Uradni list

Številka 57
Uradni list RS, št. 57/2008 z dne 10. 6. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 57/2008 z dne 10. 6. 2008

Kazalo

2456. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Športno rekreacijskega parka Stožice, stran 6359.

Na podlagi 61. in 74. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 66/07 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 17. seji dne 26. 5. 2008 sprejel
O D L O K
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Športno rekreacijskega parka Stožice
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje Športno rekreacijskega parka Stožice (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje:
– območje OPPN,
– arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja in varstvo naravnih virov ter ohranjanje narave,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– program opremljanja,
– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se urejajo z OPPN)
Ta odlok določa prostorske ureditve v območju OPPN, pogoje za odstranitev obstoječih objektov in gradnjo novih objektov nogometnega stadiona (v nadaljevanju: stadiona), športne dvorane, trgovsko-poslovnega objekta, pripadajoče zunanje površine, pogoje za gradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture ter pogoje za nadomestno gradnjo odstranjenih objektov in prostorov za nadomestno vrtnarijo.
3. člen
(sestavni deli OPPN)
Sestavni deli OPPN so:
I. Besedilo odloka
II. Grafični del, ki obsega naslednje grafične načrte:
1. Načrt namenske rabe prostora
1.1 Izsek iz dolgoročnega plana                    M 1 : 5000
na preglednem katastrskem načrtu
2. Vplivi in povezave s sosednjimi enotami
urejanja prostora
2.1 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami        M 1 : 2000
urejanja prostora
3. Načrt območja OPPN z načrtom
parcelacije
3.1 Katastrski načrt s prikazom območja            M 1 : 2000
OPPN
3.2 Geodetski načrt s prikazom območja OPPN        M 1 : 2000
3.3 Načrt obodne parcelacije in parcelacije        M 1 : 1000
zemljišč
3.4 Načrt zakoličbe                                M 1 : 1000
3.5 Javne površine                                 M 1 : 2000
4. Načrt arhitekturnih, krajinskih in
oblikovalskih rešitev prostorskih ureditev
4.1 Ureditvena situacija – nivo strehe             M 1 : 1000
4.2 Ureditvena situacija – nivo terena             M 1 : 1000
4.3 Ureditvena situacija – nivo 1. podzemne        M 1 : 1000
etaže
4.4 Ureditvena situacija – nivo 2. podzemne        M 1 : 1000
etaže
4.5 Značilni prerezi                               M 1 : 1000
4.6.1 Objekti, predvideni za odstranitev           M 1 : 1000
4.6.2 Objekti, predvideni za odstranitev           M 1 : 1000
4.7 Prometno tehnična situacija, idejna            M 1 : 1000
višinska regulacija
4.8 Načrt intervencijskih poti – nivo              M 1 : 1000
terena
4.9 Zbirni načrt komunalno energetskih             M 1 : 1000
naprav
4. člen
(priloge OPPN)
Priloge OPPN so:
1. izvleček iz strateškega prostorskega plana,
2. prikaz stanja v prostoru,
3. strokovne podlage,
4. smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev OPPN,
6. povzetek za javnost,
7. okoljsko poročilo,
8. program opremljanja.
5. člen
(izdelovalec OPPN)
OPPN je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana, v maju 2008, pod številko projekta 6226.
II. OBMOČJE OPPN
6. člen
(območje OPPN)
1. Obseg
Območje OPPN obsega dele območja urejanja BR 3/3, BT 3/2, BT 4/1, BK 3/1-1, BK 3/1-2, BK 3/1-3, BM 3/1 (v nadaljevanju: območje OPPN) in se nahaja v katastrskih občinah Stožice, Brinje I in Bežigrad.
Površina območja OPPN znaša 29 ha 74 ar 05 m².
Območje OPPN obsega zemljišča oziroma dele zemljišč z naslednjimi parc. št.:
– v katastrski občini Bežigrad: 2240/1, 2240/2, 2240/3;
– v katastrski občini Brinje I: 487/1, 488/1, 488/2, 489/2, 490/1, 491/1, 491/2, 491/7, 492/1, 492/4, 493/1, 493/2, 494/1, 494/5, 494/9, 494/14, 494/16, 537/1, 540/3, 541/2, 542/1, 542/2, 542/3, 542/4, 543/2, 543/6, 544/1, 545/1, 545/2, 546/1, 546/2, 547/1, 547/2, 547/3, 548/1, 548/3, 549/1, 549/2, 550/1, 550/2, 551/1, 551/2, 552/1, 552/2, 553/1, 553/2, 554, 555, 556/1, 556/2, 567/1, 567/2, 567/3, 568/1, 568/2, 573/2, 581/1, 583, 595, 596/1, 596/3, 1080/21, 1080/22, 1080/23, 1080/24, 1080/25, 1080/26, 1080/27, 1080/28, 1080/29, 1080/30, 1080/31, 1080/32, 1080/33, 1080/34, 1080/35, 1080/36, 1080/37, 1080/38, 1080/39, 1080/40, 1080/41, 1080/42, 1080/43, 1080/44, 1080/45, 1080/46, 1080/47, 1080/48, 1080/49, 1080/50, 1080/51, 1080/52, 1080/53, 1080/54, 1080/55, 1080/56, 1080/57, 1080/58, 1080/59, 1080/60, 1080/61, 1080/62, 1080/63, 1080/64, 1080/65, 1080/66, 1080/67, 1080/68, 1080/69, 1080/70, 1080/71, 1080/72, 1080/73, 1080/74, 1080/75, 1080/76, 1080/77, 1080/80, 1080/81, 1080/82, 1080/83, 1080/85, 1080/87, 1080/89, 1080/101, 1080/102, 1080/103, 1080/105, 1080/106, 1080/115, 1080/116, 1080/117, 1080/118, 1080/119;
– v katastrski občini Stožice: 516/2, 517/3, 517/4, 517/5, 517/7, 518/2, 518/5, 519/2, 519/5, 532/3, 542, 558/9, 559/4, 591/1, 591/5, 591/6, 956/1, 958/1, 958/3, 959/1, 959/3, 959/4, 959/10, 959/11, 959/12, 959/13, 960/1, 960/3, 960/8, 960/9, 961/1, 961/3, 962/1, 962/3, 963, 964, 965/1, 965/2, 966, 967/1, 967/3, 968/1, 968/3, 969/1, 969/3, 970/1, 970/3, 971/1, 984/1, 984/4, 984/5, 985/1, 985/4, 986/1, 986/4, 987/1, 987/2, 988/1, 988/2, 988/3, 989, 990, 991, 992, 993, 994, 995, 996, 997, 998, 1004/1, 1004/2, 1005, 1006, 1007/1, 1008/1, 1008/2, 1023/1, 1023/2, 1023/3, 1024/1, 1024/2, 1025/1, 1025/2, 1026/1, 1026/3, 1027/1, 1027/2, 1028/1, 1029/1, 1029/3, 1030/1, 1031/1, 1031/2, 1031/3, 1031/4, 1031/5, 1031/6, 1031/7, 1031/8, 1031/9, 1032/1, 1032/2, 1032/3, 1032/4, 1033/1, 1033/2, 1033/3, 1033/4, 1034/1, 1035/1, 1036/1, 1039/1, 1039/2, 1039/3, 1039/4, 1039/5, 1044/1, 1044/2, 1044/3, 1044/4, 1045/2, 1045/4, 1045/5, 1046/1, 1046/3, 1046/4, 1047/1, 1047/3, 1047/4, 1048/1, 1048/3, 1048/4, 1049/1, 1049/3, 1049/4, 1050/4, 1050/5, 1051/3, 1051/4, 1052/3, 1052/4, 1054/1, 1055/1, 1056/1, 1056/3, 1057/1, 1057/3, 1058/1, 1058/3, 1059, 1060/1, 1072/8, 1072/9, 1074/4, 1074/5, 1074/6, 1092/1, 1092/2, 1092/3, 1100/1, 1100/3, 1100/4, 1100/5, 1100/6, 1100/7, 1100/8, 1100/9, 1100/10, 1100/11, 1100/12, 1100/13, 1100/14, 1100/15, 1100/16, 1100/18, 1100/19, 1100/20, 1100/21, 1100/22, 1100/23, 1100/24, 1100/25, 1100/26, 1100/27, 1100/28, 1103, 1104, 1105/1, 1105/3, 1105/4, 1105/6, 1105/7, 1105/8, 1106/1, 1106/2, 1106/3, 1106/4, 1112/1, 1112/2, 1810/10, 1810/15, 1810/16, 1810/17, 1810/22, 1810/23, 1810/24, 1810/26, 1813/1, 1813/3, 1813/4, 1813/5, 1813/7, 1815/3, 1815/9, 1815/10, 1815/11, 2667/1, 2667/2, 2667/3, 2667/4, 2667/5, 2667/6, 2667/7, 2667/8, 2667/9, 2667/10, 2667/11, 2667/12, 2667/13, 2667/14, 2667/15, 2667/16, 2667/17, 2667/18, 2667/19, 2667/20, 2667/21, 2667/22, 2667/23, 2667/24, 2667/25, 2667/26, 2667/27, 2667/28, 2667/29, 2667/30, 2667/31, 2667/32, 2667/33, 2667/34, 2667/35, 2667/36, 2667/37, 2667/38, 2667/39, 2667/40, 2667/41, 2667/42, 2667/43, 2667/44, 2667/45, 2667/46, 2667/47, 2667/48, 2667/49, 2667/50, 2667/51, 2667/52, 2667/53, 2667/54, 2667/55, 2667/56, 2667/57, 2667/58, 2667/59, 2667/60.
2. Meja
Meja območja OPPN se začne na severozahodnem delu v točki št. 1, ki se nahaja na parceli št. 558/9 v katastrski občini Stožice in v območju urejanja BT 4/1, od koder poteka proti vzhodu, po predvideni prometni ureditvi servisne ceste do točke št. 28 in pri tem poteka preko parcel št. 559/4, 1813/5, 1100/18, 1810/15, 532/3, 519/5, 518/5, 517/7, 517/5, 1106/3. Od točke št. 28 do točke št. 50 meja območja OPPN sledi obstoječi prometni ureditvi servisne ceste in obstoječega krožnega križišča Tomačevo in poteka preko parcel št. 1106/2, 1112/1, 1810/17, 1100/23, 1092/1, 1105/4, 1031/3, 1031/2, 1039/2, 1044/2, 1045/5, 1046/4, 1047/4, 1048/4, 1049/4, 1050/5, 1051/4 in v območju urejanja BT 4/1 in BT 3/2. Od točke št. 50 do točke št. 138 meja območja OPPN poteka proti jugu po predvideni prometni ureditvi Štajerske povezovalne ceste, po območju urejanja BT 3/2 in BK 3/1-3 najprej po severnih mejah parcel št. 1815/11, 1074/6, 1074/5 do točke št. 52, v nadaljevanju pa preko parcel št. 1072/9, 1072/8 do točke št. 54, v nadaljevanju po južnih mejah parcel št. 2667/21, 2667/20, 2667/19, po vzhodni meji parcele št. 2667/18 in delno po vzhodni meji parcele št. 2667/27, po vzhodni meji parcele št. 2667/28, po južnih mejah parcel št. 2667/27, 2667/26, 2667/25, 2667/23, 2667/22 do točke št. 65, v nadaljevanju pa preko parcel št. 1047/1, 1048/1, 1049/1, 1052/3, 1057/3, 1058/1, 1059, 1060/1, 1815/3 do točke št. 83, po severnih mejah parcel št. 2667/54, 2667/56, 2667/58, 2667/60 in po vzhodni meji parcele št. 2667/59, vse v katastrski občini Stožice. Nadalje meja območja OPPN poteka po vzhodnih mejah parcel št. 1080/36, 1080/38, delno po vzhodni meji parcele št. 1080/39 in v nadaljevanju preko parcel št. 556/1, 556/2, 555, 554, 553/1, 552/1, 551/1, 550/2, 549/2, 548/3, 547/3, 547/2, 546/2, 543/2, 567/2, 568/2, 573/2, po vzhodni meji parcele št. 1080/65 in 1080/69 do točke št. 126. Meja območja OPPN v nadaljevanju poteka po meji območja urejanja BK 3/1-3 in pri tem poteka preko parcel št. 581/1, 583, po zahodni, severni in vzhodni meji parcele št. 1080/103, delno po zahodni meji parcele št. 1080/85, po severnih mejah parcel št. 1080/115 in 1080/118. Od točke št. 131 naprej meja območja OPPN poteka delno po zahodni meji parcele št. 596/1, v nadaljevanju po severni in vzhodni meji parcele št. 596/3 in nadalje po vzhodni in južni meji parcele št. 596/1 do točke št. 137 in po območju urejanja BM 3/1. Od točke št. 137 do točke št. 138 meja območja OPPN poteka preko parcel št. 1080/89 in 1080/101, ki se še nahajata v katastrski občini Brinje I in preko parcele št. 2240/2, ki se že nahaja v katastrski občini Bežigrad. Do točke št. 147 meja območja OPPN poteka po zunanjem robu vozišča predvidenega krožnega križišča in po parcelah št. 2240/2 in 2240/3, obe v katastrski občini Bežigrad. V točki št. 147 meja območja OPPN spremeni smer in poteka proti severu po predvideni prometni ureditvi Štajerske ceste delno preko in delno po parcelni meji parcele št. 2240/2 in po parcelnih mejah parcele št. 2240/1, še v katastrski občini Bežigrad in v nadaljevanju po parcelni meji parcele št. 1080/101, ki se že nahaja v katastrski občini Brinje I do točke št. 404 in nadalje po zahodni meji parcele št. 1080/68 do točke št. 408. V nadaljevanju meja območja OPPN poteka preko parcel št. 568/1, 567/1, 567/3, 543/6, 540/3, 541/2, 542/3, 542/1, 542/2, 544/1, 545/1, 546/1, 547/1, 548/1, 549/1, 550/1, 551/2, 552/2, 553/2, 1080/43, 1080/102, 537/1, 492/4, 491/7, 493/2, 494/14, 494/1, 494/9, 494/5, 1080/22, 1080/21, 1080/23, 1080/24, 1080/25, 494/16, 493/1, 492/1, 491/1, 491/2, 490/1, 489/2, 488/1, 487/1, v nadaljevanju delno po južni meji parcele št. 1080/35 do točke št. 209, po zahodnih mejah parcel št. 1080/35, 1080/36, vse v katastrski občini Brinje I in v nadaljevanju po zahodnih mejah parcel št. 2667/30, 2667/31 do točke št. 211 in nato po severnih mejah parcel št. 2667/31, 2667/33, 2667/35, 2667/38, 2667/41 in delno po severni meji parcele št. 2667/44 do točke št. 213, v nadaljevanju pa preko parcel št. 1057/1, 1056/1, 1055/1, 1054/1, 1052/4, 1045/2 do točke št. 226 in delno po vzhodni meji parcele št. 1038 vse v katastrski občini Stožice do točke št. 230. Meja območja OPPN od točke št. 230 sledi predvideni zunanji ureditvi športno rekreacijskega parka, po območju urejanja BR 3/3, in pri tem poteka po južnih mejah parcel št. 1044/1, 1039/1 in delno po vzhodni meji parcele št. 1036/1 do točke št. 239 in nadalje preko parcel št. 1036/1, 1035/1, 1034/1, 1030/1 do točke št. 241. Od točke št. 241 meja območja OPPN poteka po vzhodni meji parcele št. 1029/1 do točke št. 249 in v nadaljevanju po južnih mejah parcel št. 1029/1, 1028/1, 1026/1, 1025/1, 1024/1, 1023/1, 1004/1, 1008/1, 1007/1, 986/1, 985/1, 984/1 in preko parcel št. 984/5 in 984/4 do točke št. 269. V točki št. 269 meja območja OPPN spremeni smer in poteka proti severu po zahodni meji območja urejanja BR 3/3 in sredini Vojkove ceste, preko parcel št. 984/4, 985/4, 986/4, 987/2, 1813/4, 868/3, 969/3, 970/3, 971/1, 967/3, 962/3, 961/3, 960/3, 959/4, 959/12, 958/1, 958/3, 956/1, 591/5 in 558/9, vse k.o. Stožice do izhodiščne točke št. 1.
Meja območja OPPN je analitično prikazana s koordinatami lomnih točk obodne parcelacije.
Meja območja OPPN je razvidna iz grafičnih načrtov 1.1 »Izsek iz dolgoročnega plana na preglednem katastrskem načrtu«, 3.1 »Katastrski načrt s prikazom območja OPPN« in 3.2 »Geodetski načrt s prikazom območja OPPN«.
Načrta parcelacije in zakoličbe sta razvidna iz grafičnih načrtov 3.3 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč« in 3.4 »Načrt zakoličbe«.
III. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
7. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
Območje OPPN je ob križišču severnega dela zunanjega mestnega ringa in predvidene trase Štajerske ceste. Območje OPPN omejujejo na severu severna obvozna cesta, na vzhodu predvidena Štajerska cesta, na zahodu Vojkova cesta ter na jugu Pot spominov in tovarištva (v nadaljevanju: POT). Obsega površine degradiranega območja gramoznice, ki je na jugu obdano z vrtičkarskim območjem in kmetijskimi površinami.
V urbanistični podobi Ljubljane predstavlja območje OPPN iztek povezave odprtega prostora, ki poteka iz mestnega središča preko parka Navje proti severovzhodnemu zaledju mesta. Zasnova športno rekreacijskega parka bo v tem smislu ohranjala zelen koridor, ki povezuje območje OPPN preko severne obvozne ceste s hipodromom in reko Savo. Pri ureditvi območja OPPN mora biti v največji možni meri upoštevan pomen zelenega klina v ambientalnem in okoljskem smislu. Ohranijo se prezračevalni koridorji, vedute proti Ljubljanskemu gradu, Šmarni gori in Kamniško-Savinjskim Alpam, ter sprehajalni koridorji.
Načrtovana nova ureditev območja OPPN bo sanirala in reaktivirala degradirano industrijsko območje opuščene gramoznice in s celovito urbanistično rešitvijo programsko in oblikovno zaokrožila sorazmerno velik odprt prostor med predvidenim študentskim naseljem in rekreacijskim zaledjem mesta ob reki Savi.
Posamezni načrtovani komunalni vodi, objekti in naprave se navezujejo na obstoječe komunalne ureditve, ki potekajo po zemljiščih izven območja OPPN. Zemljišča, ki so potrebna za izvedbo teh komunalnih ureditev in segajo izven območja OPPN, so zemljišča oziroma deli zemljišč z naslednjimi parc. št.:
– v katastrski občini Bežigrad: 1333/1, 1333/3, 1333/4, 1333/6, 1336/1, 1337/1, 1342/1, 1347/8, 1352/2, 1353/1, 1354/1, 1355/1, 1356/2, 1376/3, 1376/4, 2234/4, 2234/5, 2235/5, 2240/2, 2240/3, 2240/4, 2240/5, 2240/6, 2240/7, 2240/8, 2240/9, 2240/14, 2240/17, 2240/18, 2240/19, 2240/27, 2240/33, 2240/34, 2240/37, 2240/38, 2240/39, 2240/40, 2240/44, 2240/52;
– v katastrski občini Brinje I: 470/1, 470/5, 470/10, 470/11, 470/17, 470/18, 471/1, 471/7, 472/1, 472/3, 472/6, 473/1, 473/8, 474/1, 474/8, 475/1, 475/2, 476/1, 476/5, 477/6, 477/9, 478/8, 481/5, 482/4, 483/3, 484/4, 485/4, 486/5, 829/12, 1080/1, 1080/2, 1080/3, 1080/4, 1080/5, 1080/6, 1080/7, 1080/8, 1080/9, 1080/10, 1080/11, 1080/15, 1080/16, 1080/18, 1080/19, 1080/21, 1080/22, 1080/23, 1080/24, 1080/89, 1080/92, 1080/93, 1080/94, 1080/95, 1080/96, 1080/97, 1080/98, 1080/101;
– v katastrski občini Stožice: 518/4, 518/5, 519/3, 519/4, 520/3, 521/1, 521/2, 521/5, 522/1, 523/1, 596/6, 597/3, 600/1, 601/2, 605/5, 606/4, 607/4, 642/5, 643/3, 652/3, 921/1, 922/1, 923/1, 923/3, 923/5, 923/7, 984/4, 1031/2, 1031/3, 1044/2, 1045/5, 1047/1, 1048/1, 1049/1, 1050/1, 1051/2, 1051/5, 1069/1, 1069/3, 1071/3, 1072/4, 1074/1, 1082/2, 1082/4, 1083/2, 1092/1, 1105/4, 1115/1, 1273/1, 1810/17, 1812/11, 1815/7, 2667/18, 2667/26, 2667/27;
– v katastrski občini Zelena jama: 1374/2, 1424/2, 1429/2, 1429/6, 1429/7, 1432/4.
Na naštetih zemljiščih oziroma delih zemljišč ima Mestna občina Ljubljana predkupno pravico.
Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so razvidne iz grafičnih načrtov 2.1 »Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora« in 4.9 »Zbirni načrt komunalno energetskih naprav«.
8. člen
(dopustni posegi)
V območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– odstranitev obstoječih objektov in naprav,
– nadomestna gradnja,
– sanacija in priprava stavbnega zemljišča,
– gradnja novih objektov,
– urejanje zelenih in utrjenih zunanjih površin,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– postavitev enostavnih objektov.
9. člen
(namembnost)
Območje OPPN je namenjeno ureditvi športno rekreacijskega parka s stadionom, športno dvorano in trgovsko-poslovnim objektom, parkirnimi površinami, zelenimi in utrjenimi površinami ter prometnimi in komunalnimi ureditvami.
Območje OPPN je namenjeno tudi ureditvi nadomestne vrtnarije s spremljajočim programom in nadomestni gradnji odstranjenih objektov.
V območju OPPN so dopustne:
– športne in rekreacijske dejavnosti,
– trgovske dejavnosti,
– poslovne dejavnosti,
– storitvene dejavnosti,
– gostinske dejavnosti,
– gospodarske dejavnosti (vrtnarija s spremljajočim programom),
– kulturno-razvedrilne dejavnosti,
– bivanje in
– parkiranje.
10. člen
(zazidalna zasnova)
Območje OPPN je sestavljeno iz štirih prostorskih enot.
Prostorska enota P1 je osrednja prostorska enota, kjer je načrtovan športno rekreacijski park z objekti, parkirnimi in zunanjimi površinami.
Prostorska enota C1 leži zahodno od prostorske enote P1 in obsega območje dela Vojkove ceste od POT-i do križišča s servisno cesto severne obvozne ceste.
Prostorska enota C2 leži severno od prostorske enote P1 in obsega del servisne ceste severne obvozne ceste.
Prostorska enota C3 leži vzhodno od prostorske enote P1 in obsega del Štajerske ceste in podaljšek Baragove ulice s krožnim križiščem in POT-jo ter nadomestne površine za odstranjene objekte in vrtnarijo.
1. Prostorska enota P1
V prostorski enoti P1 sta stadion in športna dvorana postavljena na dno gramoznice, trgovsko-poslovni objekt pa je vstavljen med njiju kot ena od podzemnih etaž. Stadion je postavljen na severovzhodno stran v vogal med servisno cesto severne obvozne ceste in Štajersko cesto. V vogalu med Vojkovo cesto in servisno cesto severne obvozne ceste je locirana športna dvorana, parkirna hiša pa severozahodno od športne dvorane. Osrednji prostor med športno dvorano in stadionom pod nivojem terena zapolnjujejo trgovsko-poslovni objekt in parkirne površine.
Stadion
Stadion je zasnovan po standardih UEFA in FIFA. Travnato nogometno igrišče obdajajo tribune s sedeži in prostori za gledalce, pokrite s streho. Stadion ima več glavnih vhodov, ki so enakomerno razporejeni po obodu objekta. Poti in dostopi gledalcev so ločeni od dostopov in poti obiskovalcev trgovsko-poslovnega objekta ter servisnih poti. Stadion je povezan s parkirnimi površinami. Z ostalimi programi v območju OPPN je povezan na nivoju terena in v podzemnih etažah. V objektu mora biti zagotovljen spremljajoči program po standardih UEFA in FIFA, kot je prostor za zdravniške preglede, prostor za ogrevanje, VIP območje in podobno. Dopustna je umestitev dodatnega programa, kot je športni muzej, diagnostični center, fitnes prostor, restavracija in podobno.
Športna dvorana
Športna dvorana je zasnovana po standardih IHF in FIBA. Namenjena je različnim športom, kot so košarka, rokomet, odbojka, badminton, tenis in gimnastika ter drugim množičnim prireditvam. Tribune so načrtovane za različne vrste športov oziroma drugih prireditev. Športna dvorana ima več glavnih vhodov, ki so enakomerno razporejeni po obodu objekta. Poti in dostopi gledalcev so ločeni od dostopov in poti obiskovalcev trgovsko-poslovnega objekta ter servisnih poti. Športna dvorana je povezana s parkirnimi površinami. Z ostalimi programi v območju OPPN je povezana na nivoju terena in v podzemnih etažah. V objektu mora biti zagotovljen spremljajoči program po standardih IHF in FIBA, kot je prostor za zdravniške preglede, prostor za ogrevanje, VIP območje in podobno. Dopustna je umestitev dodatnega programa, kot je športni muzej, diagnostični center, fitnes prostor, restavracija in podobno.
Trgovsko-poslovni objekt
Trgovsko-poslovni objekt je organiziran v 1. podzemni etaži in delno v medetaži 1. podzemne etaže. Objekt se navezuje na zunanje površine in na parkirne površine v podzemnih etažah preko atrijev. Trgovsko-poslovni objekt je s parkirnimi površinami povezan tudi z vertikalnimi komunikacijami. Vhod v trgovsko-poslovni objekt je na zahodu z Vojkove ceste in na severu s servisne ceste severne obvozne ceste ter skozi atrije.
Parkirne površine
Parkirne površine so načrtovane:
– v 1. in 2. podzemni etaži ter v medetažah med stadionom in športno dvorano za osebna vozila ter ob športnih objektih za avtobuse. Dovoz je predviden s Štajerske ceste, servisne ceste severne obvozne ceste in Vojkove ceste. V času, ko ni športnih prireditev, so lahko parkirna mesta za avtobuse namenjena za osebna vozila.
– v parkirni hiši v štirih nivojih pod zunanjimi površinami med Vojkovo cesto in servisno cesto severne obvozne ceste za osebna vozila. Za vertikalno komunikacijo med etažami je načrtovana spiralna klančina. Dovoz je predviden z Vojkove ceste ter s severnega dela obodne povezovalne ceste. Izvedba parkirne hiše je možna sočasno z gradnjo ostalih parkirnih površin ali v drugi etapi.
V okviru parkirnih površin je dopustna ureditev parkirnih površin za potrebe P+R. Parkirne površine za vozila tekmovalcev, reševalna in policijska vozila, vozila medijev in parkirne površine za VIP, upravljavce in vzdrževalce so v neposredni bližini športnih objektov. Te parkirne površine so ločene od ostalih parkirnih površin. Dostava za vse programe je v vseh podzemnih etažah.
Zunanje površine
Zunanje površine povezujejo vse programe v območju OPPN. Urejene so na nivoju Vojkove ceste in POT-i z zasaditvami dreves in grmičevja, s tlakovanimi površinami in z otroškim igriščem. Zunanje površine so namenjene pešcem. Peš dostopi do vhodov v stadion, športno dvorano in trgovsko-poslovni objekt so urejeni iz vseh smeri. V sklopu zunanjih površin sta urejeni dve krožni kolesarski poti.
Dostopi in dovozi
Dostopi za pešce so urejeni s hodnikov za pešce obodnih cest in POT-i. Krožni kolesarski poti se navezujeta na kolesarsko stezo ob Vojkovi cesti in na obstoječo kolesarsko pot na vzhodni strani Štajerske ceste. Dovozi za motorni promet so predvideni z obodnih cest.
2. Prostorske enote C1, C2 in C3
Prostorska enota C1 obsega del Vojkove ceste, ki je namenjena motornemu prometu z ločenimi kolesarskimi in peščevimi hodniki.
Prostorska enota C2 obsega del servisne ceste severne obvozne ceste, ki je namenjena motornemu prometu.
Prostorska enota C3 obsega del Štajerske ceste in podaljšek Baragove ulice, ki sta namenjeni motornemu prometu z ločenimi kolesarskimi in peščevimi hodniki, del POT-i ter nadomestne površine za odstranjene objekte in vrtnarijo.
Zazidalna zasnova in zasnova zunanje ureditve sta razvidni iz grafičnih načrtov 4.1 »Ureditvena situacija – nivo strehe«, 4.2 »Ureditvena situacija – nivo terena«, 4.3 »Ureditvena situacija – nivo 1. podzemne etaže«, 4.4» Ureditvena situacija – nivo 2. podzemne etaže« ter 4.5 »Značilni prerezi«.
11. člen
(pogoji za gradnjo enostavnih objektov)
V območju OPPN je dovoljena postavitev enostavnih objektov:
a) začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi, in objektov, namenjenih prireditvam:
– sezonski gostinski vrtovi brez nadstreškov, nosilnih konstrukcij in ograj,
– pokrit prireditveni prostor,
– tribuna za gledalce na prostem,
– prodajni ali reklamni kiosk;
b) vadbenih objektov:
– igrišče za šport in rekreacijo na prostem,
– sankališče,
– kolesarska pot,
– sprehajalna pot,
– trim steza;
c) spominskih obeležij:
– kip oziroma spomenik,
– spominska plošča;
d) urbane opreme:
– oprema za kontrolo dostopa (dvižne rampe, količki in podobno),
– skulpture ali druge prostorske inštalacije,
– vodnjaki in okrasni bazeni,
– otroško igrišče.
Pogoji za gradnjo pomožnih infrastrukturnih objektov so opredeljeni v 23. členu tega odloka.
Ostalih enostavnih objektov ni dopustno graditi oziroma postavljati.
12. člen
(pogoji za oblikovanje objektov)
Stadion
Stadion je oblikovan po standardih UEFA in FIFA. Streha stadiona je lahko delno pohodna in ozelenjena ter delno transparentna za boljšo osvetlitev stadiona in travnatih površin. Streha je lahko v pohodnem delu v času, ko ni prireditev, dostopna za obiskovalce parka. Dopustna je izvedba pomične strehe.
Športna dvorana
Športna dvorana je oblikovana po standardih IHF in FIBA. Športna dvorana ima obliko monolita z lahko strešno in fasadno opno, sestavljeno iz netransparentnih in transparentnih polnil z zunanjimi senčilnimi elementi.
Trgovsko-poslovni objekt
Trgovsko-poslovni objekt se odpira proti severni obvozni cesti. Fasada je sodobno tehnološko oblikovana. Ureditev trgovsko-poslovnega objekta in pozicija atrijev se prilagajata organizaciji trgovsko-poslovnega objekta in tehničnim zahtevam.
13. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
Zunanje površine so v večjem delu urejene na strehi podzemnih etaž in oblikovane kot parkovna ploščad.
Najmanj 75% površine strehe je pohodne. Najmanj 50% površine strehe je ozelenjene, od tega 40% intenzivno na 1,00 m debeli podlagi zemlje. Raščen teren je zasajen s travo, grmovjem in drevjem.
Glavne poti do stadiona in športne dvorane ter trgovsko-poslovnega objekta so tlakovane in potekajo do vhodov v objekte z vseh smeri s hodnikov za pešce obodnih cest in s POT-i.
Dve krožni kolesarski poti sta v tlaku ločeni od ostalih pohodnih površin. Na severu se ti dve poti uporabljata kot dvosmerna kolesarska pot, ki vodita od severnega zaključka Vojkove ceste do krožnega križišča na vzhodni strani območja OPPN. Na tem delu se pot ustrezno razširi.
Na zahodni strani območja OPPN je ob Vojkovi cesti načrtovano otroško igrišče. Otroško igrišče je tlakovano z materiali, primernimi za varno igro otrok, in ograjeno.
Postavitev ograje je dovoljena le okoli stadiona, okoli otroškega igrišča in v primeru varovanja pešcev.
Na zunanjih površinah je dopustna ureditev vodnih površin, klančin, elementov za rolkanje in rolanje, BMX poligonov, balinišča in kolesarnic. Dopustna je tudi dodatna označitev trgovsko-poslovnega programa.
Ob vertikalnih komunikacijah je dopustna postavitev paviljonov. Paviljoni so grajeni iz lahkih konstrukcij in so lahko pritlični ali pritlični z enim nadstropjem. Ob paviljonih je dopustna ureditev tlakovanih površin za vrtne terase. Največja velikost posameznega paviljona je 300 m².
Vsi posegi so načrtovani tako, da omogočajo neoviran dostop, vstop in uporabo tudi funkcionalno oviranim ljudem.
Načrtovane ureditve v prostoru so razvidne iz grafičnih načrtov 4.1 »Ureditvena situacija – nivo strehe«, 4.2 »Ureditvena situacija – nivo terena«, 4.3 »Ureditvena situacija – nivo 1. podzemne etaže«, 4.4 »Ureditvena situacija – nivo 2. podzemne etaže« ter 4.5 »Značilni prerezi«.
Prikaz zunanjih površin na ureditvenih situacijah predstavlja le usmeritev za oblikovanje.
14. člen
(lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo)
+--------------------------------------------------------------+
|1. Zmogljivosti, tlorisni gabariti                            |
+-------------------------------+------------------------------+
|Stadion                        |do 16.000 gledalcev           |
+-------------------------------+------------------------------+
|2. podzemna etaža:             |(155,00 m + 30,00 m) x 145,00 |
|                               |m                             |
+-------------------------------+------------------------------+
|1. podzemna etaža:             |215,00 m x 180,00 m           |
+-------------------------------+------------------------------+
|pritličje:                     |225,00 m x 180,00 m           |
+-------------------------------+------------------------------+
|1. nadstropje:                 |125,00 m x 25,00 m            |
+-------------------------------+------------------------------+
|streha:                        |192,50 m x 165,00 m           |
+-------------------------------+------------------------------+
|Športna dvorana                |do 12.000 gledalcev           |
+-------------------------------+------------------------------+
|2. podzemna etaža:             |170,00 m x 105,00 m           |
+-------------------------------+------------------------------+
|1. podzemna etaža:             |170,00 m x 105,00 m           |
+-------------------------------+------------------------------+
|pritličje:                     |170,00 m x 107,50 m           |
+-------------------------------+------------------------------+
|streha:                        |170,00 m x 120,00 m           |
+-------------------------------+------------------------------+
|Trgovsko-poslovni objekt       |80.000 m2 BTP                 |
+-------------------------------+------------------------------+
|Dodatni program                |skupaj največ 15.000 m2 BTP,  |
|stadiona, športne dvorane ali  |od tega največ 3.000 m2 BTP   |
|v okviru zunanjih površin      |vseh paviljonov               |
+-------------------------------+------------------------------+
|Parkirna hiša                  |                              |
+-------------------------------+------------------------------+
|2. podzemna etaža:             |192,50 m x 107,50 m           |
+-------------------------------+------------------------------+
|medetaža v                     |192,50 m x 107,50 m           |
|2. podzemni etaži:             |                              |
+-------------------------------+------------------------------+
|1. podzemna etaža:             |192,50 m x 190,00 m           |
+-------------------------------+------------------------------+
|medetaža v                     |192,50 m x 102,50 m           |
|1. podzemni etaži:             |                              |
+-------------------------------+------------------------------+
|Zunanje površine               |                              |
+-------------------------------+------------------------------+
|otroško igrišče:               |5.000 m2                      |
+-------------------------------+------------------------------+
|2. Višinski gabariti           |                              |
+-------------------------------+------------------------------+
|Stadion                        |                              |
+-------------------------------+------------------------------+
|etažnost stadiona:             |2K+P+1N+streha                |
+-------------------------------+------------------------------+
|višina strehe:                 |največ +20,00 m od kote terena|
+-------------------------------+------------------------------+
|Športna dvorana                |                              |
+-------------------------------+------------------------------+
|etažnost dvorane:              |2K+P+5N                       |
+-------------------------------+------------------------------+
|višina strehe:                 |največ +30,00 m od kote terena|
+-------------------------------+------------------------------+
|Trgovsko-poslovni objekt       |                              |
+-------------------------------+------------------------------+
|etažnost:                      |1. podzemna etaža na          |
|                               |višini –5,00 m od kote terena,|
|                               |medetaža na višini –2,50 m    |
|                               |od kote terena                |
+--------------------------------------------------------------+
|Parkirne površine v osrednjem delu med športno dvorano        |
|in stadionom                                                  |
+-------------------------------+------------------------------+
|etažnost:                      |1. podzemna etaža na          |
|                               |višini –5,00 m od kote terena,|
|                               |medetaža na višini –2,50 m od |
|                               |kote terena ter 2. podzemna   |
|                               |etaža na višini –11,00 m od   |
|                               |kote terena, medetaža na      |
|                               |višini –7,50 m od kote terena |
+-------------------------------+------------------------------+
|Parkirna hiša                  |                              |
+-------------------------------+------------------------------+
|etažnost:                      |1. podzemna etaža na višini   |
|                               |–5,00 m od kote terena,       |
|                               |medetaža na višini –2,50 m od |
|                               |kote terena ter 2. podzemna   |
|                               |etaža na višini –11,00 m od   |
|                               |kote terena, medetaža na      |
|                               |višini –7,50 m od kote terena |
+-------------------------------+------------------------------+
|Zunanje površine               |izhodiščna kota terena je     |
|                               |300,00 m.n.v., ureditev lahko |
|                               |v delih odstopa do ± 2,00 m,  |
|                               |na jugu ob stiku s POT-jo in  |
|                               |na zahodu ob stiku z Vojkovo  |
|                               |cesto se mora teren v položnem|
|                               |naklonu (ne več kot 6%)       |
|                               |poravnati na izhodiščno koto  |
+-------------------------------+------------------------------+
Zunanje površine so prilagojene terenu in višinskim potekom obodnih cest.
Višinske kote terena in kote finalnega tlaka objektov so razvidne iz grafičnih načrtov 4.1 »Ureditvena situacija – nivo strehe«, 4.2 »Ureditvena situacija – nivo terena«, 4.3 »Ureditvena situacija – nivo 1. podzemne etaže«, 4.4 »Ureditvena situacija – nivo 2. podzemne etaže«, 4.5 »Značilni prerezi« in 4.7 »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija«.
15. člen
(pogoji za odstranitve objektov)
Za odstranitev je predvidenih 23 objektov, in sicer: upravnih objektov, proizvodnih objektov, skladišč, silosov, tehnoloških objektov, stanovanjskega objekta in nadstrešnic nekdanje betonarne.
+------------------------------+-------------------------------+
|        Oznaka objekta        |             BTP m2            |
+------------------------------+-------------------------------+
|               1              |             950,40            |
+------------------------------+-------------------------------+
|               2              |             714,70            |
+------------------------------+-------------------------------+
|               3              |             790,26            |
+------------------------------+-------------------------------+
|               4              |             431,10            |
+------------------------------+-------------------------------+
|               5              |             42,29             |
+------------------------------+-------------------------------+
|               6              |             150,00            |
+------------------------------+-------------------------------+
|               7              |            2354,74            |
+------------------------------+-------------------------------+
|               8              |             120,50            |
+------------------------------+-------------------------------+
|               9              |             35,04             |
+------------------------------+-------------------------------+
|              10              |             13,45             |
+------------------------------+-------------------------------+
|              11              |              6,24             |
+------------------------------+-------------------------------+
|              12              |             200,86            |
+------------------------------+-------------------------------+
|              13              |             70,88             |
+------------------------------+-------------------------------+
|              14              |             48,96             |
+------------------------------+-------------------------------+
|              15              |             466,87            |
+------------------------------+-------------------------------+
|              16              |             90,52             |
+------------------------------+-------------------------------+
|              17              |             87,76             |
+------------------------------+-------------------------------+
|              18              |             101,80            |
+------------------------------+-------------------------------+
|              19              |             260,95            |
+------------------------------+-------------------------------+
|              20              |             223,60            |
+------------------------------+-------------------------------+
|              21              |             73,20             |
+------------------------------+-------------------------------+
|              22              |             331,12            |
+------------------------------+-------------------------------+
|              23              |             316,00            |
+------------------------------+-------------------------------+
Za potrebe gradnje Štajerske ceste je treba odstraniti objekt Koželjeva ulica 20 s pripadajočimi objekti ter objekte vrtnarije Ravnikar.
Objekti, predvideni za odstranitev, so razvidni iz grafičnih načrtov 4.6.1 »Objekti, predvideni za odstranitev« in 4.6.2 »Objekti, predvideni za odstranitev«.
IV. NAČRT PARCELACIJE
16. člen
(načrt parcelacije)
Gradbena parcela stadiona in športne dvorane s trgovsko-poslovnim objektom in podzemnimi parkirnimi površinami (GP1) obsega zemljišča oziroma dele zemljišč z naslednjimi parc. št.:
– v katastrski občini Stožice: 516/2, 517/3, 517/4, 517/5, 518/2, 519/2, 542, 559/4, 591/1, 964, 965/1, 965/2, 966, 967/1, 968/1, 969/1, 984/1, 985/1, 986/1, 987/1, 988/1, 988/2, 989, 990, 991, 992, 993, 994, 995, 996, 997, 998, 1004/1, 1004/2, 1005, 1006, 1007/1, 1008/1, 1008/2, 1023/1, 1023/2, 1023/3, 1024/1, 1024/2, 1025/1, 1025/2, 1026/1, 1026/3, 1027/1, 1027/2, 1028/1, 1029/1, 1029/3, 1030/1, 1031/1, 1031/2, 1031/3, 1031/4, 1031/5, 1031/6, 1031/7, 1031/8, 1031/9, 1032/1, 1032/2, 1032/3, 1032/4, 1033/1, 1033/2, 1033/3, 1033/4, 1034/1, 1035/1, 1036/1, 1039/1, 1039/2, 1039/5, 1044/1, 1092/1, 1092/2, 1092/3, 1100/1, 1100/3, 1100/4, 1100/5, 1100/6, 1100/7, 1100/8, 1100/9, 1100/10, 1100/11, 1100/12, 1100/13, 1100/14, 1100/15, 1100/16, 1100/17, 1100/18, 1100/19, 1100/20, 1100/21, 1100/22, 1100/23, 1100/24, 1100/25, 1100/26, 1100/27, 1100/28, 1103, 1104, 1105/1, 1105/3, 1105/4, 1105/6, 1105/7, 1105/8, 1106/1, 1106/2, 1106/3, 1106/4, 1112/1, 1112/2, 1810/10, 1810/15, 1810/16, 1810/17, 1810/22, 1810/23, 1810/24, 1810/26, 1813/1, 1813/3, 1813/5, 1813/7, 2667/1, 2667/2, 2667/3, 2667/4, 2667/5, 26d67/6, 2667/7, 2667/11.
Površina GP1 znaša 180.185 m2.
Gradbena parcela parkirne hiše (GP2) obsega zemljišča oziroma dele zemljišč z naslednjimi parc. št.:
– v katastrski občini Stožice: 542, 559/4, 591/1, 591/6, 959/1, 959/13, 960/1, 960/9, 961/1, 962/1, 963, 964, 967/1, 969/1, 970/1.
Površina GP2 znaša 13.135 m2.
Gradbena parcela dela Vojkove ceste (GPC1) obsega zemljišča oziroma dele zemljišč z naslednjimi parc. št.:
– v katastrski občini Stožice: 558/9, 559/4, 591/5, 591/6, 956/1, 958/1, 958/3, 959/1, 959/3, 959/4, 959/10, 959/11, 959/12, 959/13, 960/1, 960/3, 960/8, 961/1, 961/3, 962/1, 962/3, 963, 967/1, 967/3, 968/1, 968/3, 969/1, 969/3, 970/1, 970/3, 971/1, 984/1, 984/4, 984/5, 985/1, 985/4, 986/1, 986/4, 987/1, 987/2, 988/1, 988/2, 988/3, 1813/1, 1813/4.
Površina GPC1 znaša 6.297 m2.
Gradbena parcela dela servisne ceste severne obvozne ceste (GPC2) obsega zemljišča oziroma dele zemljišč z naslednjimi parc. št.:
– v katastrski občini Stožice: 517/3, 517/4, 517/5, 517/7, 518/2, 518/5, 519/2, 519/5, 532/3, 559/4, 591/6, 1100/18, 1106/3, 1810/15, 1813/5.
Površina GPC2 znaša 2.477 m2.
Gradbena parcela dela Štajerske ceste z nadomestnimi površinami za odstranjene objekte in vrtnarijo ter dela podaljška Baragove ulice (GPC3) obsega zemljišča oziroma dele zemljišč z naslednjimi parc. št.:
– v katastrski občini Stožice: 1031/2, 1033/3, 1033/4, 1039/2, 1039/3, 1039/4, 1039/5, 1044/1, 1044/1, 1044/2, 1044/3, 1044/4, 1045/2, 1045/4, 1045/5, 1046/1, 1046/3, 1046/4, 1047/1, 1047/3, 1047/4, 1048/1, 1048/3, 1048/4, 1049/1, 1049/3, 1049/4, 1050/4, 1050/5, 1051/3, 1051/4, 1052/3, 1052/4, 1054/1, 1054/1, 1055/1, 1055/1, 1056/1, 1056/1, 1056/3, 1057/1, 1057/3, 1058/1, 1058/3, 1059, 1060/1, 1072/8, 1072/9, 1074/4, 1074/5, 1074/6, 1815/3, 1815/3, 1815/3, 1815/9, 1815/10, 1815/11, 2667/4, 2667/5, 2667/6, 2667/7, 2667/8, 2667/9, 2667/10, 2667/11, 2667/12, 2667/13, 2667/14, 2667/15, 2667/16, 2667/17, 2667/18, 2667/19, 2667/20, 2667/21, 2667/22, 2667/23, 2667/24, 2667/25, 2667/26, 2667/27, 2667/28, 2667/29, 2667/30, 2667/31, 2667/32, 2667/33, 2667/34, 2667/35, 2667/36, 2667/37, 2667/38, 2667/39, 2667/40, 2667/41, 2667/42, 2667/43, 2667/44, 2667/45, 2667/46, 2667/47, 2667/48, 2667/49, 2667/50, 2667/51, 2667/52, 2667/53, 2667/54, 2667/55, 2667/56, 2667/57, 2667/58, 2667/59, 2667/60;
– v katastrski občini Brinje I: 487/1, 488/1, 488/2, 489/2, 490/1, 491/1, 491/2, 491/7, 492/1, 492/4, 492/4, 493/1, 493/2, 494/1, 494/5, 494/9, 494/14, 494/16, 537/1, 540/3, 541/2, 542/1, 542/2, 542/3, 542/4, 543/2, 543/6, 544/1, 545/1, 545/2, 546/1, 546/2, 547/1, 547/2, 547/3, 548/1, 548/3, 549/1, 549/2, 550/1, 550/2, 551/1, 551/2, 552/1, 552/2, 553/1, 553/2, 554, 555, 556/1, 556/1, 556/2, 567/1, 567/2, 567/3, 568/1, 568/2, 573/2, 581/1, 583, 595, 596/1, 596/3, 1080/21, 1080/22, 1080/23, 1080/24, 1080/25, 1080/26, 1080/27, 1080/28, 1080/29, 1080/30, 1080/31, 1080/32, 1080/33, 1080/34, 1080/35, 1080/36, 1080/37, 1080/38, 1080/39, 1080/40, 1080/41, 1080/42, 1080/43, 1080/44, 1080/45, 1080/46, 1080/47, 1080/48, 1080/49, 1080/50, 1080/51, 1080/52, 1080/53, 1080/54, 1080/55, 1080/56, 1080/57, 1080/58, 1080/59, 1080/60, 1080/61, 1080/62, 1080/63, 1080/64, 1080/65, 1080/66, 1080/67, 1080/68, 1080/69, 1080/70, 1080/71, 1080/72, 1080/73, 1080/74, 1080/75, 1080/76, 1080/77, 1080/80, 1080/81, 1080/82, 1080/83, 1080/85, 1080/87, 1080/89, 1080/101, 1080/102, 1080/103, 1080/105, 1080/106, 1080/115, 1080/116, 1080/117, 1080/118, 1080/119;
– v katastrski občini Bežigrad: 2240/1, 2240/2, 2240/3.
Površina GPC3 znaša 95.338 m2.
Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss–Kruegerjevem koordinatnem sistemu in so v prilogi 5 OPPN.
Parcelacija zemljišč in lomne točke parcelacije so razvidne iz grafičnih načrtov 3.3 »Načrt obodne parcelacije in parcelacije zemljišč« in 3.4 »Načrt zakoličbe«.
17. člen
(površine, namenjene javnemu dobru)
Površine, namenjene javnemu dobru, so deli cest: Vojkova cesta (C1), servisna cesta severne obvozne ceste (C2) in Štajerska cesta (del C3) ter podaljšek Baragove ulice (del C3), ki obsegajo zemljišča oziroma dele zemljišč z naslednjimi parc. št.:
– v katastrski občini Stožice: 517/3, 517/4, 517/5, 517/7, 518/2, 518/5, 519/2, 519/5, 532/3, 558/9, 559/4, 591/5, 591/6, 956/1, 958/1, 958/3, 959/1, 959/3, 959/4, 959/10, 959/11, 959/12, 959/13, 960/1, 960/3, 960/8, 961/1, 961/3, 962/1, 962/3, 963, 967/1, 967/3, 968/1, 968/3, 969/1, 969/3, 970/1, 970/3, 971/1, 984/1, 984/4, 984/5, 985/1, 985/4, 986/1, 986/4, 987/1, 987/2, 988/1, 988/2, 988/3, 1031/2, 1033/3, 1033/4, 1039/2, 1039/3, 1039/4, 1039/5, 1044/1, 1044/2, 1044/3, 1044/4, 1045/2, 1045/4, 1045/5, 1046/1, 1046/3, 1046/4, 1047/1, 1047/3, 1047/4, 1048/1, 1048/3, 1048/4, 1049/1, 1049/3, 1049/4, 1050/4, 1050/5, 1051/3, 1051/4, 1052/3, 1052/4, 1054/1, 1055/1, 1056/1, 1056/3, 1057/1, 1057/3, 1058/1, 1058/3, 1059, 1060/1, 1072/8, 1072/9, 1074/4, 1074/5, 1074/6, 1100/18, 1106/3, 1810/15, 1813/1, 1813/4, 1813/5, 1815/3, 1815/9, 1815/10, 1815/11, 2667/4, 2667/5, 2667/6, 2667/7, 2667/8, 2667/9, 2667/10, 2667/11, 2667/12, 2667/13, 2667/14, 2667/15, 2667/16, 2667/17, 2667/18, 2667/19, 2667/20, 2667/21, 2667/22, 2667/23, 2667/24, 2667/25, 2667/26, 2667/27, 2667/28, 2667/29, 2667/30, 2667/31, 2667/32, 2667/33, 2667/34, 2667/35, 2667/36, 2667/37, 2667/38, 2667/39, 2667/40, 2667/41, 2667/42, 2667/43, 2667/44, 2667/45, 2667/46, 2667/47, 2667/48, 2667/49, 2667/50, 2667/51, 2667/52, 2667/53, 2667/54, 2667/55, 2667/56, 2667/57, 2667/58, 2667/59, 2667/60;
– v katastrski občini Brinje I: 487/1, 488/1, 488/2, 489/2, 490/1, 491/1, 491/2, 491/7, 492/1, 492/4, 493/1, 493/2, 494/1, 494/5, 494/9, 494/14, 494/16, 537/1, 540/3, 541/2, 542/1, 542/2, 542/3, 542/4, 543/2, 543/6, 544/1, 545/1, 545/2, 546/1, 546/2, 547/1, 547/2, 547/3, 548/1, 548/3, 549/1, 549/2, 550/1, 550/2, 551/1, 551/2, 552/1, 552/2, 553/1, 553/2, 554, 555, 556/1, 556/2, 567/1, 567/2, 567/3, 568/1, 568/2, 573/2, 581/1, 583, 595, 1080/21, 1080/22, 1080/23, 1080/24, 1080/25, 1080/26, 1080/27, 1080/28, 1080/29, 1080/30, 1080/31, 1080/32, 1080/33, 1080/34, 1080/35, 1080/36, 1080/37, 1080/38, 1080/39, 1080/40, 1080/41, 1080/42, 1080/43, 1080/44, 1080/45, 1080/46, 1080/47, 1080/48, 1080/49, 1080/50, 1080/51, 1080/52, 1080/53, 1080/54, 1080/55, 1080/56, 1080/57, 1080/58, 1080/59, 1080/60, 1080/61, 1080/62, 1080/63, 1080/64, 1080/65, 1080/66, 1080/67, 1080/68, 1080/69, 1080/70, 1080/71, 1080/72, 1080/73, 1080/74, 1080/75, 1080/76, 1080/77, 1080/80, 1080/81, 1080/82, 1080/83, 1080/85, 1080/87, 1080/89, 1080/101, 1080/102, 1080/105, 1080/106;
– v katastrski občini Bežigrad: 2240/2, 2240/3.
Površina, namenjena javnemu dobru, znaša 95.904 m2. Na naštetih zemljiščih oziroma delih zemljišč ima Mestna občina Ljubljana predkupno pravico.
Površine, namenjene javni rabi, so vse zunanje površine.
Površine, namenjene javnemu dobru, so razvidne iz grafičnega načrta 3.5 »Javne površine«.
V. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
18. člen
(etapnost gradnje)
Posegi v območju OPPN bodo izvedeni v eni etapi. Dopustna je tudi etapna gradnja po posameznih programih s pripadajočo komunalno in prometno ureditvijo. Pred pričetkom obratovanja stadiona morajo biti izvedeni ukrepi za izboljšanje prometnih razmer na krožnem križišču Tomačevo.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
19. člen
(varstvo okolja in naravnih virov)
Okoljsko poročilo je izdelalo podjetje E-NET okolje d.o.o., oktobra 2007, pod številko 100907-dn.
V času gradnje je treba upoštevati omilitvene ukrepe za zmanjšanje negativnih vplivov, ki so razvidni iz okoljskega poročila.
Objekti se lahko ogrevajo in ohlajajo na toplotno črpalko pod pogojem, da investitor pridobi vsa potrebna dovoljenja pristojnih služb.
Območje OPPN je znotraj vodovarstvenega območja za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja, in sicer pretežno na podobmočju z manj strogim vodovarstvenim režimom VVO IIB (v nadaljevanju: podobmočje VVO IIB) in delno tudi na podobmočju s strogim vodovarstvenim režimom VVO IIA (v nadaljevanju: podobmočje VVO IIA). Upoštevati je treba Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnika Ljubljanskega polja. Po končanem projektiranju si mora investitor pridobiti soglasja pristojnih soglasodajalcev.
Ravnanje z odpadki, urejenost zbirnih mest in odjemnih mest ter dostopnost komunalnim vozilom mora biti urejeno v skladu s predpisi.
20. člen
(celostno ohranjanje kulturne dediščine in ohranjanje narave)
Čez območje OPPN poteka POT, ki je enota kulturne dediščine vpisana v register kulturne dediščine EŠD 1116 Ljubljana – Pot POT (Odlok o razglasitvi Poti spominov in tovarištva za zgodovinski spomenik, Uradni list SRS, št. 17/85, in Odlok o določitvi »Poti spominov in tovarištva« za spomenik skupnega pomena za mesto Ljubljana, Uradni list SRS, št. 3/88) kot kulturni spomenik. Potrebna je ohranitev trase POT-i in vse grajene ter vegetacijske prvine, ki sooblikujejo kulturni spomenik, zato je potreben za posege zadosten odmik (okoli 7,00 m) od koridorja POT-i. Ob koridorju ni dopustno postavljati netransparentnih objektov in naprav. Trasa POT-i ne sme biti prekinjena oziroma prevozna za namen načrtovanega posega. Za posege v spomenik je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.
POT je oblikovana naravna vrednota z identifikacijsko številko 8706, Pot spominov in tovarištva (Uradni list RS, št. 111/04). Je naravni spomenik lokalnega pomena (Odlok o določitvi »Poti spominov in tovarištva« za spomenik skupnega pomena za mesto Ljubljana, Uradni list SRS, št. 3/88). Za izvajanje posegov v naravo na naravnih vrednotah je treba pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, skladno s predpisi s področja graditve objektov in ohranjanja narave.
Zemljišče predvidenega posega v prostor mora biti predhodno arheološko raziskano. Najprej je treba opraviti ekstenzivni površinski terenski pregled. Na osnovi rezultatov ekstenzivnega terenskega pregleda bosta nato izvedena intenzivni terenski pregled in nato podpovršinski terenski pregled s testnimi sondami. Na podlagi rezultatov terenskih pregledov bosta nato določena obseg in način zaščitnih arheoloških raziskav.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
21. člen
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
1. Splošno
Predvideni objekti morajo biti načrtovani potresno varno glede na stopnjo potresne ogroženosti območja OPPN.
Za zaščito predvidenih objektov pred požarom je treba predvideti ustrezne pasivne in aktivne ukrepe, s katerimi bo v primeru izbruha požara preprečen prenos le-tega na sosednje objekte, zagotovljena ustrezna požarna odpornost nosilne konstrukcije objektov, zagotovljene ustrezne evakuacijske poti, zagotovljeni ustrezni dostopi za intervencijska vozila ter zagotovljen ustrezen sistem javljanja požara in alarmiranja ter gašenja.
V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba za predvidene objekte izdelati študijo požarne varnosti. Investitor je pred vložitvijo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja dolžan pridobiti soglasje Uprave RS za zaščito in reševanje.
2. Intervencijske poti in površine
V območju OPPN je treba zagotoviti dovozne poti ter delovne površine za gasilska vozila, ki bodo omogočale učinkovito ukrepanje gasilskih ekip. Dovozne poti v območju OPPN morajo biti izvedene iz Vojkove ceste za potrebe dostopa do športne dvorane, trgovsko-poslovnega objekta ter zahodnega dela stadiona. Za potrebe dostopa do vzhodnega dela stadiona mora biti izveden dostop iz predvidene Štajerske ceste. Dovozne poti morajo biti izvedene tako, da gasilskim vozilom ni potrebna vzvratna vožnja (krožne poti in krožna obračališča).
Pri projektiranju ter izvedbi dovoznih poti ter delovnih površin za gasilska vozila morajo biti upoštevani požarnovarnostni predpisi. Dovozne poti ter delovne površine za gasilska vozila morajo biti načrtovane za 10 ton osne obremenitve. Dovozne poti morajo biti načrtovane in označene skladno z zahtevami standarda SIST DIN 14090.
3. Hidrantno omrežje
Za potrebe gašenja požara je v območju OPPN načrtovano zunanje hidrantno omrežje, in sicer v obročasti zanki z nadzemnimi hidranti tako, da je možno vsak objekt gasiti iz najmanj dveh hidrantov hkrati. Hidranti morajo biti ustrezno zavarovani ter označeni. Hidranti morajo biti dostopni v vsakem trenutku. Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba upoštevati tudi obstoječo javno hidrantno mrežo, ki poteka po Vojkovi cesti.
Ureditev varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami je razvidna iz grafičnega načrta 4.8 »Načrt intervencijskih poti – nivo terena«.
VIII. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO
22. člen
(pogoji za prometno urejanje)
1. Motorni promet
S tem OPPN so načrtovani deli Štajerske ceste, podaljška Baragove ulice in Vojkove ceste ter servisne ceste južno od severne obvozne ceste.
Glavni dovozi so predvideni:
– z vzhodne strani preko načrtovane Štajerske ceste,
– z zahodne strani z rekonstruirane Vojkove ceste,
– s severne strani preko servisne ceste severne obvozne ceste.
Po obodu je načrtovana v 1. in 2. podzemni etaži enosmerna cesta širine 5,00 m, na katero so priključene zbirne ceste parkirnih površin.
Vse novo načrtovane ceste so predvidene v asfaltni utrditvi in imajo strešni prečni nagib, usmerjen proti zunanjemu robu vozišča.
Uvozi na gradbene parcele oziroma na dovozne poti so načrtovani preko poglobljenih robnikov. Robnik mora biti poglobljen v dolžini najmanj 4,00 m.
Predvidena je vsa potrebna prometna in ostala oprema.
Štajerska cesta
S tem OPPN je načrtovan odsek Štajerske ceste med krožnim križiščem Tomačevo in Kranjčevo ulico in poteka v loku.
Priključka podaljška Baragove in Kranjčeve ulice na Štajersko cesto sta načrtovana s krožnima križiščema.
POT prečka Štajersko cesto preko mostu.
Vzdolžni potek Štajerske ceste med krožnim križiščem s priključkom Kranjčeve ulice in krožnim križiščem s priključkom podaljška Baragove ulice poteka v smeri stacionaže prvih 270 m v vzponu z naklonom 0,06%, nato pa se spušča z naklonom 0,53% do krožnega križišča s podaljškom Baragove ulice do kote 297,16 m.n.v. Štajerska cesta tudi severno od krožnega križišča s podaljškom Baragove ulice poteka v padcu. Kota vozišča pod mostno konstrukcijo POT-i znaša 296,60 m.n.v. Od nadhoda POT-i se niveleta Štajerske ceste še naprej spušča v naklonu 0,16% in se na krožno križišče Tomačevo priključi na koti 295,00 m.n.v.
Normalni profil Štajerske ceste ima naslednje elemente:
Normalni profil Štajerske ceste (od krožnega križišča Tomačevo do podaljška Baragove ulice):
vozišče                 2 x 3,25 m =       6,50 m
vmesni ločilni pas      1 x 5,00 m =       5,00 m
vozišče                 2 x 3,25 m =       6,50 m
                                           --------
skupaj                                     18,00 m
Normalni profil Štajerske ceste (od podaljška Baragove ulice do Kranjčeve ulice):
hodnik                  1 x 1,50 m =       1,50 m
enosmerna kol. steza    1 x 2,00 m =       2,00 m
zelenica                1 x 2,00 m =       2,00 m
vozišče                 2 x 3,25 m =       6,50 m
vmesni ločilni pas      1 x 5,00 m =       5,00 m
vozišče                 2 x 3,25 m =       6,50 m
zelenica z drevoredom   1 x 2,00 m =       2,00 m
dvosmerna kol. steza    1 x 2,50 m =       2,50 m
zelenica z drevoredom   1 x 2,00 m =       2,00 m
hodnik                  1 x 2,00 m =       2,00 m
                                           --------
skupaj                                     32,00 m
Načrtovana krožna križišča imajo notranji premer 20,00 m in dva vozna pasova širine 5,00 m. Vozišče je v območju krožnih križišč nagnjeno navzven, prečni profil vozišča v krožnem križišču je 2,5%.
Med priključkom v športno rekreacijski park in krožnim križiščem Tomačevo je v severni smeri načrtovan vključevalni pas širine 3,50 m in dolžine okoli 80,00 m. Za izvoz iz športno rekreacijskega parka je predviden v smeri proti jugu pospeševalni pas širine 3,50 m in dolžine okoli 130,00 m.
Za dovoz do kmetijskih površin se vzdolž Štajerske ceste na njeni vzhodni strani spelje poljska pot širine 3,50 m, ki nadomesti obstoječe prekinjene povezave. Priključki poljskih poti v krožno križišče Štajerske ceste in podaljška Baragove ulice so načrtovani preko poglobljenih robnikov.
Na delu Štajerske ceste med Kranjčevo ulico in podaljškom Baragove ulice je na zahodni strani ceste dvosmerna kolesarska steza širine 2,50 m in hodnik za pešce širine 2,00 m. Na vzhodni strani je enosmerna kolesarska steza širine 2,00 m in hodnik za pešce 1,50 m. Na delu med podaljškom Baragove ulice in krožnim križiščem Tomačevo hodnika za pešce in kolesarskih pasov ni.
Vzdolž zahodne stranice Štajerske ceste od podaljška Baragove ulice do podaljška Kranjčeve ulice je predviden dvojni drevored večjih dimenzij v pasu stranskih zelenic širine 2,00 m. Drevesa so načrtovana na razdalji od 8,00 do 10,00 m. Izbor drevesnih vrst in način sajenja upoštevata ukrepe za zaščito podtalnice.
Za vse zasaditve se v okviru projekta za gradbeno dovoljenje izdela zasaditveni načrt.
Investitor je k projektni dokumentaciji pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja dolžan pridobiti soglasje DARS d.d.
Podaljšek Baragove ulice
Podaljšek Baragove ulice je predviden v premi v isti osi, kot jo ima obstoječa Baragova ulica.
Normalni profil podaljška Baragove ulice:
hodnik                  1 x 2,00 m =       2,00 m
kolesarska steza        1 x 2,00 m =       2,00 m
zelenica z drevoredom   1 x 2,00 m =       2,00 m
vozišče                 2 x 3,50 m =       7,00 m
zelenica z drevoredom   1 x 2,00 m =       2,00 m
kolesarska steza        1 x 2,00 m =       2,00 m
hodnik                  1 x 2,00 m =       2,00 m
                                           -------
Skupaj                                     19,00 m
Na podaljšku Baragove ulice je načrtovano T križišče, ki omogoča navezavo območja na jugu. V območju križišča je dodan pas za levo zavijanje širine 3,00 m.
Na podaljšku Baragove ulice je na vsaki strani ceste enosmerna kolesarska steza širine 2,00 m ter na vsaki strani tudi hodnik za pešce širine 2,00 m.
Vzdolž podaljška Baragove ulice je predviden drevored večjih dimenzij v pasu zelenic. Drevesa so načrtovana na razdalji od 8,00 do 10,00 m.
S tem OPPN je na vzhodni strani Vojkove ceste načrtovana za kolesarje dvosmerna kolesarska steza širine 2,50 m. Ob kolesarski stezi je načrtovan hodnik za pešce širine 2,50 m.
Vzdolž Vojkove ceste je na vzhodu predviden drevored večjih dimenzij v pasu stranske zelenice širine 3,00 m. Drevesa so načrtovana na razdalji od 8,00 do 10,00 m.
Križišče Vojkove ceste in servisne ceste severne obvozne ceste je preurejeno tako, da je omogočeno zavijanje z Vojkove ceste desno na servisno cesto mimo križišča. Širina pasu za desno zavijanje ob prometnem otoku je 6,00 m.
2. Dovozi
Vzhodni dovoz je načrtovan preko predvidene Štajerske ceste, okoli 100,00 m jugozahodno od krožnega križišča Tomačevo. Za priključkom na Štajersko cesto je v območju parkirnih površin v podzemnih etažah v osrednjem delu med stadionom in športno dvorano načrtovano krožno križišče zunanjega premera 32,00 m z enojnim krožnim voziščem širine 6,00 m. Krožno križišče je na koti 289,00 m.n.v. Premer otoka je 20,00 m, s širino povoznega dela 2,00 m. Dovoz do krožnega križišča je predviden s Štajerske ceste v smeri proti severu preko priključka v obliki desne trobente z vertikalno prekrivajočima in situativno zamaknjenima pasovoma. Širina voznih pasov priključka je 5,00 m. Krožno križišče je pod nivojem Štajerske ceste, zato je s priključka na Štajerski cesti v smeri proti jugu predvidena klančina širine 5,00 m, ki se s horizontalnim radijem 32,50 m priključuje na krožno križišče v osrednjem delu med stadionom in športno dvorano. Izhod v smeri proti jugu na Štajersko cesto poteka po priključni klančini širine 5,00 m in dolžine okoli 130,00 m.
Severni dovoz je načrtovan s servisne ceste severne obvozne ceste po sistemu desno-desno. Dovoz iz servisne ceste je priključen na krožno križišče, na katerega so priključene zbirne ceste parkirnih površin. Krožno križišče z zunanjim premerom 40,00 m in širino krožnega vozišča 7,00 m ter širino povoznega dela otoka 2,00 m je na koti 289,00 m.n.v.
Zahodni dovoz je načrtovan z Vojkove ceste. Na mestu priključka Maroltove ulice je načrtovano štirikrako semaforizirano križišče. Na severni in na južni strani križišča je predviden pas za leve zavijalce. Na Maroltovi ulici in na priključku v območje OPPN je en izvozni pas. S tega križišča je predviden priključek na dvojno spiralno klančino s horizontalnim radijem 15,00 m ter širino vozišča 5,00 m. Klančina se navezuje na cesto v podzemnih etažah parkirne hiše.
3. Javni potniški promet
Na Vojkovi cesti je predvidena ureditev avtobusnega postajališča na vzhodni strani južno od križišča Vojkove ceste in Maroltove ulice. Širina avtobusne niše je 3,00 m.
Na Štajerski cesti je predvidena ureditev avtobusnega postajališča na vzhodni strani severno od mosta, preko katerega POT prečka Štajersko cesto. Širina avtobusne niše je 3,00 m.
V območju športno rekreacijskega parka je predvidena ureditev avtobusnega postajališča v neposredni bližini glavnih vhodov in vertikalnih povezav, lahko tudi v podzemni etaži. Postajališče je dolžine 36,00 m in širine 3,00 m, tako da omogoča zaporedno ustavljanje dveh zglobnih avtobusov.
4. Kolesarski in peš promet
V območju športno rekreacijskega parka je kolesarski in peš promet predviden na nivoju terena, 300,00 m.n.v.
Ob servisni cesti severne obvozne ceste je obstoječa kolesarska pot ukinjena, povezava med Vojkovo cesto in Štajersko cesto pa je vzpostavljena po novi kolesarski poti, ki se preko podvoza priključi na obstoječo kolesarsko pot na vzhodni strani Štajerske ceste. Načrtovan podvoz pod Štajersko cesto je na koti 291,50 m.n.v.
Na jugovzhodnem delu območja OPPN POT preko mosta prečka Štajersko cesto. POT v tem delu poteka v premi. Most za pešce in kolesarje je načrtovan v konveksnem loku nad Štajersko cesto. Kota spodnjega roba konstrukcije mostu znaša 301,10 m.n.v. Dimenzije mostu znašajo 4,00 x 58,00 m.
5. Mirujoči promet
Za vse predvidene objekte in programe morajo biti zagotovljene zadostne parkirne površine praviloma pod nivojem terena.
V sklopu parkirnih površin v osrednjem delu med stadionom in športno dvorano je treba zagotoviti najmanj 3500 parkirnih mest za osebna vozila za vse načrtovane programe, od tega najmanj 2500 parkirnih mest za trgovsko-poslovni program in 5% parkirnih mest od skupnega števila parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe. Treba je zagotoviti tudi najmanj 88 parkirnih mest za avtobuse ter dostavna vozila.
V parkirni hiši med Vojkovo cesto in servisno cesto severne obvozne ceste je predvidenih najmanj 1300 parkirnih mest za osebna vozila, od tega 5% parkirnih mest za funkcionalno ovirane osebe.
6. Intervencijske poti
Intervencijska pot do objektov poteka po nivoju terena, 300,00 m.n.v. Širina intervencijske poti znaša 3,00 m v premi ter 5,00 m v krivini. Ob intervencijski poti je predvidenih 20 platojev za gašenje dimenzije 12,00 m x 7,00 m.
Intervencijska pot se z Vojkove ceste proti območju OPPN odcepi trikrat, na vmesni razdalji 200,00 m. Priključek intervencijske poti je tudi na Štajerski cesti ob krožnem križišču Tomačevo.
Vse vozne intervencijske poti so utrjene za vožnjo motornih vozil do 10 t osne obremenitve.
Prometna ureditev je razvidna iz grafičnega načrta 4.7 »Prometno tehnična situacija, idejna višinska regulacija «. Ureditev intervencijskih poti je razvidna iz grafičnega načrta 4.8 »Načrt intervencijskih poti – nivo terena«.
23. člen
(pogoji za komunalno in energetsko urejanje)
1. Splošni pogoji
Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v območju OPPN so:
– za načrtovano gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture je treba pri posameznih upravljavcih predhodno izdelati idejne zasnove (programske rešitve);
– vsi objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, plinovodno, vročevodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov;
– praviloma morajo vsi sekundarni in primarni vodi potekati po javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno vzdrževanje infrastrukturnih objektov in naprav;
– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost;
– trase komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur;
– gradnja komunalnih in energetskih naprav ter objektov mora potekati usklajeno;
– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora;
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti v skladu s programi upravljavcev komunalnih vodov in morajo biti izvedene tako, da jih bo možno vključiti v končno fazo ureditve posameznega komunalnega voda;
– obstoječe komunalne, energetske in telekomunikacijske vode je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju predpisov in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci;
– v primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neevidentirano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov;
– poleg s tem odlokom določenih ureditev komunalne opreme je dovoljena tudi gradnja drugih podzemnih linijskih vodov lokalne gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo, če jih je treba zgraditi zaradi potreb območja OPPN ali sistemskih potreb infrastrukture na širšem območju, pod pogojem, da dodatne ureditve ne onemogočajo izvedbe ureditev po tem odloku. Gradnja nadzemnih komunalnih vodov, objektov in naprav ni dovoljena. Gradnja pomožnih energetskih, telekomunikacijskih in komunalnih objektov je dovoljena le, če je možno te objekte izvesti v podzemnih etažah.
Na vzhodni in jugovzhodni strani je predvidena gradnja Štajerske ceste kot nove mestne vpadnice, ki bo služila za dovoz do predvidenih novih objektov. Poleg ureditev v tem odloku je treba ob gradnji Štajerske ceste izvesti ureditve infrastrukturnega značaja, ki so predvidene s prostorskimi akti, ki urejajo mejna območja.
Dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
2. Vodovod
Za oskrbo predvidene novogradnje s pitno in požarno vodo je treba dograditi javno vodovodno omrežje.
Po Štajerski cesti med severno obvozno cesto in Kranjčevo ulico je treba zgraditi primarni vodovod dimenzije minimalno 200 mm, ki se bo na severu priključil na primarni vodovod dimenzije 600 mm, ki poteka po južnem robu severne obvozne ceste zahodno od krožnega križišča Tomačevo, in na jugu na primarni vodovod dimenzije 500 mm po Kranjčevi ulici. Novi vodovod bo povezoval vodarno Hrastje s centrom Ljubljane.
Po severnem obodu območja OPPN je treba južno od severne obvozne ceste zgraditi sekundarni vodovod dimenzije 200 mm, ki se bo navezal na sekundarni vodovod dimenzije 200 mm po Vojkovi cesti. Predvideni vodovod bo potekal po delu servisne ceste severne obvozne ceste in po intervencijski poti ob stadionu in se bo zaključil s hidrantom. Vodovod bo opremljen s predpisanim številom hidrantov.
Priključki za nove objekte se izvedejo iz treh smeri: severno iz novega vodovoda južno od severne obvozne ceste, zahodno iz obstoječega vodovoda v Vojkovi cesti in vzhodno iz smeri Štajerske ceste. Za napajanje predvidene novogradnje iz smeri Štajerske ceste je predviden nov vodovod dimenzije 200 mm. Vodomerni jaški morajo biti locirani na zunanjem obodu območja OPPN ali v objektih tik ob zunanjih zidovih objektov. Pred vodomernimi jaški se na zunanjih površinah preveri možnost postavitve hidrantov.
Ob podaljšku Baragove ulice ter ob Štajerski cesti med Baragovo in Kranjčevo ulico je predviden nov sekundarni vodovod za napajanje predvidene pozidave ob Baragovi ulici in Štajerski cesti in ne bo služil območju OPPN.
Obstoječi vodovod na predvidenem krožnem križišču Kranjčeve ulice, zgrajen iz PVC materiala, se zamenja s cevmi iz nodularne litine samo na območju gradnje krožnega križišča Štajerske ceste in Kranjčeve ulice. Vodovod PE HD d 40 mm v krožnem križišču Kranjčeve ulice se mora prevezati na nov sekundarni vodovod NL DN 100 mm, ki ga je treba zgraditi po Koželjevi ulici do Tomačevske ceste. Ta vodovod bo služil za prevezavo ostalih priključkov in požarno varnost.
Vse ostalo vodovodno omrežje, ki bo predvidoma potekalo v podzemnih etažah, bo internega značaja.
Vse javne vodovode se opremi s hidranti praviloma nadzemne izvedbe. Pri tem se upošteva ustrezna zakonska določila in predpise. Hidrantno omrežje se zagotovi iz internega vodovodnega omrežja in ni del javnega omrežja. Del potrebne vode za zagotavljanje požarnega varstva objektov se lahko zagotovi tudi iz požarnih bazenov v sklopu načrtovanih objektov.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati projektno nalogo Gradnja vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje Športno – rekreacijskega parka Stožice, JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o., št. naloge 2476V, april 2008. Investitor kateregakoli dela območja ali objekta v območju OPPN mora pred pričetkom projektiranja zaprositi za projektne pogoje za načrtovanje, v vlogi pa mora navesti natančen program. Če bo s strani JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o. ocenjeno, da program odstopa od tistih, ki so podlaga za izdelavo projektne naloge, mora investitor naročiti dopolnitev oziroma spremembo projektne naloge. Na izdelani PGD mora investitor pridobiti soglasje JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o. k projektnim rešitvam. Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo predpisi, ki urejajo oskrbo z vodo. Vodovod in pripadajoči objekti morajo biti izvedeni tudi v skladu z Internim dokumentom JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o.: TIDD01 – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega vodovodnega sistema.
Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje za priključitev objekta in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
3. Kanalizacija
Za ureditev odvoda odpadne vode iz športno rekreacijskega parka je treba zgraditi kanalizacijsko omrežje ločenega sistema za odvod odpadne komunalne in padavinske vode.
Vsa odpadna komunalna voda iz območja športno rekreacijskega parka se mora preko internega črpališča odvesti v kanal v Vojkovi cesti, ki ga je treba ustrezno povečati. V primeru, da bo količina odpadne vode med 20 – 60 l/s, je treba obstoječi kanal povečati na dimenzijo od DN 400 do DN 600 mm.
Padavinske vode z utrjenih površin, namenjenih za motorni promet, je treba odvesti v predvideno kanalizacijo za odvod padavinske vode v Štajerski cesti z navezavo na padavinski kanal v severni obvozni cesti. Padavinske vode s streh in utrjenih površin, ki niso namenjene za motorni promet, je treba odvesti preko ponikalnic v podtalje, delno pa se te vode lahko uporabi za zalivanje zelenih površin znotraj območja OPPN. V ta namen je treba znotraj območja OPPN predvideti prostor za zadrževanje ustrezne količine padavinske vode. Večje razpoložljive površine za ponikanje padavinske vode so na skrajnem južnem delu območja OPPN. Vsa kanalizacija za zbiranje padavinske vode s strešin in utrjenih površin, ki niso namenjene za vožnjo z motornimi vozili, je internega značaja.
V podaljšku Baragove ulice je predvidena gradnja podaljška zbiralnika z oznako A8 dimenzije od DN 1000 do 1100 mm, ki bo potekal od križišča z Vojkovo cesto do krožnega križišča s Štajersko cesto, kjer je predviden razbremenilnik, ki bo razbremenjeval del padavinske vode v predvideni padavinski kanal v novi Štajerski cesti. Preostala odpadna voda se bo v krožnem križišču nove Štajerske ceste odvajala preko predvidenega podaljška zbiralnika z oznako A8 dimenzije od DN 500 do 800 mm v smeri proti jugu do krožnega križišča s Kranjčevo ulico, kjer se bo kanal priključil na obstoječi zbiralnik z oznako A8, dimenzije DN 1400 mm. Podaljšek zbiralnika A8 bo služil odvajanju komunalne odpadne vode iz območij ob novi Štajerski cesti, razbremenjevanju obstoječega kanalizacijskega omrežja po Vojkovi cesti ter odvodnjavanju cestišč (predvideni podaljšek Baragove ulice in južni del Štajerske ceste).
Predvidena je gradnja kanala za odvod odpadne padavinske vode po Štajerski cesti dimenzije od DN 600 do DN 1200 mm z navezavo na kanal za odvod odpadne padavinske vode dimenzije DN 2100 mm v severni obvozni cesti v krožnem križišču Tomačevo. Na mestu priključitve predvidenega kanala za odpadno padavinsko vodo po Štajerski cesti na padavinski kanal po severni obvozni cesti je predviden združitveni objekt. Predvideni kanal za odvajanje odpadne padavinske vode po Štajerski cesti služi za odvajanje padavinske vode iz cestišča celotnega severnega dela in dela južnega dela predvidene Štajerske ceste, odvajanju padavinske vode iz prometnih površin novih pozidanih območij ob novi Štajerski cesti ter za razbremenjevanje deževnega odtoka zbiralnika A8 po podaljšku Baragove ulice. Deževni odtok iz razbremenilnika na zbiralniku A8 se preko kanala dimenzije DN 1200 mm naveže na kanal v Štajerski cesti v združitvenem objektu v krožnem križišču s podaljškom Baragove ulice. V območju krožnega križišča, ki predstavlja vzhodni dovoz do območja OPPN, se trasa kanala prestavi v zelenico vzhodno od predvidenega krožnega križišča.
Ponikanje v podobmočju VVO II B je možno ob upoštevanju, da mora biti dno ponikovalnice vsaj 1,00 m nad najvišjo gladino podzemne vode.
Priključevanje objektov je možno z direktnim priključkom samo za odtoke iz pritličij in nadstropij. Odtok iz podzemnih etaž je možen le preko črpališč. Ostale pogoje priključevanja določi upravljavec kanalizacijskega omrežja.
Preveriti je treba višinski potek obstoječega kanala za odvajanje odpadne padavinske vode iz krožnega križišča Tomačevo ter ga v primeru potrebe zaščiti oziroma ustrezno prestaviti.
Vse ostalo kanalizacijsko omrežje, ki bo potekalo v podzemnih etažah, bo internega značaja.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati projektno nalogo Gradnja vodovoda in kanalizacije zaradi gradnje Športno – rekreacijskega parka Stožice, JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o., št. naloge 3151K, april 2008. Investitor kateregakoli dela območja ali objekta v območju OPPN mora pred pričetkom projektiranja zaprositi za projektne pogoje za načrtovanje, v vlogi pa mora navesti natančen program. Če bo s strani JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o. ocenjeno, da program odstopa od tistih, ki so podlaga za izdelavo projektne naloge, mora investitor naročiti dopolnitev oziroma spremembo projektne naloge. projektnim rešitvam.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevana vsa določila, ki jih vsebujejo predpisi, ki urejajo oskrbo z vodo in kanalizacijo ter odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda. Na izdelani PGD mora investitor pridobiti soglasje JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o. k oskrbi z vodo in kanalizacijo ter odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih odpadnih voda.
Upoštevati je treba interni dokument JP Vodovod – Kanalizacija d.o.o.: TIDD01 – projektiranje, tehnična izvedba in uporaba javnega kanalizacijskega sistema.
Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev objekta in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
4. Plinovod
Predvideno novogradnjo v območju OPPN je možno za potrebe kuhanja in tehnologije priključiti na obstoječe nizkotlačno plinovodno omrežje dimenzije 200 mm po Vojkovi cesti. Razvod znotraj območja predvidene novogradnje je predviden v 2. podzemni etaži. Ogrevanje objektov bo zagotovljeno iz vročevodnega omrežja.
Za napajanje širšega območja med Vojkovo cesto in predvideno Štajersko cesto je treba zgraditi napajalni plinovod dimenzije 200 mm. Ta plinovod ni potreben za napajanje območja OPPN, ampak zaradi zagotovitve hkratne gradnje komunalne opreme v predvideni Štajerski cesti. Trasa predvidenega plinovoda bo potekala od že načrtovanega plinovoda dimenzije 200 mm po predvidenem podaljšku Baragove ulice, ki se priključuje na obstoječi plinovod dimenzije 200 mm po Vojkovi cesti, in po predvideni Štajerski cesti do obstoječega plinovoda dimenzije 200 mm na krožnem križišču na Linhartovi cesti.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo vročevodnega in plinovodnega omrežja za območje Športno rekreacijskega parka Stožice, Energetika Ljubljana d.o.o., št. načrta R-11-D/2008.
5. Vročevod
Predhodni pogoj za priključitev predvidene novogradnje na vročevodno omrežje je gradnja vročevodnega omrežja dimenzije 500 mm od Vojkove ceste do krožnega križišča na Linhartovi cesti.
Za napajanje predvidene novogradnje in širšega območja je treba dograditi glavno vročevodno omrežje 500 mm po vzhodni polovici podaljška Baragove ulice in po južnem delu Štajerske ceste od predvidenega vročevoda na zahodni polovici podaljška Baragove ulice do obstoječega vročevoda dimenzije 900 mm na krožnem križišču na Linhartovi cesti.
Iz predvidenega glavnega vročevoda dimenzije 500 mm je treba po zahodni strani Štajerske ceste od krožnega križišča Štajerske ceste in podaljška Baragove ulice do predvidene novogradnje zgraditi nov vročevod dimenzije 250 mm. Razvod znotraj območja OPPN predvidene novogradnje je predviden v 2. podzemni etaži.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo vročevodnega in plinovodnega omrežja za območje Športno rekreacijskega parka Stožice, Energetika Ljubljana d.o.o., št. načrta R-11-D/2008.
6. Elektroenergetsko omrežje
Predvidena novogradnja se bo napajala iz RTP Bežigrad. Za zagotovitev dodatnega napajanja je treba izvesti povezavo med RTP Bežigrad in RTP Žale. Nova elektroenergetska kabelska kanalizacija bo potekala po predvidnem podaljšku Baragove ulice in po celotni trasi predvidene Štajerske ceste od RTP Žale do severne obvozne ceste.
Elektroenergetsko omrežje do predvidne novogradnje bo izvedeno s smeri Vojkove ceste in s smeri predvidne Štajerske ceste.
Za oskrbo načrtovanih objektov je treba zgraditi transformatorske postaje, ki bodo locirane v 2. podzemni etaži območja OPPN, in sicer v sklopu tehničnih oziroma pomožnih prostorov stadiona, športne dvorane in trgovsko-poslovnega objekta. Število transformatorskih postaj in transformatorjev v njih se določi glede na potrebe posameznega objekta in locira tako, da bodo upoštevana zakonska določila glede elektromagnetnega sevanja.
Čez območje OPPN poteka 2 x 35 kV daljnovod Kleče – Tomačevo – Polje – Vevče in 20 kV daljnovod Črnuče – Grosuplje iz RTP Črnuče. Oba daljnovoda je treba pokabliti, in sicer od obstoječih stebrov severno od severne obvozne ceste preko severne obvozne ceste in nato po kabelski kanalizaciji južno od severne obvozne ceste in v podvozu pod predvideno Štajersko cesto. Na vsaki strani pokablenega dela se izvede prehodne stebre za prehod iz podzemnega kabla v nadzemni vod.
Čez območje predvidene gradnje Štajerske ceste poteka 2 x 110 kV daljnovod Kleče – Bežigrad – Toplarna. Izvesti je treba višinsko preveritev na mestu prečkanja z načrtovano Štajersko cesto ter v skladu z ugotovitvami ustrezno urediti stanje.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno rešitev elektroenergetskega napajanja za Športni park Stožice, Elektro Ljubljana d.d., št. načrta 13/08. Investitor katerega koli dela območja ali objekta v območju OPPN mora pred pričetkom projektiranja zaprositi za projektne pogoje za načrtovanje ter v vlogi navesti natančen program in potrebe po električni moči. Če bo s strani Elektro Ljubljana d.d. ocenjeno, da načrtovani program in moči odstopajo od rešitev v idejni rešitvi, mora investitor naročiti dopolnitev oziroma spremembo idejne rešitve. Na izdelan PGD mora investitor pridobiti soglasje Elektro Ljubljana d.d.
7. Telekomunikacijsko omrežje
Predvidena novogradnja v območju OPPN se priključi na javno telekomunikacijsko omrežje preko novega optičnega kabla z 864 vlakni in preko bakrenega kabla kapacitete 200 parov. Oba kabla bosta vezana na telefonsko centralo Bežigrad. Nova TK kabla bosta potekala delno po obstoječi in delno po novi kabelski kanalizaciji po Dunajski cesti, servisni cesti severne obvozne ceste med Dunajsko in Vojkovo cesto in po Vojkovi cesti.
Za potrebe obrambe je po Vojkovi cesti od telekomunikacijskega omrežja ob severni obvozni cesti do jaška pri križanju Vojkove ceste s POT-jo predvidena gradnja telekomunikacijske kabelske kanalizacije, v kateri je treba zagotoviti najmanj dve cevi dimenzije 110 mm.
Zaradi širitve telekomunikacijskega omrežja na širšem območju se lahko ob gradnji Štajerske ceste po vzhodni polovici podaljška Baragove ulice in ob celotni trasi predvidene Štajerske ceste od severne obvozne ceste do krožnega križišča Žale zgradi telekomunikacijska kabelska kanalizacija.
Obstoječe telekomunikacijsko omrežje na severnem delu Vojkove ceste je treba prestaviti v novo kabelsko kanalizacijo, ki poteka po Vojkovi cesti. V območju, kjer so predvideni objekti za odstranitev, je treba obstoječe telekomunikacijsko omrežje preurediti.
Na fasadi stadiona oziroma športne dvorane se lahko namesti antene baznih postaj mobilne telefonije tako, da bodo vključene v fasadne elemente objektov in ne bodo vizualno izpostavljene. Antene se locira tako, da bodo upoštevani predpisi, ki urejajo elektromagnetno sevanje. Objekt baznih postaj je treba izvesti v sklopu tehničnih oziroma pomožnih prostorov stadiona oziroma športne dvorane.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo telekomunikacijskega omrežja za območje Športno rekreacijskega parka Stožice, Novera d.o.o., št. načrta 08-063-011.
8. Javna razsvetljava
Po sredini celotne predvidene trase Štajerske ceste, od krožnega križišča Tomačevo do krožnega križišča na Linhartovi cesti, je predvidena gradnja javne razsvetljave, ki se na severu priključi na obstoječe prižigališče javne razsvetljave na krožnem križišču Tomačevo in na jugu na obstoječe prižigališče javne razsvetljave na krožnem križišču na Linhartovi cesti.
Na predvidenem krožnem križišču podaljška Baragove ulice in predvidene Štajerske ceste je predvideno novo prižigališče javne razsvetljave.
Vse javne povozne, parkirne, pohodne in manipulativne površine znotraj območja OPPN je treba opremiti z javno razsvetljavo. Nova javna razsvetljava bo potekala po kolesarski in pešpoti znotraj območja OPPN. Svetlobna telesa morajo biti skladna z usmeritvami glede energetske učinkovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo.
Osvetlitev zunanjih površin objekta, orientiranih k javnim površinam, mora biti zadostna, enakomerna in nebleščeča.
Sistem javne razsvetljave bo priključen na predvideno omrežje javne razsvetljave po predvideni Štajerski cesti. Dodatno napajanje se bo izvedlo iz predvidenih transformatorskih postaj.
Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
Za izvedbo javne razsvetljave se uporabijo tipski in odobreni elementi, kar omogoča enostavno vzdrževanje.
Obstoječe vode javne razsvetljave na severovzhodnem delu območja OPPN je treba prestaviti v servisno cesto severne obvozne ceste. Javno razsvetljavo v križišču Vojkove ceste in servisne ceste severne obvozne ceste se smiselno prilagodi.
Pri nadaljnjem projektiranju je treba upoštevati idejno zasnovo javne razsvetljave za Športno rekreacijski park Stožice, JRS d.d., št. načrta 03-30-2047/2117, marec 2008.
Komunalna in energetska ureditev je razvidna iz grafičnega načrta 4.9 »Zbirni načrt komunalno energetskih naprav«.
IX. PROGRAM OPREMLJANJA
24. člen
(program opremljanja)
Podlaga za odmero komunalnega prispevka je Program opremljanja stavbnih zemljišč za območje Športno rekreacijskega parka Stožice, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d., Verovškova 64, Ljubljana, v maju 2008, pod številko projekta 6226.
Podlage za odmero komunalnega prispevka:
– skupni stroški gradnje komunalne opreme so 19.316.700,50 EUR brez DDV;
– obračunska območja investicije v gradnjo komunalne opreme so enaka območju OPPN;
– obračunska območja za obstoječo sekundarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako 2. Obračunska območja za obstoječo primarno komunalno opremo so vsa obračunska območja z oznako MOL mesto. Obračunska območja z oznako 2 in MOL mesto so določena na podlagi strokovnih podlag za določitev obračunskih stroškov za obstoječo komunalno opremo: Določitev obračunskih območij in izračun nadomestitvenih stroškov, LUZ d.d., Verovškova 64, Ljubljana, avgust 2005, ki so na vpogled na Oddelku za ravnanje z nepremičninami Mestne uprave Mestne občine Ljubljana;
– podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka: razmerje med merilom parcele in merilom neto tlorisne površine je 0,3: 0,7. Faktor dejavnosti za stadion in športno dvorano je 1. Faktor dejavnosti za trgovsko-poslovni objekt je 1,3. Faktor dejavnosti za podzemne etaže, namenjene parkiranju, je 0,7, pri čemer je za te površine določen le obračunski strošek za ceste ter vodovodno omrežje. Olajšav za zavezance ni;
– obračunski stroški komunalne opreme so 18.811.425,66 EUR brez DDV;
– obračunski stroški na m2 parcele so 97,31 EUR brez DDV, obračunski stroški na m2 neto tlorisne površine so 83,09 EUR brez DDV. Preračun obračunskih stroškov komunalne opreme na m2 parcele in m2 neto tlorisne površine po posamezni komunalni infrastrukturi je v programu opremljanja;
– če bodo površine parcele in/ali neto tlorisnih površin objektov večje/manjše od navedenih v programu opremljanja, se obračunski stroški za obstoječo komunalno opremo povečajo oziroma zmanjšajo skladno z izračunom v programu opremljanja.
Izračun komunalnega prispevka:
– komunalni prispevek za nove objekte na območju OPPN je ob upoštevanju parcel in neto tlorisnih površin iz programa opremljanja 18.811.425,66 EUR brez DDV, od tega za trgovsko–poslovni objekt 10.547.128,97 EUR brez DDV, za stadion 4.671.248,04 EUR brez DDV in za športno dvorano 3.593.048,65 EUR brez DDV.
X. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
25. člen
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
V času gradnje je treba zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim opazovanjem stanja sosednjih objektov. Morebitne poškodbe okoliških objektov, infrastrukture in naprav ter zunanje ureditve, nastale zaradi gradnje, mora investitor sanirati na lastne stroške.
Tehnologija gradnje podzemnih etaž mora zagotoviti varnost vseh obstoječih objektov in naprav.
26. člen
(pogodba o opremljanju)
Investitor načrtovane prostorske ureditve in Mestna občina Ljubljana skleneta pogodbo o opremljanju.
27. člen
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
Dopustna so odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če so v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ter na podlagi podrobnejših programskih in oblikovalskih izhodišč rešitve primernejše z oblikovalskega, prometno-tehničnega ali okolje-varstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji.
Zmogljivosti, tlorisni gabariti objektov
Tlorisni gabariti športne dvorane so lahko manjši do 25%.
Tlorisni gabariti stadiona so lahko manjši do 25%.
Zmogljivost trgovsko-poslovnega objekta lahko odstopa do ± 10%.
Pridobljene površine so namenjene dodatnim parkirnim površinam ali trgovsko-poslovnemu programu.
Dopustna je umestitev dodatnega trgovsko-poslovnega programa kot dodatnega programa stadiona in športne dvorane oziroma v sklopu zunanjih površin, vendar največ v skupni velikosti 15.000 m² BTP. Od tega je največja dopustna BTP vseh paviljonov 3000 m².
Izven gabarita stavb lahko segajo nadstreški nad vhodi in oblikovni poudarki posamezne fasade, ki ne presegajo 5% njene površine.
Višinski gabariti objektov
Dopustno je odstopanje od višin podzemnih etaž, opredeljenih v 14. členu tega odloka, in sicer je kota 1. podzemne etaže lahko od –5,00 m do –7,00 m od kote terena in kota 2. podzemne etaže je lahko od –11,00 m do –13,00 m od kote terena. Smiselno se prilagodijo kote medetaž podzemnih etaž.
Višina strehe stadiona je lahko nižja od 20,00 m nad koto terena.
Višina strehe športne dvorane je lahko nižja od 30,00 m nad koto terena.
Streha trgovsko-poslovnega objekta lahko v delih odstopa do ± 2,00 m, razen na jugu ob stiku s POT-jo in na zahodu ob stiku z Vojkovo cesto, kjer se mora v položnem naklonu (ne več kot 6%) spustiti na koto 300,00 m.n.v.
Zazidalna zasnova in oblikovanje objektov
Dopustna je drugačna zasnova umestitve stadiona in športne dvorane ter postavitev stadiona in športne dvorane na nivo 1. podzemne etaže oziroma nivo terena.
Dopustna je drugačna ureditev trgovsko-poslovnega objekta ob upoštevanju maksimalnih dopustnih kapacitet, ki so opredeljene v 14. in 27. členu tega odloka. Število, razporeditev in oblikovanje atrijev trgovsko-poslovnega objekta je lahko drugačno, vendar izven zemljišč, potrebnih za delovanje športnih objektov. Dopustna je tudi drugačna ureditev vhodov v trgovsko-poslovni objekt.
Dopustna je izvedba dodatne 3. podzemne etaže parkirnih površin, pri čemer izkopi na gradbišču niso dovoljeni, če niso izdelani več kot 2,00 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Zasnova parkirnih površin v podzemnih etažah se lahko spremeni zaradi organizacijskih in tehničnih zahtev ob upoštevanju maksimalnih dopustnih kapacitet, ki so opredeljene v 14. in 27. členu tega odloka.
Višinska regulacija terena
Višinska regulacija terena je idejna in se lahko prilagaja projektnim rešitvam prometne in komunalne infrastrukture ter rešitvam arhitekture.
Prometna ureditev
Dopustna je izvedba trase Štajerske ceste na nivoju terena. V primeru poteka Štajerske ceste na nivoju terena se vzdolž trase Štajerske ceste zasadi dvojni drevored večjih dimenzij v pasu stranskih zelenic. Drevesa se zasadijo na razdalji 8,00–10,00 m. Izbor drevesnih vrst in način sajenja mora upoštevati ukrepe za zaščito podtalnice. V primeru poteka Štajerske ceste na nivoju terena je dopustna ureditev podhoda oziroma nadhoda POT-i na mestu prečkanja Štajerske ceste. Dopustna so odstopanja dimenzij konstrukcije mosta, ki so opredeljene v 22. členu tega odloka.
V primeru izvedbe gradbenih del na krožnem križišču Tomačevo zaradi povečanja prometne prepustnosti ali prometne varnosti je dopustno poseganje v območje OPPN na severovzhodnem delu na priključku Štajerske ceste na krožno križišče.
Komunalni vodi, objekti in naprave
Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi.
XI. KONČNE DOLOČBE
28. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po uveljavitvi veljavnosti OPPN)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določbe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B3 Savsko naselje (Uradni list SRS, št. 27/87, 15/89, in Uradni list RS, št. 27/92, 63/99), Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za plansko celoto B4 Stožice -Tomačevo (Uradni list SRS, št. 27/87, 15/89, in Uradni list RS, št. 27/92, 49/95, 63/99), Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za del območja urejanja BS 2/5 Nove Stožice (Uradni list RS, št. 37/00), Odloka o zazidalnem načrtu za dele območij urejanja BI 3/2 Ob Vojkovi ulici, BI 2/2 Šolski center in BT 3/2 Štajerska cesta (Uradni list RS, št. 73/06), Odlok o sprejetju ureditvenega načrta za pokopališče Žale – BM5 (Uradni list SRS, št. 40/85) in Odloka o lokacijskem načrtu za Štajersko cesto med severno mestno obvoznico in Linhartovo cesto – BT 3/1 (Uradni list RS, št. 72/98) v delih, ki se nanašajo na območje OPPN.
29. člen
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
Po izvedbi z OPPN predvidene ureditve so v območju OPPN dopustni vzdrževanje objektov in spremembe namembnosti skladno z določbami tega odloka.
30. člen
(vpogled OPPN)
OPPN s prilogami je stalno na vpogled pri:
– Mestni upravi Mestne občine Ljubljana, Oddelku za urejanje prostora,
– Upravni enoti Ljubljana – Izpostavi Bežigrad,
– Četrtni skupnosti Bežigrad.
31. člen
(uveljavitev)
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 478-28/2006-91
Ljubljana, dne 26. maja 2008
Župan
Mestne občine Ljubljana
Zoran Janković l.r.