Uradni list

Številka 68
Uradni list RS, št. 68/2008 z dne 8. 7. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 68/2008 z dne 8. 7. 2008

Kazalo

3007. Odlok o javni razsvetljavi v Občini Sevnica, stran 9446.

Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZJZP), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), 21., 49., 61. in 62. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2), 8. in 44. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – ZJC-UPB1), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – ZVO-1-UPB1, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US, 112/2006 Odl. US: U-I-40/06-10 in 33/07 – ZPNačrt), 16. in 22. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list. RS, št. 78/05 – UPB) in 3. člena Odloka o načinu in prostorski zasnovi opravljanja gospodarskih javnih služb v Občini Sevnica (Uradni list RS, št. 101/01) je Občinski svet Občine Sevnica na 14. redni seji dne 30. 6. 2008 sprejel
O D L O K
o javni razsvetljavi v Občini Sevnica
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) S tem odlokom se ureja izvajanje lokalne gospodarske javne službe vzdrževanje javne razsvetljave v Občini Sevnica (v nadaljevanju: javna služba), tako da določa:
– organizacijsko in prostorsko zasnovo opravljanja javne službe,
– vrsto in obseg javnih dobrin javne službe in njihovo prostorsko razporeditev,
– pogoje za zagotavljanje in uporabo javnih dobrin,
– pravice in obveznosti uporabnikov,
– vire financiranja javne službe in način njihovega oblikovanja,
– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javne službe, ki so lastnina Občine Sevnica ter del javne lastnine, ki je javno dobro ter
– drugi elementi pomembni za opravljanje in razvoj javne službe.
(2) Ta odlok je tudi koncesijski akt za javno službo, s katerim so določeni predmet in pogoji za njeno opravljanje.
Gospodarska javna infrastruktura – Javna razsvetljava
2. člen
(1) Za javno razsvetljavo po tem odloku se štejejo vsi objekti, oprema in naprave, namenjeni javni razsvetljavi:
– na drogovih ob občinskih javnih cestah (lokalne ceste in javne poti),
– na drogovih na preostalih prometnih in drugih javnih površinah, ki niso v zasebni lasti in so namenjene razsvetljavi javnih površin v naseljih (parki, drevoredi, zelenice, športna in otroška igrišča, šolski vrtovi, rekreacijske površine in podobno).
(2) Objekti, naprave in oprema gospodarske javne infrastrukture javne službe (v nadaljevanju: infrastruktura) imajo status grajenega javnega dobra in so v lasti Občine Sevnica (v nadaljevanju: Občina oziroma koncedent), kolikor ni z zakonom ali tem odlokom drugače določeno.
(3) Med infrastrukturo, ki je nujno potrebna za izvajanje javne službe, spadajo:
– omrežje z razvodi in napeljavo javne razsvetljave,
– objekti in naprave za upravljanje sistema javne razsvetljave – prižigališča, signalno – krmilni sistemi, nadzorni center in podobno ter
– svetilke.
II. IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE
Obseg gospodarske javne službe
3. člen
(1) Javna služba obsega vzdrževanje objektov, opreme in naprav ter omrežja javne razsvetljave in drugih objektov javne službe oziroma strokovni nadzor nad delovanjem omrežja javne razsvetljave in njegovo tekoče vzdrževanje v interesu trajnega nemotenega in brezhibnega delovanja javne razsvetljave in s tem povezane druge obveznosti občine, zlasti pa:
1. vzdrževanje drogov svetilk, ki obsega zamenjavo pregorelih žarnic, popravilo ali zamenjavo svetlobnih glav, drogov in drugih sestavnih delov, barvanje ter čiščenje,
2. vzdrževanje prižigališča, nadzorne in krmilne naprave, napeljavo in razvode javne razsvetljave ter naprave v nadzornem centru,
3. redno pregledovanje delovanja objektov in naprav vsake 3 mesece,
4. intervencije na objektih, opremi in napravah javne razsvetljave,
5. vodenje kontrolne knjige,
6. izdelava predlogov letnih programov javne službe v skladu s programi Občine, vključno s pripravo ukrepov za zmanjšanje porabe električne energije,
7. izdelava poročila o realizaciji letnega programa,
8. izvedbo dodatnih obremenitev na infrastrukturi,
9. vodenje evidence o porabljeni energiji po posameznih odjemnih mestih,
10. posredovanje podatkov o infrastrukturi pristojni geodetski upravi v skladu z zakonodajo na področju prostorskega načrtovanja,
11. zagotavljanje, da je v dnevnem času od jutra do večera razsvetljava ugasnjena, razen v primerih, določenih s predpisi o svetlobnem onesnaževanju,
12. izdelavo načrta razsvetljave skladno s predpisi, ki ga posreduje pristojnemu organu za gospodarske javne službe Občine in
13. izvajanje obratovalnega monitoringa in posredovanje le tega pristojnemu ministrstvu.
