Uradni list

Številka 34
Uradni list RS, št. 34/2008 z dne 7. 4. 2008
Uradni list

Uradni list RS, št. 34/2008 z dne 7. 4. 2008

Kazalo

1360. Uredba o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, stran 3245.

Na podlagi petega in šestega odstavka 20. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – Odl. US in 33/07 – ZPNačrt) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
(1) Ta uredba določa obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta (v nadaljnjem besedilu: gradbeni odpadki).
(2) Za vsako ravnanje z gradbenimi odpadki, ki ni posebej urejeno s to uredbo, se uporablja predpis, ki ureja ravnanje z odpadki.
2. člen
(pomen izrazov)
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
1. povzročitelj gradbenih odpadkov je oseba, ki naroči gradbena dela ali jih sama izvaja, če zaradi graditve objekta nastajajo gradbeni odpadki (v nadaljnjem besedilu: investitor);
2. zbiralec gradbenih odpadkov je oseba, ki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, kot dejavnost opravlja zbiranje gradbenih odpadkov;
3. oddaja gradbenih odpadkov je oddaja odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
4. prepuščanje gradbenih odpadkov je prepuščanje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
5. obdelava gradbenih odpadkov so postopki predelave ali odstranjevanja gradbenih odpadkov;
6. predelava gradbenih odpadkov je predelava odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
7. odstranjevanje gradbenih odpadkov je odstranjevanje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki;
8. priprava gradbenih odpadkov za ponovno uporabo je predelava gradbenih odpadkov v gradbeni material neposredno po njihovem prevzemu ali po predhodnem skladiščenju ali po predhodnem skladiščenju in razvrščanju oziroma mešanju z drugimi gradbenimi odpadki v zbirnem centru;
9. recikliranje gradbenih odpadkov je postopek predelave gradbenih odpadkov v reciklirane gradbene materiale;
10. zbirni center je urejen prostor na prostem ali v objektu, vključno z opremo za pregled, ugotavljanje količin, predhodno skladiščenje in razvrščanje gradbenih odpadkov za njihovo ponovno uporabo kot gradbeni material ali za obdelavo; ta center upravlja zbiralec gradbenih odpadkov;
11. pošiljka gradbenih odpadkov je količina gradbenih odpadkov, ki se zaradi zbiranja ali obdelave prevzamejo z določenega mesta nastanka v obdobju največ 30 dni v okviru ene spremne dokumentacije o prevzetih odpadkih.
3. člen
(uporaba)
(1) Ta uredba se uporablja za gradbene odpadke, ki se uvrščajo v skupino odpadkov s številko 17 s klasifikacijskega seznama odpadkov iz predpisa, ki ureja ravnanje z odpadki.
(2) Določbe te uredbe se ne uporabljajo za:
1. za odpadke, ki pri gradbenih delih ne nastanejo neposredno kot posledica postopkov izvajanja gradbenih del, kot so odpadna embalaža, ki ovija gradbeni material ali gradbene izdelke, ali komunalni odpadki, ki jih povzročajo zaposleni na gradbišču;
2. zemeljski izkop, ki nastaja pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta, če ni onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrstil med nevarne gradbene odpadke, in se ravna z njim v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov;
3. odpadne naplavine, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo vode, premeščajo znotraj območja površinskih voda zaradi upravljanja voda in vodnih poti ali preprečevanja poplav ali blažitve posledic poplav in suše, če odpadne naplavine niso onesnažene z nevarnimi snovmi tako, da se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med nevarne gradbene odpadke;
4. gradbene odpadke, vključno z zemeljskim izkopom in odpadnimi naplavinami, ki nastajajo pri izvajanju zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah.
(3) Pri ravnanju z gradbenimi odpadki, ki vsebujejo azbest, je treba upoštevati tudi določbe predpisa o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest, in predpisa o pogojih, pod katerimi se lahko pri rekonstrukciji ali odstranitvi objektov in pri vzdrževalnih delih na objektih, instalacijah ali napravah odstranjujejo materiali, ki vsebujejo azbest.
III. INVESTITORJEVE OBVEZNOSTI
4. člen
(ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču)
(1) Za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču je v celoti odgovoren investitor.
