Uradni list

Številka 76
Uradni list RS, št. 76/2008 z dne 25. 7. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 76/2008 z dne 25. 7. 2008

Kazalo

3389. Odlok o razglasitvi Dobova – Cerkev Imena Marijinega za kulturni spomenik lokalnega pomena, stran 10960.

Na podlagi 9. in 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08 – ZVKD-1 – v nadaljevanju ZVKD-1), 16. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 49/99, 86/99 in 79/02) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Novo mesto je Občinski svet Občine Brežice na 13. redni seji dne 2. 7. 2008 sprejel
O D L O K
o razglasitvi Dobova – Cerkev Imena Marijinega za kulturni spomenik lokalnega pomena
1. člen
Z namenom, da se ohranijo zgodovinske, kulturne, umetnostno-arhitekturne, zgodovinske in estetske vrednote ter zagotovi nadaljnji obstoj, se za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno arhitekturnega spomenika in zgodovinskega spomenika razglasi enoto dediščine:
Dobova – Cerkev Imena Marijinega (EŠD 2940).
Spomenik stoji na parcelni številki *1, k.o. Veliki Obrež.
Cerkev stoji na vzhodnem robu naselja Dobova. Včasih je bilo okoli cerkve pokopališče, na katerem je sicer ohranjenih še nekaj grobov, prav tako pa je delno ohranjen tudi s kamnom zidan parapetni zid okoli pokopališča, v katerega so vgrajeni tudi spomenik padlim v 1. svetovni vojni v obliki monumentalnega vhodnega slavoločnega portala in dva manjši kapelici. Prostor nekdanjega pokopališča, ki se na vzhodni in južni strani odpira proti naselju oziroma železniški progi, je danes zatravljen.
2. člen
Opis objekta, ki utemeljuje razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Sedanja monumentalna cerkev je bila sezidana v neoromanskem slogu leta 1865 in je na tem mestu nadomestila dve starejši prednici, srednjeveško in ono iz leta 1656. Od slednje se je ohranila le lesena oltarna plastika Marije Zavetnice s plaščem.
Cerkev je zidana iz opeke kot triladijska bazilika z mogočno, polkrožno zaključeno apsido, ki jo flankirata prav tako polkrožno zaključena kapela sv. Antona Puščavnika in zakristija. Zvonik, ki je v pritličnem delu četverokoten, v nadstropjih pa osmerokotnega tlorisa, so nekoč na prehodu krasili štirje kamniti kipi, ki so jih neznano kdaj zamenjale plehnate strešice. Se je pa ohranil kamniti kip Marije kraljice na čelni fasadi. Kip stoji na kamnitem profiliranem podstavku, ščiti pa jo kamnit nadstrešek s plehnato kritino.
Štiripolna triladijska cerkev je obokana s križnimi svodi. Med glavno in znatno nižjima stranskima ladjama je enakomeren ritem zidanih slopov in kamnitih stebrov z neoromanskimi kapiteli. Leseni glavni oltar ter prižnico je v neogotskem slogu izdelal celjski kipar Ignac Oblak leta 1866. Kamnito menzo glavnega oltarja in obeh stranskih je izdelal kamnosek Anton Zanier iz Arada na Madžarskem leta 1865. V prezbiteriju visijo štiri oljne slike sv. Frančiška Asiškega, svete Klare ter škofov Slomška in Barage, ki jih je naslikal akademski slikar Gorazd Satler iz Ljubljane. Leta 1981 je bil po načrtih arhitekta Franca Kvaternika nekoliko ponesrečeno urejen prezbiterij v skladu z zahtevami pokoncilske liturgije z novim oltarjem, ambonom in krstnim kamnom iz rdeče belega makedonskega marmorja.
3. člen
Varovano območja kulturnega spomenika obsega parcelo številka *1, k.o. Veliki Obrež, ki je vrisana na kopiji katastrskega načrta v merilu 1:1000, le-ta je sestavni del tega odloka.
4. člen
Varovano območje kulturnega spomenika, definirano v prejšnjem členu, se varuje kot celota, za varovanje spomenika pa velja režim, ki ohranja spomenik v njegovi avtentični pričevalnosti. Za vsako spremembo funkcije kulturnega spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče je potrebno predhodno pisno soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Spomenik je varovan v skladu z ZVKD-1 ter je v skladu z 9. členom tega zakona vpisan v Register nepremične kulturne dediščine.
