Uradni list

Številka 34
Uradni list RS, št. 34/2008 z dne 7. 4. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 34/2008 z dne 7. 4. 2008

Kazalo

1363. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov, stran 3258.

Na podlagi drugega odstavka 19. člena ter petega in šestega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa pogoje v zvezi z obremenjevanjem tal z vnašanjem odpadkov in obvezno ravnanje pri načrtovanju in izvedbi vnašanja zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine zaradi izboljšanja ekološkega stanja tal.
(2) Ta uredba določa tudi pogoje uporabe gradbenega materiala, pripravljenega iz obdelanih ali neobdelanih, izvornih ali odpadnih mineralnih surovin, če se ob stiku s padavinsko, podzemno ali površinsko vodo nevarne snovi lahko začnejo lužiti.
(3) Za vprašanja v zvezi z obremenjevanjem tal z vnašanjem odpadkov, ki niso posebej urejena s to uredbo, in splošnimi pogoji ravnanja z odpadki, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. izboljšanje ekološkega stanja tal je vnašanje zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine v ali na tla zaradi njegove rekultivacije, nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal;
2. rekultivacija tal je obnova zgornje plasti tal do največje globine korenin rastlin, ki običajno rastejo na rekultiviranih tleh;
3. tla so površinski del litosfere, ki ga sestavljajo mineralne in organske snovi, voda, zrak in organizmi;
4. težka tla so tla glinaste sestave in tla glinaste sestave, zmešana s tlemi meljaste ali peščene sestave, ali s tlemi, ki so zmes meljaste in ilovnate sestave;
5. srednje težka tla so tla meljaste sestave, tla ilovnate sestave in tla ilovnate sestave, zmešana s tlemi glinaste ali meljaste sestave ali s tlemi, ki so zmes peščene in ilovnate sestave;
6. lahka tla so tla peščene sestave in tla peščene sestave, zmešana s tlemi ilovnate sestave;
7. zemljina je neizkopan, onesnažen ali neonesnažen del tal;
8. mineralne surovine so surovine, pridobljene z izkoriščanjem organskih ali anorganskih snovi v zemeljski skorji razen vode v skladu s predpisi, ki urejajo rudarstvo;
9. zemeljski izkop je odpadek, sestavljen iz prsti, mineralnih sedimentov in kamenja, ki nastanejo pri izkopavanju ali odkrivanju tal ali podtalja;
10. umetno pripravljena zemljina je glede sestavin tlom in podtalju enak ali podoben mineralni ali mineralnoorganski material, ki se pridobi s predelavo zemeljskega izkopa in drugih mineralnih odpadkov, mineralnoorganskih odpadkov, odpadnih naplavin v skladu s predpisi, ki urejajo vode, ali drugih podobnih odpadkov, če je v svojih značilnostih podoben naravnim tlom ali podtalju in lahko prevzema vse pomembne naloge tal ali podtalja;
11. odpadne mineralne surovine so odpadki, ki nastajajo pri raziskovanju, pridobivanju, predelavi in skladiščenju mineralnih surovin in obratovanju kamnolomov v skladu z Direktivo 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi direktive 2004/35/ES (UL L št. 102 z dne 11. 4. 2006, str. 15);
12. polnilo pri gradnji objektov je gradbeni material za zapolnjevanje gradbenih jam ali jarkov v tleh ali pri gradnji nasipov, vodnih objektov ali nosilnih slojev za ceste ali tirnice ali temelje drugih objektov ali za nadomestitev prvotnih tal zaradi katerega koli drugega razloga. Za polnilo pri gradnji objektov se šteje tudi gradbeni material, ki se uporablja za izdelavo utrjenih cestnih ali drugih nepokritih površin, razen če se uporablja kot sestavina za vodo neprepustne plasti utrjene površine. Za polnilo se ne štejejo gradbeni materiali, ki se uporabljajo za izdelavo oblog ali plasti, odpornih proti mrazu ali prepustnosti za vodo, in drenažnih slojev.
3. člen
(uporaba)
(1) Ta uredba se ne uporablja za ravnanje z odpadnimi mineralnimi surovinami, odpadnimi naplavinami in zemeljskim izkopom, ki so tako onesnaženi z nevarnimi snovmi, da se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med nevarne odpadke.
(2) Ta uredba se ne uporablja za obremenjevanje tal z:
1. gradbenimi odpadki, ki se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, lahko pripravijo za ponovno uporabo in ponovno uporabijo za gradbena dela na gradbišču, na katerem so ti odpadki nastali;
2. obdelanimi ali neobdelanimi, izvornimi ali odpadnimi mineralnimi surovinami, razen če se uporabljajo kot polnilo pri gradnji objektov ali kot surovina za proizvodnjo gradbenega materiala, ki se ga uporablja kot polnilo pri gradnji objektov;
3. odpadnimi naplavinami, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo vode, premeščajo znotraj območja površinskih voda zaradi upravljanja voda in vodnih poti ali preprečevanja poplav ali blažitve posledic poplav in suše, če se odpadne naplavine ne uvrščajo med nevarne gradbene odpadke v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
4. zemeljskim izkopom, mineralnimi materiali, mineralnoorganskimi materiali ali odpadnimi naplavinami, ki nastajajo zaradi posledic naravnih pojavov ali nesreč ali pri izvajanju zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah.
II. ZAHTEVE ZA OBREMENJEVANJE TAL Z VNOSOM ZEMELJSKEGA IZKOPA, UMETNO PRIPRAVLJENE ZEMLJINE IN POLNILA PRI OBJEKTIH
4. člen
(prepovedi)
(1) Prepovedano je obremenjevati tla z vnosom odpadkov, razen če so obdelani in se vnašajo v tla kot sestavina umetno pripravljene zemljine, ki izpolnjuje zahteve iz 6. člena te uredbe, ali kot polnilo pri gradnji objektov, ki izpolnjuje zahteve iz 7. člena te uredbe.
(2) Prepovedano je mešati zemeljski izkop, odpadne mineralne surovine in naplavine med seboj in z drugimi odpadki, razen če gre za izdelavo umetno pripravljene zemljine ali polnila pri gradnji objektov.
(3) Če se zemeljski izkop pred ponovno uporabo začasno skladišči kje drugje in ne na gradbišču, kjer je nastal, mora imetnik tega izkopa zagotoviti, da se ne meša z drugimi odpadki.
(4) Umetno pripravljene zemljine ni dovoljeno uporabljati za zapolnjevanje izkopov pod gladino podzemne vode.
(5) Za izdelavo polnila pri gradbenih objektih je prepovedano uporabljati odpadke ali material, pridobljen z obdelavo odpadkov, ki vsebujejo več kot pet masnih odstotkov organskih snovi.
5. člen
(vnos zemeljskega izkopa)
(1) Tla se lahko obremenijo z vnosom zemeljskega izkopa, če:
– vsebnost parametrov v zemeljskem izkopu ne presega največjih vrednosti parametrov iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe,
– se fizikalno-kemijske lastnosti zemeljskega izkopa ne razlikujejo od lastnosti iz priloge 2, ki je sestavni del te uredbe,
– v zemeljskem izkopu ni več kot pet prostorninskih odstotkov sestavin, ki jih običajno ni v tleh ali podtalju, so pa bile v tleh ali podtalju že pred izkopavanjem (npr. odpadki).
(2) Največje vrednosti parametrov v zemeljskem izkopu iz priloge 1 te uredbe se izražajo kot koncentracije parametrov v mg na kg suhega zemeljskega izkopa in kot koncentracije parametrov v mg v prostorninski enoti izlužka zemeljskega izkopa in so določene glede na namen uporabe tega izkopa za:
– rekultivacijo tal na kmetijskih zemljiščih,
– rekultivacijo tal na nekmetijskih zemljiščih,
– nasipavanje zemljišč ali
– zapolnjevanje tal po izkopu.
(3) Fizikalno-kemijske lastnosti zemeljskega izkopa iz priloge 2 te uredbe so določene glede na namen uporabe tega izkopa za:
– rekultivacijo tal,
– nasipavanje zemljišč ali
– zapolnjevanje tal po izkopu.
(4) Ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), z okoljevarstvenim dovoljenjem iz 9. člena te uredbe dovoli za posamezen parameter v zemeljskem izkopu tudi večjo vrednost, kot je največja vrednost tega parametra iz priloge 1 te uredbe, če iz ocene o kakovosti zemeljskega izkopa iz 9. člena te uredbe ugotovi, da izmerjena vrednost parametra v zemeljskem izkopu presega vrednost parametra iz priloge 1 te uredbe zaradi naravnih lastnosti tal ali podtalja na kraju izvora zemeljskega izkopa.
6. člen
(vnos umetno pripravljene zemljine)
(1) Tla se lahko obremenijo z vnosom umetno pripravljene zemljine, če:
– vsebnost parametrov v zemljini ne presega največjih vrednosti parametrov iz priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, in
– če se fizikalno-kemijske lastnosti zemljine ne razlikujejo od lastnosti iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Največje vrednosti parametrov umetno pripravljene zemljine iz priloge 3 te uredbe se izražajo kot koncentracije snovi v mg na kg suhe umetno pripravljene zemljine ali kot koncentracije snovi v mg v prostorninski enoti izlužka umetno pripravljene zemljine in so določene glede na teksturo zemeljskega izkopa in drugih mineralnih odpadkov, mineralnoorganskih odpadkov, odpadnih naplavin ali drugih podobnih odpadkov, iz katerih je pripravljena taka zemljina, in glede na namen uporabe te zemljine za:
– rekultivacijo tal,
– nasipavanje zemljišč ali
– zapolnjevanje tal po izkopu.
(3) Fizikalno-kemijske lastnosti umetno pripravljene zemljine iz priloge 4 te uredbe so določene glede na namen uporabe te umetno pripravljene zemljine za:
– rekultivacijo tal,
– nasipavanje zemljišč ali
– zapolnjevanje tal po izkopu.
(4) Ministrstvo z okoljevarstvenim dovoljenjem iz 9. člena te uredbe dovoli za posamezen parameter v umetno pripravljeni zemljini, ki je izražen kot koncentracija parametra v mg na kg suhe umetno pripravljene zemljine, tudi večjo vrednost, kot je največja vrednost tega parametra iz priloge 4 te uredbe, če je umetno pripravljena zemljina namenjena zapolnjevanju tal po izkopu in iz ocene o kakovosti umetno pripravljene zemljine iz 9. člena te uredbe ugotovi, da izmerjena vrednost tega parametra v umetno pripravljeni zemljini ne presega mejne vrednosti, ki je za ta parameter določena v skladu s predpisom, ki ureja mejne, opozorilne in kritične imisijske vrednosti nevarnih snovi v tleh.
7. člen
(vnos polnila pri gradbenih objektih)
(1) Tla se lahko obremenijo z vnosom polnila pri gradnji objektov, če je polnilo izdelano iz materiala, katerega kemične lastnosti se ne razlikujejo od lastnosti, ki so v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih, določenih za inertne odpadke.
(2) Če se pri gradnji objekta uporabljajo za polnilo izvorne ali odpadne mineralne surovine z večjo vsebnostjo težkih kovin ali material, pridobljen iz odpadnih naplavin ali drugih odpadkov, mora oseba, ki naroči graditev objekta, pred uporabo takega polnila pridobiti od dobavitelja polnila dokazilo o kemični primernosti polnila za uporabo pri objektu.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se za polnilo pri gradnji objektov lahko uporabljajo mineralne surovine ali odpadne mineralne surovine, ki ne izpolnjujejo zahtev za inertne odpadke v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih, če se objekti gradijo na območju, na katerem so tla enake sestave, kot je sestava uporabljenih ali odpadnih mineralnih surovin.
(4) Dokazilo o kemični primernosti polnila za uporabo pri gradnji objektov temelji na kemični analizi anorganskih parametrov za inertne odpadke, za katere so v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih, določene največje dovoljene vrednosti.
(5) Za izdelavo kemične analize se uporabljajo postopki, ki so za kemično analizo odpadkov določeni v predpisu, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih.
(6) Vzorčenje gradbenega materiala, ki se uporablja za polnilo pri gradnji objektov, ter kemično analizo polnila pri gradnji objektov mora izvesti oseba, ki ima v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih, pooblastilo ministrstva za izdelavo ocene odpadkov.
(7) Oseba iz drugega odstavka tega člena mora dokazilo o kemični primernosti polnila pri gradnji objektov hraniti najmanj pet let.
8. člen
(izboljšanje ekološkega stanja tal)
(1) Za izboljšanje ekološkega stanja tal se lahko uporablja zemeljski izkop ali umetno pripravljena zemljina, ki izpolnjuje zahteve te uredbe.
(2) Ne glede na rabo zemljišča mora biti zgornja plast vnosa iz zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine debela najmanj 2 m.
(3) Zgornja plast vnosa iz prejšnjega odstavka je lahko tudi tanjša, če ni izdelana kot zaključek zapolnjevanja izkopov, ampak se vnaša na naravna tla ali naravno podtalje ali podtalje iz predhodno premeščenih neonesnaženih mineralnih surovin, odpadnih mineralnih surovin ali odpadnih naplavin.
(4) Pri izdelavi ozelenelih nasipov z naklonom, manjšim od 1 : 2,5, mora biti zgornja plast vnosa iz drugega odstavka tega člena debela najmanj 50 cm.
(5) V zgornjo plast vnosa iz drugega odstavka tega člena se lahko vgradi tudi humusni nanos, če ni onesnažen.
V. DOVOLJENJE ZA PRIPRAVO ZEMELJSKEGA IZKOPA ALI UMETNO PRIPRAVLJENE ZEMLJINE
9. člen
(okoljevarstveno dovoljenje)
(1) Oseba, ki namerava pripravljati zemeljski izkop zaradi njegove ponovne uporabe ali izdelovati umetno pripravljeno zemljino zaradi njenega vnosa v tla, mora pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za predelavo odpadkov po postopku z oznako R10 (v nadaljnjem besedilu: okoljevarstveno dovoljenje) v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, pri čemer se za predelavo odpadkov po postopku z oznako R10 šteje tudi priprava zemeljskega izkopa za njegovo ponovno uporabo.
(2) Okoljevarstveno dovoljenje mora pridobiti tudi oseba, ki zaradi namere vnosa v tla umetno pripravljeno zemljino pridobiva v drugi državi članici Evropske Unije ali uvaža iz tretje države.
(3) V okoljevarstvenem dovoljenju ministrstvo poleg vsebin iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki, določi tudi:
– kraj vnosa zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine, vključno z imeni lastnikov zemljišč,
– kraj izkopa, če gre za zemeljski izkop,
– namen vnosa in predviden način vnosa,
– vrsto naprav in uporabljene tehnologije za pripravo umetno pripravljene zemljine in njihovo največjo možno zmogljivosti,
– izvajanje predpisanega ugotavljanja kakovosti zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine,
– način vodenja evidenc vnašanja zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine v tla.
(4) Vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja je treba poleg dokumentov, ki jih določa predpis, ki ureja ravnanje z odpadki, priložiti tudi oceno o kakovosti zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine, opis izvora zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine, načrt obdelave odpadkov, oceno kakovosti tal na območju, na katerem se bo uporabil zemeljski izkop ali umetno pripravljena zemljina, ter podatke o kraju izkopa in kraju vnosa zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine v ali na tla skupaj z imeni lastnikov zemljišč.
(5) Načrt ravnanja z odpadki, ki mora biti izdelan ter priložen vlogi za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, mora vsebovati še podatke o:
– namenu in predvidenem načinu vnosa;
– vrsti naprave za pripravo umetno pripravljene zemljine in njeni največji zmogljivosti ter uporabljenih tehnologijah za pripravo umetno pripravljene zemljine;
– umetno pripravljeni zemljini, pridobljeni v drugih državah članicah Evropske unije ali v tretjih državah, če tako zemljino uporablja zaradi izboljšanja ekološkega stanja tal;
– izvajanju predpisanega ugotavljanja kakovosti zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine;
– krajih vnosa zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine s predvidenimi količinami vnosa za vsak posamezen kraj posebej;
– načinu vodenja evidenc o vnašanju zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine v tla.
(6) V načrtu ravnanja z odpadki morajo biti kraji izkopa in kraji vnosa opredeljeni z zemljiškimi parcelami in lastniki teh zemljišč.
(7) Z oceno o kakovosti zemeljskega izkopa in umetno pripravljene zemljine oseba iz prvega odstavka tega člena dokazuje pedološko in fizikalno-kemično primernost zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine za namen, določen z načrtom obdelave odpadkov.
(8) Dokazila o kemični primernosti iz prejšnjega odstavka temeljijo na kemični analizi parametrov, za katere so v prilogah 1, 2, 3 in 4 te uredbe za posamezno uporabo zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine določene vrednosti, ki ne smejo biti presežene.
(9) Za izdelavo kemične analize se uporabljajo postopki, ki so za meritve parametrov tal določeni v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.
(10) Vzorčenje zemeljskega izkopa in umetno pripravljene zemljine ter oceno o kakovosti zemljine mora izvesti oseba, ki ima pooblastilo ministrstva za izvajanje monitoringa pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.
(11) Z okoljevarstvenim dovoljenjem ministrstvo lahko dovoli uporabo zemeljskega izkopa, ki ne izpolnjuje zahtev iz 5. člena te uredbe, če gre za izboljšanje ekološkega stanja tal na območju, katerega onesnaženost je primerljiva z onesnaženostjo zemeljskega izkopa, in če tla na tem območju niso namenjena kmetijski rabi ter vrednosti parametrov ne presegajo vrednosti iz preglednic 3 in 4 v prilogi 3 te uredbe.
10. člen
(izjema za zemeljski izkop)
Okoljevarstvenega dovoljenja ni treba pridobiti za pripravo zemeljskega izkopa zaradi njegove ponovne uporabe, če gre za zemeljski izkop:
1. s prostornino izkopa manj kot 30.000 m3 in med izkopavanjem ni opažena onesnaženost z oljem, bitumenskimi mešanicami ali odpadki, ki niso iz naravnega mineralnega materiala in ga investitor uporabi v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih, na gradbišču, kjer je zemeljski izkop pridobljen, ali na drugem gradbišču, kjer je investitor, ali
2. za katerega je iz podatkov o sestavi zemeljskega izkopa ali iz analize zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami razvidno, da zemeljski izkop ni onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se moral uvrstiti med nevarne gradbene odpadke v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, in ga investitor uporabi v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih, na gradbišču, kjer je zemeljski izkop pridobljen, ali na drugem gradbišču, kjer je investitor, ali
3. za katerega so pogoji za izpolnjevanje zahtev po tej uredbi določeni v okoljevarstvenem soglasju, izdanem k nameravani gradnji objekta, zaradi katere se namerava uporabiti zemeljski izkop.
11. člen
(izjema za umetno pripravljeno zemljino)
Okoljevarstvenega dovoljenja ni treba pridobiti za vnos umetno pripravljene zemljine, če:
– se izvede na gradbenih parcelah skladno s pogoji iz gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov;
– je projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja priložena izjava proizvajalca umetno pripravljene zemljine, iz katere je razvidno, da zemljina izpolnjuje zahteve te uredbe, in
– količina umetno pripravljene zemljine za vnos ne presega 500 m3.
12. člen
(evidence)
(1) Oseba, ki pripravlja zemeljski izkop ali umetno pripravljeno zemljino zaradi vnašanja v ali na tla, mora voditi evidenco o obdelavi odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, evidenco o uporabi zemeljskega izkopa in evidenco o uporabi umetno pripravljene zemljine.
(2) Podatke za posamezno koledarsko leto je treba hraniti v evidenci o uporabi zemeljskega izkopa in v evidenci o uporabi umetno pripravljene zemljine najmanj pet let.
(3) Evidenca o uporabi zemeljskega izkopa vsebuje:
– podatke o kraju izkopa in osebi, ki je naročila zemeljski izkop, ter dokumentacijo, iz katere je razvidno, da na podlagi obstoječih informacij zaradi predhodne rabe in lokalnih virov onesnaževanja ni bilo mogoče predvideti onesnaženja zemeljskega izkopa;
– podatke o zemeljskem izkopu (globina izkopa in njegova prostornina, opis zemeljskega izkopa: npr. humusna povrhnjica, peščena, ilovnata tla, gramoz);
– podatke o kraju vnosa zemeljskega izkopa in o osebi, ki je naročila vnos zemeljskega izkopa;
– navedbo namena vnosa (na primer rekultivacija tal ali zapolnjevanje izkopov) in
– podatke iz ocene o kakovosti zemeljskega izkopa.
(4) Evidenca o uporabi umetno pripravljene zemljine vsebuje:
– podatke o kraju izvora zemeljskega izkopa, iz katerega se pripravlja umetno pripravljena zemljina, in o kraju izvora drugih snovi, ki se uporabljajo za izdelavo umetno pripravljene zemljine;
– podatke o kraju in količini vnosa umetno pripravljene zemljine in osebi, ki je naročila pripravo ali nakup umetno pripravljene zemljine;
– navedbo namena vnosa (na primer rekultivacija tal ali zapolnjevanje izkopov) in
– podatke iz ocene o kakovosti umetno pripravljene zemljine.
VI. NADZOR
13. člen
(pristojni inšpektorji)
Izvajanje te uredbe nadzirajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
VII. KAZENSKE DOLOČBE
14. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 10.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki pri izvajanju svoje dejavnosti:
– obremenjuje tla z vnosom neobdelanih odpadkov v nasprotju s prvim odstavkom 4. člena te uredbe;
– meša zemeljski izkop, odpadne mineralne surovine in naplavine med seboj in z drugimi odpadki v nasprotju z drugim odstavkom 4. člena te uredbe;
– v skladu s tretjim odstavkom 4. člena te uredbe ne zagotovi, da se zemeljski izkop ne meša z drugimi odpadki;
– v nasprotju s četrtim odstavkom 4. člena te uredbe uporablja umetno pripravljeno zemljino za zapolnjevanje izkopov pod gladino podzemne vode;
– v nasprotju s petim odstavkom 4. člena te uredbe uporablja za izdelavo polnila pri gradbenih objektih odpadke ali material, pridobljen z obdelavo odpadkov, ki vsebujejo več kot pet masnih odstotkov organskih snovi;
– obremenjuje tla z vnosom zemeljskega izkopa, ki ne izpolnjuje zahtev iz 5. člena te uredbe;
– obremenjuje tla z vnosom umetno pripravljene zemljine, ki ne izpolnjuje zahtev iz 6. člena te uredbe;
– obremenjuje tla z vnosom polnila pri gradbenih objektih, ki ne izpolnjuje zahtev iz 7. člena te uredbe;
– izboljšuje ekološko stanje tal v nasprotju z 8. členom te uredbe;
– pripravlja in vnaša v tla zemeljski izkop ali umetno pripravljeno zemljino v nasprotju s prvim odstavkom 9. člena te uredbe brez okoljevarstvenega dovoljenja;
– vnaša v tla umetno pripravljeno zemljino, pridobljeno v drugi državi članici Evropske Unije ali uvoženi iz tretje države v nasprotju z drugim odstavkom 9. člena te uredbe brez okoljevarstvenega dovoljenja;
– pripravlja zemeljski izkop ali umetno pripravljeno zemljino, ne da bi vodil evidenco v skladu s prvim odstavkom 12. člena te uredbe;
– v nasprotju z drugim odstavkom 12. člena te uredbe ne hrani v evidenc o uporabi zemeljskega izkopa oziroma umetno pripravljene zemljine najmanj pet let.
(2) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika iz prvega odstavka tega člena.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15. člen
(veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj)
(1) Okoljevarstvena dovoljenja, izdana pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s Pravilnikom o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 3/03, 44/03 in 41/04 – ZVO-1), veljajo do poteka njihove veljavnosti.
(2) Postopki za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu s to uredbo.
16. člen
(ustavitev postopkov)
Postopki izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za vnos zemljine, ki so začeti na podlagi Pravilnika o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 3/03, 44/03 in 41/04 – ZVO-1) in za katere po določbah te uredbe pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja niso več potrebna, se ustavijo.
17. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 3/03, 44/03 in 41/04 – ZVO-1).
18. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-22/2008/7
Ljubljana, dne 27. marca 2008
EVA 2008-2511-0060
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik