Uradni list

Številka 51
Uradni list RS, št. 51/2008 z dne 23. 5. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 51/2008 z dne 23. 5. 2008

Kazalo

2164. Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, stran 5470.

Za izvrševanje Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07 in 63/07 – popr.) izdaja ministrica za delo, družino in socialne zadeve v soglasju z ministrom za šolstvo in šport
P R A V I L N I K
o dodeljevanju državnih štipendij
I. UVODNA DOLOČBA
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik podrobneje ureja:
– postopek za dodelitev državne štipendije,
– višino cenzusa za dodelitev državne štipendije za tiste upravičence, ki se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega prebivališča v skladu s 13. členom Zakona o štipendiranju (Uradni list RS, št. 59/07 in 63/07 – popr., v nadaljnjem besedilu: zakon),
– dodatke k državni štipendiji ter
– druga vprašanja, pomembna za izvajanje dodeljevanja državnih štipendij.
II. POSTOPEK ZA DODELITEV DRŽAVNE ŠTIPENDIJE
2. člen
(objava in vsebina javnega poziva za nove kandidate)
(1) Ministrstvo, pristojno za delo, v juniju tekočega leta na svoji spletni strani, na državnem portalu e-uprava in v sredstvih javnega obveščanja, objavi javni poziv kandidatom za državno štipendijo, ki prvič uveljavljajo pravico do državne štipendije, da predložijo potrebno dokumentacijo za dodelitev državne štipendije.
(2) V pozivu ministrstvo, pristojno za delo, navede:
– pogoje, ki so potrebni za dodelitev državne štipendije,
– način vložitve vloge za dodelitev državne štipendije,
– dokumentacijo, ki jo mora kandidat predložiti skupaj z vlogo.
3. člen
(prva vloga za državno štipendijo)
(1) Kandidat k prvi vlogi za državno štipendijo priloži potrdilo o vpisu v izobraževalni program ter dokazilo o šolskem oziroma študijskem uspehu, ki postaneta del zbirne mape.
(2) Del vloge iz prejšnjega odstavka povzema 1. rubriko evropskega življenjepisa.
(3) Za dokazilo o šolskem uspehu šteje spričevalo, iz katerega morajo biti razvidne ocene vseh predmetov v preteklem šolskem letu. Za potrdilo o študijskem uspehu v višjem in visokošolskem izobraževanju šteje izpis vseh opravljenih izpitov oziroma vseh številčno izraženih ocen v preteklem študijskem letu. Povprečna ocena se določi na dve decimalni številki natančno. V primeru dvopredmetnih študijskih programov se kot povprečno oceno šteje povprečna ocena iz obeh programov.
4. člen
(javni poziv za štipendiste, ki že prejemajo državno štipendijo)
(1) Ministrstvo, pristojno za delo, v juniju tekočega leta na svoji spletni strani, na državnem portalu e-uprava in v sredstvih javnega obveščanja objavi javni poziv štipendistom, ki že prejemajo državno štipendijo, da v roku iz javnega poziva sporočijo pristojnemu centru za socialno delo potrebne podatke oziroma predložijo potrebno dokumentacijo za nadaljnje prejemanje državne štipendije, ki niso na razpolago v uradnih evidencah.
(2) Štipendisti lahko sporočijo podatke iz prejšnjega odstavka po elektronski poti.
5. člen
(odločanje o vlogah)
(1) Kandidat poda vlogo za državno štipendijo na katerikoli center za socialno delo.
(2) O vlogi za državno štipendijo odloči center za socialno delo, na območju katerega ima kandidat svoje stalno prebivališče (v nadaljnjem besedilu: krajevno pristojni center za socialno delo).
6. člen
(reševanje pritožb na drugi stopnji)
O pritožbah zoper odločbe centrov za socialno delo kot drugostopenjski organ odloča ministrstvo, pristojno za delo.
7. člen
(poročanje centrov za socialno delo)
Centri za socialno delo podajajo ministrstvu, pristojnemu za delo, poročila o podatkih, ki jih morajo sporočati po zakonu, v elektronski obliki.
III. POGOJI ZA DODELITEV DRŽAVNE ŠTIPENDIJE IN DODATKI K ŠTIPENDIJI
8. člen
(določitev višine cenzusa za dodelitev državne štipendije)
(1) Na podlagi 13. člena zakona se višina cenzusa v razponu od 60 do 65% minimalne plače za dodelitev državne štipendije za upravičence, ki se šolajo ali študirajo izven kraja svojega stalnega prebivališča, odmeri glede na oddaljenost od kraja šolanja ali študija in razvitosti regije, v kateri ima upravičenec stalno prebivališče.
(2) Razvitost regije se ugotavlja na podlagi indeksa razvojne ogroženosti, ki ga določi Vlada RS s sklepom na podlagi predpisov o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.
(3) Oddaljenost od kraja šolanja je oddaljenost od kraja šolanja ali študija do kraja stalnega prebivališča, izražena v kilometrih od prve vstopne postaje do zadnje izstopne postaje.
(4) Višina cenzusa za dodelitev državne štipendije iz prvega odstavka tega člena se odmeri na podlagi seštevka točk, pri čemer se posebej točkovno ocenjuje oddaljenost od kraja šolanja (Tabela I.) in posebej točkovno ocenjuje indeks razvojne ogroženosti (Tabela II.).
+--------------------------------------------------------------+
|                          TABELA I.                           |
+----------------------------------------------+---------------+
|  Oddaljenost od kraja šolanja ali študija (v | Število točk  |
|                      km)                     |               |
+----------------------------------------------+---------------+
|                do vključno 10                |      10       |
+----------------------------------------------+---------------+
|             nad 10 do vključno 20            |      13       |
+----------------------------------------------+---------------+
|             nad 20 do vključno 30            |      16       |
+----------------------------------------------+---------------+
|             nad 30 do vključno 40            |      20       |
+----------------------------------------------+---------------+
|                    nad 40                    |      30       |
+----------------------------------------------+---------------+
+--------------------------------------------------------------+
|                         TABELA II.                           |
+----------------------------------------------+---------------+
|          Indeks razvojne ogroženosti         | Število točk  |
+----------------------------------------------+---------------+
|                     do 50                    |       5       |
+----------------------------------------------+---------------+
|             nad 50 do vključno 90            |       8       |
+----------------------------------------------+---------------+
|            nad 90 do vključno 110            |      10       |
+----------------------------------------------+---------------+
|                    nad 110                   |      12       |
+----------------------------------------------+---------------+
+--------------------------------------------------------------+
|                    ODMERA VIŠINE CENZUSA                     |
+--------------------------------+-----------------------------+
|   Število točk (tabela I. +    |Višina cenzusa v % minimalne |
|          tabela II.)           |            plače            |
+--------------------------------+-----------------------------+
|            15 – 18             |             60%             |
+--------------------------------+-----------------------------+
|            20 – 21             |             61%             |
+--------------------------------+-----------------------------+
|            22 – 23             |             62%             |
+--------------------------------+-----------------------------+
|            24 – 25             |             63%             |
+--------------------------------+-----------------------------+
|            26 – 28             |             64%             |
+--------------------------------+-----------------------------+
|          od 30 dalje           |             65%             |
+--------------------------------+-----------------------------+
9. člen
(preračun dohodkov)
(1) Preračun dohodkov iz četrtega odstavka 15. člena zakona se uporablja tudi v povezavi z drugo točko prvega odstavka 18. člena zakona tako, da se periodični dohodki, ki jih je posameznik nehal prejemati, nadomestijo s periodičnimi dohodki, ki jih družinski član ima v tekočem koledarskem letu, preračunani na raven preteklega leta, tako, da se zmanjšajo za realno rast povprečne plače na zaposlenega v obdobju januar–december tekočega leta v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta.
(2) Dohodke, ki jih družinski član ima v tekočem koledarskem letu oziroma višino celotne plače za celotni mesec, ki jo je prejel takoj po zaposlitvi, se pomnoži s številom mesecev njihovega predvidenega prejemanja v tekočem letu in tako dobljeni znesek preračuna s količnikom na dohodke preteklega oziroma predpreteklega leta.
10. člen
(sredstva za nego in pomoč ter druge oblike dolgotrajne oskrbe)
(1) Kot sredstva za nego in pomoč ter druge oblike dolgotrajne oskrbe iz petnajste alineje prvega odstavka 16. člena zakona, ki jih dobiva oseba, za katero skrbi družinski član, se šteje dodatek za pomoč in postrežbo po predpisih, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje in po predpisih, ki urejajo vojne veterane in vojne invalide ter dodatek za tujo nego in pomoč po predpisih, ki urejajo družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb.
(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se štejejo kot dohodek družinskega člana, ki skrbi za osebo, ki jih prejema, če je oseba, za katero skrbi, družinski član po zakonu.
11. člen
(dodatek za vrsto in področje izobraževanja)