(2) Vsebino javne službe obsegajo tudi druge storitve, ki jih določajo zakoni ali drugi podzakonski predpisi.
(3) Kot vzdrževanje objektov, opreme in naprav ter omrežja javne razsvetljave in drugih objektov se v smislu javne službe šteje redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje in vzdrževanje v javno korist s tem, da se obseg vzdrževanja v posameznem letu določi z letnim programom javne službe.
(4) Javna služba se izvaja skladno z veljavnimi predpisi in tehničnimi standardi. Vsa vprašanja, ki se nanašajo na javno razsvetljavo in niso neposredno urejena s tem odlokom, se rešujejo ob smiselni uporabi predpisov s področja urejanja javnih cest, varstva okolja in urejanja drugih javnih površin.
Območje izvajanja gospodarske javne službe in uporaba javnih dobrin
4. člen
(1) Javna služba se izvaja v naseljih na celotnem območju občine.
(2) Uporabniki storitev javne službe so vsi uporabniki javnih površin v občini. Uporaba javnih dobrin, ki jih zagotavlja javna služba je v skladu s tem odlokom zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji. Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe ter na napake na napravah, objektih in omrežju in oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in učinkovitejše izvajanje. Izvajalec javne službe je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.
Izvajalec gospodarske javne službe
5. člen
(1) Izvajanje javne službe na območju občine se zagotovi s podelitvijo koncesije tehnično in kadrovsko usposobljeni fizični ali pravni osebi (v nadaljevanju izvajalec javne službe oziroma koncesionar).
(2) Javno službo opravlja izvajalec, ki ima na podlagi sklenjene koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno pravico izvajati javno službo,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe, skladno s tem odlokom in drugimi predpisi, ki urejajo javno službo.
(3) Izvajalec javne službe opravlja javno službo v svojem imenu in za svoj račun.
(4) Občina in izvajalec javne službe s koncesijsko pogodbo uredita medsebojna razmerja v zvezi z infrastrukturo. Ta pogodba mora vsebovati najmanj sezname in tehnične specifikacije infrastrukture, načine in minimalen obseg vzdrževanja, druge obveznosti po predpisih in tem odloku, morebitne sankcije ter finančna razmerja.
Pravice, obveznosti in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov
6. člen
Razmerja izvajalca javne službe do uporabnikov in Občine tvorijo pravice, obveznosti in dolžnosti izvajalca javne službe, Občine in uporabnikov kot so določene z zakonom in ostalimi predpisi.
Obveznosti izvajalca
7. člen
(1) Izvajalec javne službe ima zlasti naslednje obveznosti:
– izvajati javno službo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu,
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe,
– predlagati ukrepe za zmanjševanje porabe električne energije in svetlobnega onesnaževanja ter povečanja varnosti,
– zagotavljati dežurstvo,
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe, ki pa ne sme ovirati normalnega izvajanja javne službe,
– kot dober gospodarstvenik in strokovnjak uporabljati in vzdrževati objekte, opremo in naprave ter druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti,
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe,
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev,
– voditi evidence po tem odloku in kataster infrastrukture ter ažurno in strokovno voditi poslovne knjige,
– ažurno in strokovno pripraviti ustrezne poslovne načrte, letna poročila, predloge letnih programov, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti,
– poročati Občini o izvajanju koncesije, predvsem o pritožbah uporabnikov,
– obveščati pristojne organe o kršitvah.
Obveznosti se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
(2) Posamezne storitve iz 3. člena je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom in drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost.
(3) Izvajalec javne službe je dolžan omogočiti namestitev in vzdrževanje nastavkov ter dostopnost zaradi izobešanja zastav, izobešanja oglaševalske opreme in novoletne okrasitve na drogovih javne razsvetljave vsakokratnemu izvajalcu teh storitev po predhodni strokovni uskladitvi med koncedentom in koncesionarjem.
(4) Izvajalec javne službe je dolžan voditi kataster z vsemi zbirkami podatkov, ki je last občine in se vodi skladno s predpisi in usklajeno s standardi in normativi geografskega informacijskega sistema.
Interventno izvajanje gospodarske javne službe
8. člen
(1) Izvajalec javne službe je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po obvestilu uporabnikov. Za pomembne okvare, napake oziroma poškodbe naprav javne razsvetljave se šteje predvsem celodnevno delovanje naprav ter takšne okvare, napake in poškodbe, ki ogrožajo javno varnost.
(2) Izvajalec javne službe je dolžan napake in okvare celotne veje javne razsvetljave odpraviti v roku 5 delovnih dni.
Odgovornost izvajalca
9. člen
(1) Za izvajanje javne službe je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren izvajalec javne službe.
(2) Izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z upravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci občini, uporabnikom oziroma tretjim osebam, na stvareh, osebah oziroma premoženju.
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, ki jo zaradi nerednega ali nevestnega opravljanja javne službe, koncesionar ali pri njem zaposlene osebe, povzročijo občini, uporabnikom ali tretjim osebam. Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno v korist občine.
Dolžnosti koncedenta
10. člen
Dolžnosti občine so zlasti:
– da zagotavlja izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, koncesijskim aktom in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku,
– da zagotavlja financiranje javne službe,
– pisno obveščanje izvajalca javne službe o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
Izdaja dovoljenj in soglasij
11. člen
(1) S tem odlokom se prenese javno pooblastilo za izdajo projektnih pogojev in soglasij, katere potrebujejo stranke v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja, na izvajalca javne službe.
(2) S tem odlokom se prenese tudi javno pooblastilo za izdajo dovoljenj za različne posege v infrastrukturo na izvajalca javne službe, razen za posege zaradi oglaševanja na drogovih, kar uredi Občina s posebnih odlokom. Po posegu mora imetnik dovoljenja vrniti infrastrukturo v prvotno stanje. Kolikor po pozivu prvotno stanje ni vzpostavljeno, ga vzpostavi Občina na stroške imetnika dovoljenja.
(3) Postopek izdaje projektnih pogojev, soglasij k projektnim pogojem ter dovoljenj za poseg v infrastrukturo se prične na podlagi vloge stranke. Upravna taksa se zaračuna v skladu z zakonom.
(4) V primeru tovrstnih novih gradenj javne razsvetljave je obvezen gradbeni nadzor s strani koncesionarja.
Pristojnosti župana in občinske uprave
12. člen
(1) Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:
– odloča o pritožbah zoper odločitve pristojnega organa in o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca javne službe,
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
(2) Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka.
Financiranje
13. člen
(1) Javna služba se financira iz proračuna Občine.
(2) Plačila občine morajo biti vsebinsko vezana na izvajanje dejavnosti oziroma odvisna od količine in kakovosti storitev, pri čemer višina plačil ne sme biti fiksna. Potrditev vsakokratnega stanja kontrolne knjige iz drugega odstavka 18. člena je pogoj za plačilo opravljenih storitev.
Oglaševanje na drogovih javne razsvetljave
14. člen
(1) Oglaševanje na drogovih javne razsvetljave zagotavlja Občina.
(2) Oglaševalska oprema se namešča na drogove javne razsvetljave ob pogojih in po postopku, ki ga določa občinski odlok, ki ureja plakatiranje.
III. KATASTER IN KONTROLNA KNJIGA
Vodenje katastra gospodarske javne infrastrukture gospodarske javne službe vzdrževanje javne razsvetljave
15. člen
(1) Kataster infrastrukture, ki ga vodi izvajalec javne službe, mora biti voden ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na objektih in napravah v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh. Po vzpostavitvi katastra mora biti le – ta v obliki elektronske baze podatkov dostopen občini.
(2) Izvajalec javne službe mora kataster vzpostaviti skladno z veljavno zakonodajo v roku 1 leta po podpisu koncesijske pogodbe. Za vzpostavitev katastra mora prvi izvajalec javne službe v enem mesecu po sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti občini v potrditev načrt za vzpostavitev katastra. Ta načrt mora zajemati obliko in način vzpostavitve katastra, vrsto in obseg podatkov, načrt zajema po področjih Občine, ustrezen časovni načrt in predvidene stroške.
(3) Stroške vzpostavitve katastra krije občina na podlagi potrjenega in izvedenega načrta za vzpostavitev katastra.
(4) Kataster je v lasti občine in ga mora izvajalec javne službe ob prenehanju koncesije, ne glede na način prenehanja, v enem tednu predati občini z vso dokumentacijo, podatki, programsko opremo in drugimi njegovimi sestavnimi deli.
(5) Izvajalec javne službe mora v skladu z zakonodajo, ki ureja načrtovanje prostora, posredovati kataster infrastrukture pristojni geodetski upravi.
Vsebina katastra
16. člen
(1) Kataster vsebuje baze podatkov o objektih javne razsvetljave (drogovi, prižigališča, jaški, oporišča, svetilke, signalni in krmilni vodi, priklopna mesta za potrebe novoletne okrasitve, nastavki za izobešanje zastav in podobno), njihovi lokaciji in tehničnih lastnostih ter stanju objektov.
(2) Kataster obsega smiselno enake podatke tudi o mestih za izobešanje zastav, okraševanje in oglaševanje. Občina posreduje podatke za vpis v kataster izvajalcu javne službe.
(3) Kataster se vodi tekstualno in grafično v obliki elektronske baze podatkov, skladno s predpisi in usklajeno s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema. Kataster mora omogočati tekstualni in grafični izpis po posameznih skupinah podatkov in po vseh skupinah podatkov skupaj.
Kontrolna knjiga
17. člen
(1) Izvedena dela vodi izvajalec javne službe v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje:
– zemljišča, objekti, naprave in oprema, na kateri je bilo delo opravljeno (po podatkih iz katastra),
– opis dela,
– količina opravljenega del (skupno s porabljenim materialom) – enote mere ali
– popis porabljenega materiala z navedeno nabavno ceno, porabljen čas za opravljeno delo in skupna cena za opravljeno delo, če le to nima določene cene po enoti mere iz koncesijske pogodbe,
– podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja infrastrukture skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.
(2) Izvajalec za javno razsvetljavo lahko vodi kontrolno knjigo tudi v elektronski obliki. Občini jo posreduje v potrditev oziroma zahteva potrditev do 5. dne v mesecu za opravljena dela v preteklem mesecu.
IV. LETNI PROGRAM IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN POROČILO O NJEGOVI IZVEDBI
18. člen
(1) Javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe. Izvajalec je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto najkasneje do 31. 10. vsakega tekočega leta in ga predložiti v uskladitev in potrditev pristojnemu organu.
(2) Izvajalec javne službe je dolžan najkasneje do 31. 3. vsakega naslednjega leta pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe v preteklem letu, ki mora v celoti vsebovati podatke o realizaciji letnega progama in obrazložitve odstopanj od letnega programa.
(3) Poročilo o poslovanju mora vsebovati zbirne podatke o vrstah in obsegu opravljenih del v preteklem letu, terminski prikaz izvedbe del in prikaz stroškov glede na razpoložljive vire financiranja. V poročilu o poslovanju morajo biti navedeni tudi podatki o interventnih posegih v primerih izrednih dogodkov. Poročilo mora prikazovati tudi odstopanja od letnega programa izvajanja gospodarske javne službe za preteklo leto in razloge ter obrazložitve teh odstopanj. Poročilo mora vsebovati zlasti podatke o:
– izpolnjevanju obveznosti, ki jih ima izvajalec po koncesijski pogodbi,
– pritožbah uporabnikov storitev izvajalca in o reševanju le-teh,
– oddaji poslov podizvajalcem,
– spremembah v podjetju izvajalca,
– škodnih dogodkih,
– spremenjenih pogojih izvajanja koncesijske pogodbe,
– koriščenju zavarovanj in
– vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali posredno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Program izvajanja javne službe vsebuje predvsem:
– obseg predvidenega investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov javne razsvetljave, stroškovno oceno, cenikom in pričakovanimi rezultati na področju zmanjšanja porabe električne energije,
– obseg predvidenega rednega vzdrževanja s stroškovno oceno in cenikom ter
– druge pomembne podatke.
V. PREPOVEDANA RAVNANJA
19. člen
Prepovedano je:
– nameščanje kakršnihkoli obvestilnih sredstev in oglaševanje na infrastrukturi javne razsvetljave brez dovoljenja izvajalca javne službe,
– poškodovanje infrastrukture,
– opustiti obveščanje izvajalca javne službe o povzročitvi škode na infrastrukturi s prometno nesrečo,
– sajenje drevja in grmičevja v neposredni bližini infrastrukture (1 m od infrastrukture) brez dovoljenja pristojnega organa,
– onemogočiti dostop do infrastrukture,
– graditi oziroma postaviti pomožne in začasne druge objekte na infrastrukturi ali v njihovi neposredni bližini (1 m od infrastrukture) brez dovoljenja izvajalca javne službe,
– opravljanje dejanj, ki bi kakorkoli ogrozila delovanje infrastrukture,
– nepooblaščeno poseganje v infrastrukturo.
VI. PODELITEV KONCESIJE
Izpolnjevanje pogojev
20. člen
Koncesionar mora za opravljanje javne službe izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je fizična ali pravna oseba, registrirana v članici EU za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
– da zagotovi strokovno, organizacijsko in kadrovsko sposobnost vodenja katastra;
– da razpolaga z zadostnimi strokovnimi kadri, od katerih ima najmanj ena oseba najmanj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, najmanj tri leta delovnih izkušenj v elektrotehnični stroki in strokovni izpit;
– da razpolaga z zadostnimi in primernimi materialnimi sredstvi za izvajanje dejavnosti, ki so predmet koncesije;
– da ima izkušnje na področju dejavnosti, ki je predmet koncesije;
– da izpolnjuje vse dodatne pogoje, ki jih določi Občina z javnim razpisom.
Oblika in postopek javnega razpisa
21. člen
(1) Postopek podelitve koncesije za opravljanje javne službe se začne s sklepom župana, ki vsebuje:
– predmet koncesije,
– predvideno vrednost razpisa, ki predstavlja strošek koncedenta za izvajanje predmeta koncesije,
– okvirni datum, v katerem morajo biti opravljene posamezne faze postopka,
– opredelitev postavke – konta v proračunu občine za strošek predmeta koncesije.
(2) Organ občinske uprave občine, pristojen za gospodarske javne službe, je tudi pristojni organ po tem odloku.
(3) Vsebina javnega razpisa, oblikovanje tehničnih specifikacij, merila za izbiro najugodnejšega kandidata, strokovna komisija in izbira izvajalca ter drugi postopki se določijo oziroma izvedejo skladno z zakonom, ki ureja javno-zasebno partnerstvo in zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
22. člen
(1) Za izbor koncesionarja z upravno odločbo po postopku iz tega odloka, je pristojen organ za gospodarske javne službe Občinske uprave občine ali njegov pooblaščenec.
(2) Koncesijsko pogodbo sklene župan.
Trajanje koncesijske pogodbe
23. člen
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 5 let od sklenitve koncesijske pogodbe.
(2) Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov, določenih z zakonom.
Nadzor nad izvajanjem koncesije
24. člen
(1) Nadzor nad zakonitostjo izvajanja javne službe ter strokovni in finančni nadzor izvaja pristojni organ. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa nadzor nad zakonitostjo in strokovnostjo izvajanja.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze), v kataster gospodarske javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo, ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(4) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
(5) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
25. člen
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi skupni prekrškovni organ, ki je tudi pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
Obveščanje o kapitalskih spremembah
26. člen
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka razdre koncesijsko pogodbo.
VII. PRENEHANJE KONCESIJE
Prenehanje koncesijskega razmerja
27. člen
(1) Razmerje med koncedentom in koncesioranjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odkupom koncesije,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom javne službe v režijo.
(2) Koncesijsko razmerje preneha tudi v primeru prenehanja koncesionarja.
(3) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih), ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo, ali od koncesijske pogodbe odstopi.
Prenehanje koncesijske pogodbe
28. člen
(1) Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z razdrtjem.
(2) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere se utemeljeno dvomi v nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(3) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje drugega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je predlog za začetek stečajnega postopka, postopka prisilne poravnave ali likvidacijskega postopka zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, dokončna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(4) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(5) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(6) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(7) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih je koncedent predhodno pisno odobril in ki jih ni mogoče brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
Odkup, odvzem in prevzem koncesije
29. člen
(1) Koncesija se lahko odkupi skladno s predpisi, katerega način, obseg in pogoji se uredijo s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncedent lahko odvzame koncesijo ali prevzame koncesionirano javno službo v režijo v skladu s predpisi in pogoji oziroma na način, ki se določijo s koncesijsko pogodbo.
VIII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
Višja sila
30. člen
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje gospodarske javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirane gospodarske javne službe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju gospodarske javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane gospodarske javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) Neposredno škodo, ki je bila povzročena tretjim osebam kot posledica višje sile s strani objektov, kateri so predmet koncesije, po predloženi dokumentaciji krije koncedent.
Spremenjene okoliščine
31. člen
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja, in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe pogodbena tveganja nepravično prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
IX. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Uporaba prava
32. člen
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
Arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže
33. člen
(1) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, če to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarske javne službe se ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
X. DRUGE DOLOČBE
Prekrški
34. člen
(1) Z globo 600 eurov se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:
– pravočasno ne odgovori uporabnikom na njihove pobude (drugi odstavek 4. člena),
– ne zagotovi kontinuirano in kvalitetno delovanje javne službe (5. člen),
– krši pravice in obveznosti iz 7. člena,
– ne ukrepa interventno, ko so za to izpolnjeni pogoji (8. člen),
– ne vodi katastrov ali kontrolne knjige ali ju ne vodi na predpisan način (16. in 17. člen),
– ne predloži letnega progama ter poročila o njegovi izvedbi (18. člen).
(2) Z globo 150 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
35. člen
(1) Z globo 200 eurov se kaznuje odgovorna oseba Občine, ki naroči ali dopusti izvajalcu, ki ni izvajalec po določilih tega odloka, nepooblaščeno opravljanje storitev z značajem dejavnosti javne službe na območju Občine.
(2) Enako se kaznuje tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ni izvajalec po določilih tega odloka in nepooblaščeno opravljanja storitve z značajem dejavnosti javne službe.
(3) Tudi odgovorna oseba osebe iz drugega odstavka se za prekršek kaznuje z globo 200 eurov.
36. člen
(1) Z globo 100 eurov se kaznuje za prekršek uporabnik – fizična oseba, če stori katerokoli dejanje iz 20. člena tega odloka.
(2) Za prekršek iz prvega odstavka tega člena se kaznuje uporabnik – pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik oziroma druga fizična oseba, ki opravlja dejavnost, z globo 800 eurov.
(3) Odgovorna oseba pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika posameznika se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 200 eurov.
Prehodne določbe
37. člen
(1) Javni razpis za podelitev koncesije iz 5. člena Občina objavi v 6-ih mesecih po uveljavitvi tega odloka.
(2) Do podelitve koncesije za izvajanje javne službe po tem odloku opravlja naloge koncesionarja izvajalec, ki ima veljavno pogodbo za izvedbo teh del.
Uveljavitev odloka
38. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-0036/2008
Sevnica, dne 30. junija 2008
Župan
Občine Sevnica
Kristijan Janc l.r.