Varstveni režim za varovano območje določa:
– varovanje kulturnih, arhitekturnih, krajinskih, likovnih, urbanističnih in zgodovinskih vrednot v celoti, v njihovi izvirnosti in neokrnjenosti ter varovanje vseh vedut objekta;
– cerkvena oprema (oltarji, skulpture, slike, svečniki, zvonovi, klopi, bogoslužno posodje, križev pot, mašni plašči …) je sestavni del spomenika;
– prepoved predelav vseh likovnih in tehničnih prvin objekta, ki so ovrednotene kot del spomenika;
– podrejanje vseh posegov v objekt in v prostor cerkvenega areala ohranjanju in vzdrževanju varovanih spomeniških lastnosti;
– prepoved vseh predelav zaščitenih gabaritov, tlorisov in drugih značilnih stilnih elementov objektov;
– prepoved vseh posegov v arheološke plasti spomenika razen pooblaščenim osebam, s predhodnim pisnim soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine;
– prepoved napeljevanja žičnih in drugih energetskih vodov;
– prepoved postavljanja baznih postaj GSM;
– prepoved onesnaževanja tal in zraka ter odlaganja odpadkov;
– prepoved zapiranja pogledov na spomenik z obzidavami, s postavljanjem ograj, reklamnih in drugih panojev;
– za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče cerkvenega areala so potrebni, v skladu 28., 29. in 30. členom ZVKD-1 kulturnovastveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje za posege pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Varovano območje je namenjeno:
– trajni ohranitvi kulturnih, arheoloških, arhitekturnih, etnoloških, krajinskih, likovnih in zgodovinskih vrednot;
– povečanju pričevalnosti kulturnega spomenika;
– predstavitvi kulturnih vrednot spomenika in premične dediščine in situ, v tisku in drugih medijih;
– znanstveno-raziskovalnemu delu;
– učno-demonstracijskemu delu.
5. člen
Po predhodnem soglasju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je mogoče na spomeniku izvajati prenovitvena oziroma sanacijska dela, restavratorske posege in dela vzdrževalnega značaja v dobrobiti ohranjanja obstoječih kvalitet in njihovih dopolnitev, ki se natančneje definirajo v konservatorskem programu, ki jih izdela Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Vsi posegi se izvajajo v skladu z obstoječimi pravnimi predpisi ter smernicami, pogoji in soglasjem pristojne območne enote zavoda za varstvo kulturne dediščine.
6. člen
ZVKD-1 določa podrobnejše pogoje za raziskovanje, načine vzdrževanja, pogoje za posege, fizično zavarovanje, pravni promet, način upravljanja in rabe spomenika, dostopnost spomenika za javnost in časovne okvire dostopnosti, posamezne druge ukrepe in prepovedi za učinkovito varstvo spomenika.
Varstveni režim lahko omejuje lastninsko pravico le v obsegu, ki je nujen za izvajanje varstva spomenika.
Varovano območje se vriše na karto načrta parcel Geodetske uprave RS.
7. člen
Upravljanje spomenika izvaja lastnik nepremičnin, ki so razglašene kot kulturni spomenik lokalnega pomena. Upravljanje izvaja upravljalec ob strokovni pomoči zavoda, ki je izdal strokovne podlage za razglasitev spomenika.
8. člen
Pristojni organ mora v 30 dneh po uveljavitvi tega odloka na podlagi tretjega odstavka 13. člena ZVKD-1 predlagati zaznambo nepremičnega spomenika v zemljiški knjigi.
9. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja inšpektor, pristojen za dediščino.
10. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 62-1/2006-32
Brežice, dne 2. julija 2008
Župan
Občine Brežice
Ivan Molan
 
po pooblastilu župana
Podžupanja
Občine Brežice
Patricia Čular l.r.