(1) Dodatek za vrsto in področje izobraževanja iz 28. člena zakona se dodeli za tiste vrste in področja izobraževanja, ki so navedena v Seznamu vrst in področij izobraževanj, ki je sestavni del tega pravilnika (Priloga).
(2) Seznam vrst in področij izobraževanj iz prejšnjega odstavka se dopolni oziroma spremeni glede na spremenjene potrebe trga dela enkrat letno.
(3) Pridobljeni dodatek pripada štipendistu do zaključka izobraževanja po programu, za katerega je prejel dodatek k državni štipendiji.
12. člen
(dodatek za prevoz)
(1) Dodatek za prevoz v primestnem in medkrajevnem prometu iz druge alineje prvega odstavka 30. člena zakona se določi tako, da se upošteva oddaljenost od kraja izobraževanja do kraja stalnega prebivališča in subvencijo za prevoz po drugih predpisih, ki jo prejema štipendist.
(2) Višina dodatka v skladu s prejšnjim odstavkom znaša (Tabela I.):
+--------------------------------------------------------------+
|                          TABELA I.                           |
+-------------------------------------+------------------------+
|          Oddaljenost v km           | Višina dodatka (v EUR) |
+-------------------------------------+------------------------+
|         od 5 do vključno 10         |           45           |
+-------------------------------------+------------------------+
|        nad 10 do vključno 15        |           55           |
+-------------------------------------+------------------------+
|        nad 15 do vključno 20        |           65           |
+-------------------------------------+------------------------+
|        nad 20 do vključno 30        |           75           |
+-------------------------------------+------------------------+
|        nad 30 do vključno 40        |           85           |
+-------------------------------------+------------------------+
|               nad 40                |           93           |
+-------------------------------------+------------------------+
(3) Oddaljenost od kraja izobraževanja do kraja stalnega prebivališča je oddaljenost v kilometrih od prve vstopne postaje do zadnje izstopne postaje.
13. člen
(dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami)
(1) Štipendisti s posebnimi potrebami so štipendisti s tistimi vrstami in stopnjami primanjkljajev, ovir oziroma motenj, kot jih določajo predpisi, ki urejajo področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami ali s predpisi, ki urejajo pravice otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo ali s predpisi s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(2) Upravičenost do dodatka se ugotavlja na podlagi odločbe ali strokovnega mnenja o usmeritvi v skladu s predpisi, ki urejajo področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami oziroma na podlagi odločbe o priznanju dodatka za nego otroka v skladu s predpisi, ki urejajo področje starševskega varstva in družinskih prejemkov ali na podlagi odločbe o invalidnosti oziroma sklepa o telesnih okvarah pristojnega organa po predpisih, ki urejajo področje pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
(3) Kandidat oziroma štipendist navede v vlogi številko odločbe in ime organa, ki je izdal odločbo iz prejšnjega odstavka.
14. člen
(uveljavljanje in izplačevanje državne štipendije za letnik)
(1) Pravica do štipendije pripada od začetka šolskega oziroma študijskega leta, za katerega kandidat uveljavlja pravico do štipendije, oziroma od meseca vložitve vloge do konca izobraževalnega programa, za katerega kandidat uveljavlja pravico.
(2) Štipendistu se začne izplačevati državno štipendijo s prvim naslednjim mesecem po začetku šolskega oziroma študijskega leta oziroma s prvim naslednjim mesecem po odločitvi o popolni vlogi oziroma po pridobitvi potrebnih podatkov oziroma dokumentacije za nadaljnje prejemanje štipendije, mesečno do 15. dne v mesecu za pretekli mesec, do konca šolskega oziroma študijskega leta, razen v končanem letniku srednjih šol, ko se za julij in avgust ne izplačuje.
(3) V primeru izobraževanja odraslih, se štipendija lahko izplačuje največ za obdobje trajanja izobraževalnega programa.
VIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
15. člen
(prvi javni poziv)
Ne glede na določbo prvega odstavka 2. člena tega pravilnika ministrstvo, pristojno za delo, objavi javni poziv kandidatom za državno štipendijo za šolsko oziroma študijsko leto 2008/2009 najkasneje do 15. septembra 2008.
16. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. septembra 2008.
Št. 0072-6/2008/20
Ljubljana, dne 9. maja 2008
EVA 2008-2611-0062
Marjeta Cotman l.r.
Ministrica
za delo, družino in socialne zadeve
 
Soglašam!
 
dr. Milan Zver l.r.
Minister
za šolstvo in šport

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti