Uradni list

Številka 75
Uradni list RS, št. 75/2008 z dne 22. 7. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 75/2008 z dne 22. 7. 2008

Kazalo

3289. Pravilnik o žganih pijačah, stran 10753.

Na podlagi tretjega odstavka 64. člena, drugega odstavka 78. člena in drugega odstavka 90. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08) izdaja minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
P R A V I L N I K
o žganih pijačah
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik določa lastnosti, sestavine in njihovo vsebnost, zahteve za doseganje in ohranjanje kakovosti, razvrščanje, označevanje, opredelitve in poimenovanja, ki jih morajo v prometu izpolnjevati nekatere nacionalne žgane pijače, ter podrobnejšo vsebino za priznanje geografske označbe žganih pijač za izvajanje Uredbe (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L št. 39 z dne 13. 2. 2008, str. 16; v nadaljnjem besedilu: Uredba 110/2008/ES).
2. člen
(uporaba)
Določbe tega pravilnika se ne uporabljajo za proizvode iz grozdja in vina, ki jih urejajo predpisi o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina.
II. POSEBNE DOLOČBE
3. člen
(žganje iz vina)
Za žganje iz vina se v Republiki Sloveniji lahko poleg imena izdelka »žganje iz vina« uporablja:
– prodajno poimenovanje »vinjak«, če se je žganje iz vina staralo najmanj dve leti in pol v hrastovih sodih ne glede na njihovo velikost oziroma najmanj dve leti v hrastovih sodih manjših od 1000 litrov;
– prodajno poimenovanje »stari vinjak«, če se je žganje iz vina staralo najmanj štiri leta v hrastovih sodih ne glede na njihovo velikost oziroma najmanj tri leta v hrastovih sodih manjših od 1000 litrov.
4. člen
(žganje iz tropin)
(1) Za žganje iz grozdnih tropin se v Republiki Sloveniji lahko poleg imena izdelka »žganje iz groznih tropin« uporablja prodajno poimenovanje »tropinovec«.
(2) Za žganje iz tropin drugega sadja se v Republiki Sloveniji lahko poleg prodajnega poimenovanja »žganje iz sadnih tropin« uporablja prodajno poimenovanje, ki vsebuje besedo »tropinovec« in pred njo navedeno ime sadja, iz katerega tropin je bilo žganje proizvedeno.
5. člen
(žganje iz sadja)
(1) Za žganje fermentirane drozge dveh ali več vrst sadja ali jagodičja ali žganje proizvedeno z mešanjem dveh ali več destilatov iz različnih vrst sadja, se v Republiki Sloveniji lahko poleg imena izdelka »žganje iz sadja« uporablja prodajno poimenovanje »sadjevec«.
(2) Poleg prodajnega poimenovanja »sadjevec« se lahko poimenovanje dopolni z imenom posamezne vrste sadja v padajočem vrstnem redu glede na uporabljeno količino posameznega sadja (npr. sadjevec iz jabolk in hrušk, sadjevec iz marelic, fig in limon).
(3) V žganje iz sadja je dovoljeno dodati tudi sadje, ki je iste vrste kot sadje, iz katerega vrste se je destiliralo žganje.
6. člen
(medeno žganje)
Za medeno žganje se v Republiki Sloveniji lahko poleg imena izdelka »medeno žganje« uporablja prodajno poimenovanje »medenovec«.
7. člen
(medeni liker)
(1) »Medeni liker« je žgana pijača, ki je proizvedena iz žganja iz sadja oziroma destilata iz sadja, ki mu je bil dodan med.
(2) »Medeni liker« mora vsebovati:
– najmanj 16 vol. % alkohola,
– najmanj 100g/l medu, izraženo kot invertni sladkor,
– največ 1000 gramov metanola na hektoliter, računano na 100 vol. % alkohola.
(3) »Medeni liker« se lahko sladka samo z medom. V »medenem likerju« morata prevladovati vonj in okus po medu.
8. člen
(žganje iz brinja)
(1) »Žganje iz brinja« je žgana pijača, ki je proizvedena iz destilata iz brinja, proizvedenega izključno z destilacijo alkoholno fermentiranih brinovih jagod.
(2) Žganje iz brinja se lahko označi z geografsko označbo »Brinjevec«, če je destilacija fermentiranih brinjevih jagod potekala v Republiki Sloveniji in so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) fermentacija je potekala samo z dodatkom kvasovk;
b) drozga je destilirana po klasičnem postopku (saržno) in
c) »Brinjevec« mora vsebovati:
– najmanj 40 vol. % alkohola,
– največ 1350 gramov metanola na hektoliter, računano na 100 vol. % alkohola,
– najmanj 200 gramov hlapnih snovi na hektoliter, računano na 100 vol. % alkohola.
(3) »Brinjevec« mora poleg pogojev iz tega člena izpolnjevati tudi pogoje iz drugih predpisov, ki urejajo »Brinjevec«.
9. člen
(travarica)
(1) »Travarica« je žgana pijača, ki je proizvedena iz žganja iz sadja ali žganja iz vina ali žganja iz jabolčnika, proizvedenega izključno z alkoholno fermentacijo in destilacijo pri manj kot 86 vol. % alkohola ter z dodatkom aromatičnih in grenkih zelišč v obliki maceratov, aromatičnih destilatov ali ustreznih aromatičnih olj oziroma z dodatkom naravnih arom.
(2) »Travarica« mora vsebovati:
– najmanj 40 vol. % alkohola,
– največ 1000 gramov metanola na hektoliter, računano na 100 vol. % alkohola,
– najmanj 140 gramov hlapnih snovi na hektoliter, računano na 100 vol. % alkohola.
(3) Travarica se lahko označi z geografsko označbo »Slovenska travarica« če je destilacija in maceracija potekala v Republiki Sloveniji ter izpolnjuje tudi pogoje iz drugih predpisov ki urejajo »Slovensko travarico«.
10. člen
(Pelinkovec)
(1) Liker, proizveden na osnovi pelina, se lahko označi z geografsko označbo »Pelinkovec«, če je proizveden izključno v Republiki Sloveniji, izdelan iz etanola ali destilata kmetijskega izvora oziroma ene ali več žganih pijač ali mešanice le-teh, z dodatkom sladkorja in naravnih izvlečkov pelina. Lahko se dodajo tudi izvlečki drugih zelišč ter arome in naravna barvila. »Pelinkovec« mora imeti intenzivno izražen okus in vonj po pelinu.
(2) »Pelinkovec« mora vsebovati:
– najmanj 80 g sladkorja na liter,
– najmanj 25 vol. % alkohola;
– tujon, katerega maksimalna količina mora biti v skladu z Direktivo Sveta 88/388/EGS z dne 22. junija 1988 o približevanju zakonodaje držav članic o aromah za uporabo v živilih in izhodnih surovinah za njihovo proizvodnjo (UL L št. 184 z dne 15. 7. 1988, str. 61) zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003 o prilagoditvi določb glede odborov, ki pomagajo Komisiji pri uresničevanju njenih izvedbenih pooblastil, predvidenih aktih, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe ES, Sklepu Sveta 1999/468/ES (UL L št. 284 z dne 31. 10. 2003, str.1).
(3) »Pelinkovec« mora poleg pogojev iz tega člena izpolnjevati tudi pogoje iz drugih predpisov, ki urejajo »Pelinkovec«.
11. člen
(Domači rum)
(1) Rum se lahko označi z geografsko označbo »Domači rum« če je žgana pijača, proizvedena v Republiki Sloveniji, izdelana iz destilata, pridobljenega z destilacijo sirupa iz melase ali soka sladkornega trsa, destiliranega do največ 96 vol. % alkohola, aromatizirana z značilno aromo v skladu s predpisom, ki ureja arome, in obarvana z barvili v skladu s predpisom, ki ureja aditive za živila.
(2) »Domači rum« mora vsebovati najmanj 30 vol. % alkohola.
(3) »Domači rum« mora poleg pogojev iz tega člena izpolnjevati tudi pogoje iz drugih predpisov, ki urejajo »Domači rum«.
12. člen
(Viljamovka)
(1) Žganje Williams se lahko označi z geografsko označbo »Viljamovka« če je žganje, proizvedeno v Republiki Sloveniji izključno iz hrušk sorte viljamovka (Pyrus communis L. cv »Williams«).
(2) Največja vsebnost metanola »Viljamovki« je 1000 gramov na hektoliter 100% alkohola.
(3) »Viljamovka« mora poleg pogojev iz tega člena izpolnjevati tudi pogoje iz drugih predpisov, ki urejajo »Viljamovko«.
13. člen
(Janeževec)
(1) Žgana pijača anis se lahko označi z geografsko označbo »Janeževec« če je proizvedena v Republiki Sloveniji.
(2) Aroma »Janeževca« izhaja izključno iz janeža (Pinpinella anisum L.) oziroma zvezdastega janeža (Illicum verum Hook f.) oziroma koromača (Foeniculum vulgare Mill.). Za pripravo »Janeževca« se lahko uporabljajo samo naravne aromatične snovi in pripravki kot je določeno v predpisih, ki urejajo arome.
(3) Najmanjši volumski delež alkohola v »Janeževcu« je 35%.
(4) »Janeževec« mora poleg pogojev iz tega člena izpolnjevati tudi pogoje iz drugih predpisov, ki urejajo »Janeževec«.
14. člen
(Orehovec)
(1) Žgana pijača nocino se lahko označi z geografsko označbo »Orehovec« če je proizvedena v Republiki Sloveniji. Geografska označba se lahko dopolni z navedbo »liker«.
(2) »Orehovec« je proizveden z maceracijo zelenih orehov (Juglans Regia L.) v destilatu, ki je izdelano iz žganja iz sadja ali žganja iz vina ali žganja iz jabolčnika, proizvedenega izključno z alkoholno fermentacijo in destilacijo pri manj kot 86 vol. % alkohola.
(3) Najmanjša vsebnost sladkorja v »Orehovcu« je 100 g/l, izraženih kot invertni sladkor. Za sladkanje se lahko uporabi tudi med. Najmanjši delež alkohola je 30%.
(4) »Orehovec« mora poleg pogojev iz tega člena izpolnjevati tudi pogoje iz drugih predpisov, ki urejajo »Orehovec«.
15. člen
(Borovničevec)
(1) Liker iz borovnic se lahko označi z geografsko označbo »Borovničevec«, če je žgana pijača, proizvedena v Republiki Sloveniji, izdelana iz sadnega destilata z dodatkom soka borovnic. Proizvodu so lahko dodani tudi plodovi borovnic (sveži, zmrznjeni, posušeni ipd.).
(2) »Borovničevec« iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
– najmanj 20 vol. % alkohola in
– najmanj 100 g/l sladkorja, izraženega kot skupni invert.
(3) »Borovničevec« mora poleg pogojev iz tega člena izpolnjevati tudi pogoje iz drugih predpisov, ki urejajo »Borovničevec«.
III. POSTOPEK PRIZNAVANJA GEOGRAFSKIH OZNAČB
16. člen
(vloga za priznanje geografske označbe)
(1) Vlogo za priznanje geografske označbe lahko vloži skupina proizvajalcev iz geografskega območja, ki proizvaja določeno žgano pijačo. Izjemoma lahko poda vlogo tudi fizična ali pravna oseba, ki dokaže, da je na danem območju edini proizvajalec določene žgane pijače.
(2) Vloga za priznanje geografske označbe iz prejšnjega odstavka se vloži pisno na naslov Ministrstva za kmetijstvo in prehrano, ali neposredno v sprejemno pisarno Ministrstva za kmetijstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo) ter mora vsebovati:
a) identifikacijske podatke o vlagatelju (ime in priimek oziroma firmo, naslov oziroma sedež) in
b) tehnično dokumentacijo, ki obsega:
– ime žgane pijače, vključno z predlagano geografsko označbo;
– opis žgane pijače, vključno s sestavinami in osnovnimi fizikalnimi, kemijskimi ter organoleptičnimi značilnostmi;
– razmejitev geografskega območja pridelave in predelave;
– opis postopka pridobivanja žgane pijače;
– interna pravila za označevanje oziroma pripravo za trg;
– podrobnosti, ki potrjujejo povezavo z geografskim območjem.
17. člen
(strokovna komisija)
(1) Vlogo iz prejšnjega člena obravnava strokovna komisija kot strokovno-posvetovalno telo, ki jo imenuje minister, pristojen za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljnjem besedilu: minister) in ima najmanj pet članov.
(2) Člani strokovne komisije iz prejšnjega odstavka, so:
– dva strokovnjaka iz področja žganih pijač,
– en predstavnik preizkusnih laboratorijev za ugotavljanje skladnosti žganih pijač in drugih alkoholnih pijač, ki so določeni v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: predstavniki organizacije za ugotavljanje skladnosti),
– en predstavnik proizvajalcev žganih pijač in
– en predstavnik ministrstva.
(3) Naloge strokovne komisije iz prejšnjega odstavka so:
– pregled vloge za priznanje geografske označbe;
– priprava pripomb oziroma zahtev za dopolnitev vloge;
– priprava strokovnega mnenja o utemeljenosti vloge za priznanje geografske označbe;
– pregled predlogov dopolnitev in sprememb potrjenih tehničnih dokumentacij;
– pregled pripomb Evropske komisije na vloge za priznanje geografske označbe, ki bodo v postopku pri Evropski komisiji;
– druge strokovne naloge v zvezi s presojo vlog za priznanje geografske označbe;
– priprava strokovnega mnenja o utemeljenosti vloge za priznanje geografske označbe.
(4) Na podlagi pozitivnega mnenja strokovne komisije iz prejšnjega odstavka lahko minister potrdi tehnično dokumentacijo.
(5) Po potrditvi tehnične dokumentacije, lahko ministrstvo na zahtevo vložnika pošlje prošnjo za registracijo geografske označbe, vključno s tehnično dokumentacijo Evropski Komisiji. V primeru, da Evropska komisija zavrne geografsko označbo za žgano pijačo, vse posledice zavrnitve krije vlagatelj.
(6) Vlogo za preklic določene geografske označbe lahko poda vsaka fizična ali pravna oseba, ki ima pravni interes. Vloga za preklic se vloži na ministrstvo in jo obravnava strokovna komisija iz prvega odstavka tega člena. Na podlagi mnenja strokovne komisije minister odloči o preklicu geografske označbe žgane pijače, ki je predmet obravnave. V kolikor je zadevna žgana pijača že vpisana v register žganih pijač z geografsko označbo pri Evropski komisiji, ministrstvo vodi postopek za izbris iz registra pri Evropski komisiji.
IV. UGOTAVLJANJE SKLADNOSTI ZA GEOGRAFSKE OZNAČBE
18. člen
(pooblaščena organizacija)
Ugotavljanje skladnosti žganih pijač z geografsko označbo opravljajo preizkusni laboratoriji za ugotavljanje skladnosti žganih pijač in drugih alkoholnih pijač, določeni v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: organizacija za ugotavljanje skladnosti).
19. člen
(ugotavljanje skladnosti)
(1) Ugotavljanje skladnosti žganih pijač z geografsko označbo obsega:
– vzorčenje vzorca;
– laboratorijsko analizo vzorca;
– organoleptično oceno vzorca;
– preverjanje skladnosti s predpisom in tehnično dokumentacijo;
– izdajo potrdila o skladnosti žgane pijače.
(2) Če ugotavljanje skladnosti zahteva proizvajalec žganih pijač (v nadaljnjem besedilu: naročnik ugotavljanja skladnosti) se postopek prične s posredovanjem naročilnice, ki vsebuje sestavine določene v Prilogi 1, ki je kot priloga sestavni del tega pravilnika, organizaciji za ugotavljanje skladnosti.
20. člen
(vzorčenje)
(1) Vzorčevalci so:
– naročnik ugotavljanja skladnosti;
– vzorčevalec organizacije za ugotavljanje skladnosti; ali
– inšpektor, pristojen za kmetijstvo (v nadaljnjem besedilu: pristojni inšpektor).
(2) Vzorčenje obsega:
– ugotovitev količine žgane pijače, ki ga predstavlja vzorec;
– poenotenje vzorca;
– nalivanje v embalažo in pečatenje.
(3) Vzorec žgane pijače predstavlja vso pijačo, ki predstavlja eno serijo ali lot proizvodnje in ima eno identifikacijsko številko.
(4) Poenotenje vzorca pomeni odvzem takšne količine žgane pijače, da vzorec predstavlja povprečje celotne količine žgane pijače v eni seriji ali lotu proizvodnje (celotna količina žgane pijače se pred vzorčenjem homogenizira). Če je žgana pijača, ki predstavlja vzorec v več posodah, se mora vzorec vzeti tako, da se iz vsake posode odvzame sorazmerno količino. Če je žgana pijača ustekleničena, vzorčevalec naključno izbere steklenice.
(5) Vzorčevalec vzame najmanj tri vzorce (3x0,75l ali več), ki se zapečatijo. Pečatenje vzorcev opravi predstavnik organizacije za ugotavljanje skladnosti ali pristojni inšpektor ob vzorčenju žgane pijače.
(6) Če je vzorčil naročnik ugotavljanja skladnosti, opravi pečatenje vzorcev predstavnik organizacije za ugotavljanje skladnosti, ko mu naročnik ugotavljanja skladnosti dostavi vzorec.
(7) En zapečaten vzorec obdrži naročnik ugotavljanja skladnosti, drugi zapečaten vzorec se analizira, tretji zapečaten vzorec pa hrani organizacija za ugotavljanje skladnosti še najmanj tri leta po opravljeni analizi.
(8) Če organizacija za ugotavljanje skladnosti na podlagi vzorčenja in preverjanja skladnosti s tehnično dokumentacijo ugotovi, da so izpolnjeni vsi pogoji za geografsko označbo žgane pijače naročniku izda poročilo o skladnosti žgane pijače z geografsko označbo s tehnično dokumentacijo (v nadaljnjem besedilu: poročilo).
21. člen
(označevanje)
Poleg označb, ki jih določa predpis, ki ureja označevanje predpakiranih živil in predpis, ki ureja žgane pijače morajo geografske označbe na etiketi vsebovati tudi številko poročila, naslov organizacije za ugotavljanje skladnosti, ki je izdala to poročilo, količino žgane pijače za katero velja to poročilo ter serijo ali lot proizvodnje.
22. člen
(obveščanje)
Organizacija za ugotavljanje skladnosti enkrat letno obvešča ministrstvo o izdanih poročilih, najpozneje do 15. aprila za preteklo leto.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
23. člen
(prehodno obdobje)
(1) Žgane pijače morajo biti proizvedene in označene v skladu z zahtevami iz tega pravilnika, najpozneje do 31. decembra 2008.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so žgane pijače, proizvedene in označene pred 31. decembrom 2008, lahko v prometu do porabe zalog.
24. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o žganih pijačah (Uradni list RS, št. 14/06).
25. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-445/2007
Ljubljana, dne 9. julija 2008
EVA 2008-2311-0003
Iztok Jarc l.r.
Minister
za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Priloga 1:

Podatki, ki jih mora vsebovati naročilnica:

1. osebno ime ali firma, naslov ali sedež naročnika;

2. vrsta žgane pijače in geografsko poreklo;

3. količina žgane pijače, ki jo predstavlja vzorec;

4. številka oziroma identifikacijska koda posode oziroma posod,
ki sestavljajo vzorec;

5. podatki o številki iz serije (za žgano pijačo, ki je oziroma
bo v prodaji kot ustekleničena);

6. datum vzorčenja;

7. podpis vzorčevalca.