(2) Če je zemeljski izkop pridobljen z gradbeni deli na gradbišču in ni onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se moral uvrstiti med nevarne gradbene odpadke v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ga investitor lahko ponovno uporabi na istem gradbišču ali na drugem gradbišču, kjer je tudi sam investitor.
(3) Šteje se, da zemeljski izkop iz prejšnjega odstavka ni onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se moral uvrstiti med nevarne gradbene odpadke v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, če je:
– prostornina izkopa manj kot 30.000 m3 in med izkopavanjem ni opažena onesnaženost z oljem, bitumenskimi mešanicami ali odpadki, ki niso iz naravnega mineralnega materiala, ali
– iz podatkov o sestavi zemeljskega izkopa ali iz analize zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, razvidno, da zemeljski izkop ni onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se moral uvrstiti med nevarne gradbene odpadke.
(4) Investitor mora zagotoviti izdelavo dokumentacije s podatki o prostornini zemeljskega izkopa, ki je nastal med gradbenimi deli na gradbišču, vključno s podatki o njegovi sestavi ali s podatki analiz zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki. Investitor mora to dokumentacijo uporabiti pri izdelavi poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi iz 9. člena te uredbe in jo hraniti še najmanj tri leta po pridobitvi uporabnega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ter jo pokazati pristojnemu inšpektorju iz 15. člena te uredbe, če ta to zahteva.
(5) Investitor mora zagotoviti, da se zemeljski izkop, ki ni pridobljen na gradbiščih, kjer je sam investitor, na gradbišču uporabi samo, če so za njegovo uporabo izpolnjene zahteve iz predpisa, ki ureja obremenjevanje tal z vnosom odpadkov.
(6) Gradbeni odpadki se morajo na gradbišču začasno skladiščiti ločeno po posameznih vrstah s klasifikacijskega seznama odpadkov in ločeno od drugih odpadkov tako, da ne onesnažujejo okolja, z njimi pa ravnati tako, da jih je mogoče obdelati.
(7) Če gradbenih odpadkov ni mogoče začasno skladiščiti na gradbišču ali na območju objekta, v katerem se izvajajo gradbena dela, mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike, ki so nameščeni na gradbišču ali ob gradbišču ali ob objektu, kjer se izvajajo gradbena dela, in so prirejeni za odvoz gradbenih odpadkov brez prekladanja.
(8) Če pri rekonstrukciji ali odstranitvi objekta ni mogoče preprečiti mešanja gradbenih odpadkov, mora investitor zagotoviti, da se pred rekonstrukcijo ali odstranitvijo objekta odstranijo iz objekta nevarni gradbeni odpadki, če je to tehnično izvedljivo.
(9) Investitor lahko začasno skladišči gradbene odpadke na gradbišču največ do konca gradbenih del, vendar ne več kakor eno leto.
(10) Začasno skladiščenje gradbenih odpadkov iz prejšnjega odstavka lahko investitor zagotovi tudi na drugem gradbišču, kjer je kot investitor odgovoren za ravnanje z gradbenimi odpadki, ali na drugem kraju, urejenem za začasno skladiščenje gradbenih odpadkov.
5. člen
(načrt gospodarjenja z odpadki)
(1) Če je za gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo ali odstranitev objekta predpisana pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, mora investitor k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja priložiti načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka načrta gospodarjenja z gradbenimi odpadki ni treba priložiti k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, če je investitor fizična oseba ali če ne gre za gradnjo ali rekonstrukcijo zahtevnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, razen če je za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta predvideno, da:
– je prostornina zemeljskega izkopa 1.000 m3 ali več ali
– je zemeljski izkop tako onesnažen z nevarnimi snovmi, da bi se moral uvrstiti med nevarne gradbene odpadke v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(3) Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki iz prejšnjega odstavka mora glede na vrsto in količino gradbenih odpadkov vsebovati podatke o:
– izločitvi nevarnih gradbenih odpadkov pred odstranitvijo objekta, če zadeva pridobitev gradbenega dovoljenja tudi odstranitev objekta,
– ločenem zbiranju gradbenih odpadkov na gradbišču,
– obdelavi gradbenih odpadkov na gradbišču,
– predvideni prostornini zemeljskega izkopa, nastalega zaradi izvajanja gradbenih del na gradbišču, in ravnanju z njim,
– predvideni prostornini uporabe zemeljskega izkopa na gradbišču, ki ni nastal zaradi izvajanja gradbenih del na gradbišču,
– količinah in vrstah gradbenih odpadkov, predvidenih za oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov,
– količinah in vrstah gradbenih odpadkov, predvidenih za oddajo v obdelavo,
– predvidenih načinih obdelave gradbenih odpadkov in izvajalcih obdelave gradbenih odpadkov.
(4) Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki mora v zvezi s predvidenimi količinami gradbenih odpadkov in z načini njihove obdelave upoštevati usmeritve iz operativnega programa varstva okolja na področju ravnanja z gradbenimi odpadki.
(5) Investitor mora načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki pokazati pristojnemu inšpektorju, če ta to zahteva.
(6) Načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki je treba izdelati na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, pristojnega za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
6. člen
(oddaja gradbenih odpadkov)
(1) Investitor mora zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalcu obdelave teh odpadkov.
(2) Investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del, to pa dokaže z naročilom za prevzem gradbenih odpadkov ali z naročilom za obdelavo odpadkov.
(3) Iz naročila za prevzem gradbenih odpadkov morajo biti razvidni podatki o prevzemniku, klasifikacijska številka gradbenih odpadkov, ocenjena količina nastalih gradbenih odpadkov, naslov gradbišča, ki ga zadeva prevzem gradbenih odpadkov, in podatki o gradbenem dovoljenju.
(4) Če se oddajo gradbeni odpadki v odstranjevanje, morajo biti iz naročila za prevzem gradbenih odpadkov razvidni tudi podatki o osebi, ki je izdelala oceno odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih, ali predpisom, ki ureja sežiganje ali sosežiganje odpadkov. To oceno mora zagotoviti investitor v skladu s predpisom, ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih, ali s predpisom, ki ureja sežiganje odpadkov.
(5) Investitor mora ob oddaji vsake pošiljke gradbenih odpadkov pridobiti od prevzemnika odpadkov izpolnjen evidenčni list in voditi evidenco o vrstah in količinah nastalih gradbenih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, ali pa mora za to pooblastiti enega od izvajalcev del.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko investitor za celotno gradbišče pooblasti enega od izvajalcev del, da v njegovem imenu oddaja gradbene odpadke zbiralcu gradbenih odpadkov ali obdelovalcu in ob oddaji vsake pošiljke odpadkov izpolni evidenčni list, določen s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
7. člen
(izjema)
(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena investitorju ni treba zagotoviti oddaje gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali neposredno v njihovo obdelavo, če količina gradbenih odpadkov pa v celotnem času izvajanja teh del ne presega največje količine gradbenih odpadkov iz priloge, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Investitor mora za gradbene odpadke iz prejšnjega odstavka, za katere ni zagotovil oddaje v skladu s prejšnjim členom, sam zagotoviti odvoz in oddajo v zbirni center.
8. člen
(priprava za ponovno uporabo in obdelava gradbenih odpadkov)
(1) Investitor lahko gradbene odpadke, ki nastajajo na gradbišču, obdeluje sam, če ima za to okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(2) Investitor lahko sam pripravi gradbene odpadke za ponovno uporabo, ne da bi za to pridobil okoljevarstveno dovoljenje, kadar so to:
– zemeljski izkop, za katerega so izpolnjeni pogoji iz drugega in tretjega odstavka 4. člena te uredbe.
– odpadni beton, opeka, ploščice, keramika in gradbeni materiali na osnovi sadre ali mešanica teh gradbenih odpadkov z zemeljskim izkopom, če jih ponovno uporabi za gradbena dela na gradbišču, na katerem so ti odpadki nastali, količine pa ne presegajo največjih količin gradbenih odpadkov iz priloge k tej uredbi.
(3) Če količine gradbenih odpadkov iz prejšnjega odstavka presegajo največje količine gradbenih odpadkov iz priloge k tej uredbi, lahko investitor zagotovi njihovo obdelavo na samem gradbišču tudi v premični napravi za obdelavo gradbenih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo odpadkov v premičnih napravah.
9. člen
(poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi)
(1) Investitor, ki namerava pridobiti uporabno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov, mora kot sestavni del dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja pristojnemu upravnemu organu priložiti poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi, iz katerega so razvidni podatki o:
– količinah in vrstah gradbenih odpadkov, oddanih zbiralcem gradbenih odpadkov,
– količinah in vrstah gradbenih odpadkov, oddanih v obdelavo,
– količinah in vrstah gradbenih odpadkov, ponovno uporabljenih na kraju nastanka,
– količinah in vrstah gradbenih odpadkov, ki jih je obdelal sam, in o nadaljnjem ravnanju s produkti obdelave,
– prostornini zemeljskega izkopa, nastalega zaradi gradbenih del na gradbišču, ki je bil na gradbišču tudi ponovno uporabljen,
– sestavi zemeljskega izkopa ali izvedenih analizah zemeljskega izkopa s preskusnimi metodami, če količina na gradbišču ponovno uporabljenega zemeljskega izkopa, nastalega zaradi gradbenih del na gradbišču, presega 30.000 m3,
– prostornini na gradbišču uporabljenega zemeljskega izkopa, ki ni nastal zaradi izvajanja gradbenih del na gradbišču,
– prostornini zemeljskega izkopa, ki je bil odpeljan z gradbišča, in o načinu nadaljnjega ravnanja z njim,
– zbiralcih gradbenih odpadkov in izvajalcih obdelave odpadkov,
– potrjenih evidenčnih listih o pošiljanju gradbenih odpadkov.
(2) Poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi ni treba izdelati, če v skladu s to uredbo k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja ni treba priložiti načrta gospodarjenja z gradbenimi odpadki.
(3) Če se je v okviru gradnje, za katero je vložena zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja, izvedla tudi odstranitev objekta in so podatki o skupni količini gradbenih odpadkov, nastalih zaradi odstranitve objekta, v poročilu o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi za več kakor 50% manjši od količine gradbenih odpadkov, predvidene v načrtu gospodarjenja z gradbenimi odpadki iz 5. člena te uredbe, je treba k poročilu o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi priložiti tudi obrazložitev tega odstopanja.
(4) Če za gradnjo, v okviru katere se je izvedla odstranitev objekta, ni treba pridobiti uporabnega dovoljenja, mora investitor poslati poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi skupaj s kopijo načrta gospodarjenja z gradbenimi odpadki iz 5. člena te uredbe najpozneje v tridesetih dneh po koncu gradnje pristojnemu inšpektorju iz 15. člena te uredbe.
(5) Poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in ravnanju z njimi je treba izdelati na obrazcu, ki je objavljen na spletni strani ministrstva.
10. člen
(oddaja poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi)
(1) Namesto letnih poročil o nastalih odpadkih in o ravnanju z njimi, ki jih morajo pošiljati povzročitelji odpadkov ministrstvu v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, pošlje investitor poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi enkrat, in sicer najpozneje 15 mesecev po koncu gradnje ali najpozneje 3 mesece po pridobitvi uporabnega dovoljenja, če je za gradnjo objekta pridobil uporabno dovoljenje pred tem rokom.
(2) Če gradnja traja več kot tri leta, mora investitor ne glede na določbe prejšnjega odstavka poslati ministrstvu poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi po zaključku vsakega tretjega leta gradnje in zaključno poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi 15 mesecev po koncu gradnje ali najpozneje 3 mesece po pridobitvi uporabnega dovoljenja, če je za gradnjo objekta pridobil uporabno dovoljenje pred tem rokom.
(3) Poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in ravnanju z njimi je treba dostaviti ministrstvu na obrazcu iz petega odstavka prejšnjega člena, ki je objavljen na spletni strani ministrstva.
IV. OBVEZNOSTI ZBIRALCA GRADBENIH ODPADKOV
11. člen
(pogoji za prevzem, skladiščenje in prevoz gradbenih odpadkov)
(1) Zbiralec gradbenih odpadkov lahko začne zbiranje gradbenih odpadkov, če ima v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov.
(2) Zbiralec gradbenih odpadkov mora imeti najmanj en zbirni center za najmanj eno vrsto gradbenih odpadkov, uvrščenih v skupino odpadkov s številko 17 s klasifikacijskega seznama odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(3) Zbiralec gradbenih odpadkov lahko predhodno skladišči gradbene odpadke samo v zbirnem centru in največ eno leto.
(4) Zbiralec gradbenih odpadkov mora zagotoviti obveščanje javnosti o načinu oddajanja gradbenih odpadkov z objavo naznanila o načinu in pogojih oddaje gradbenih odpadkov na krajevno običajen način.
12. člen
(načrt zbiranja gradbenih odpadkov)
(1) V načrtu zbiranja gradbenih odpadkov, ki ga je treba priložiti k vlogi za vpis v evidenco zbiralcev odpadkov, morajo biti poleg vsebin, določenih v predpisu, ki ureja ravnanje z odpadki, tudi podatki o številu in kraju zbirnih centrov, kjer namerava prevzemati gradbene odpadke.
(2) Načrt zbiranja gradbenih odpadkov mora v zvezi s predvidenimi načini predelave ali odstranjevanja gradbenih odpadkov upoštevati usmeritve iz operativnega programa varstva okolja za področje ravnanja z gradbenimi odpadki.
(3) Če ministrstvo iz podatkov letnih poročil zbiralcev gradbenih odpadkov in iz letnih poročil izvajalcev obdelave gradbenih odpadkov ugotovi, da na posameznem območju Slovenije glede zbranih količin gradbenih odpadkov niso doseženi cilji iz operativnega programa varstva okolja za področje ravnanja z gradbenimi odpadki, lahko od zbiralca gradbenih odpadkov zahteva dopolnitev načrta zbiranja gradbenih odpadkov tako, da se v njem določijo območja, kjer mora zbiralec gradbenih odpadkov urediti zbirni center, ali območja, kjer mora obvezno zagotavljati prevzem gradbenih odpadkov.
V. OBVEZNOSTI IZVAJACA OBDELAVE GRADBENIH ODPADKOV
13. člen
(načrt ravnanja z odpadki)
(1) Izvajalec obdelave gradbenih odpadkov mora gradbene odpadke obdelovati v skladu z načrtom ravnanja z odpadki, na podlagi katerega ji je ministrstvo izdalo okoljevarstveno dovoljenje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.
(2) Načrt ravnanja z odpadki, ki ga mora pripraviti v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, izvajalec obdelave gradbenih odpadkov, mora poleg podatkov iz tega predpisa vsebovati tudi podatke o:
– vrstah in količinah gradbenih odpadkov, ki jih namerava reciklirati,
– predvidenih načinih uporabe recikliranih gradbenih materialov.
(3) Pri pripravi načrta ravnanja z odpadki je treba v zvezi s predvidenimi načini obdelave in s količinami obdelanih gradbenih odpadkov zagotoviti, da načrtovano ravnanje z gradbenimi odpadki ni v nasprotju z operativnim programom varstva okolja na področju ravnanja z gradbenimi odpadki.
(4) Iz načrta ravnanja z odpadki, ki zadeva odstranjevanje gradbenih odpadkov, morajo biti razvidni tudi razlogi za odstranjevanje gradbenih odpadkov ter način in mesto odstranjevanja teh gradbenih odpadkov.
(5) Ministrstvo s potrditvijo načrta ravnanja z odpadki odobri odstranjevanje posamezne vrste gradbenih odpadkov, če je iz predloga načrta ravnanja z odpadki razvidno, da za predelavo teh gradbenih odpadkov ne obstajajo tehnične možnosti ali da so stroški predelave nesorazmerno višji od stroškov njihovega odstranjevanja.
VI. OPERATIVNI PROGRAM
14. člen
(operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki)
(1) V operativnem programu ravnanja z gradbenimi odpadki se določi državni načrt ravnanja z gradbenimi odpadki, vključno z načrtom in okoljskimi cilji za okolju najprimernejšo obdelavo gradbenih odpadkov.
(2) V operativnem programu ravnanja z gradbenimi odpadki se določijo tudi usmeritve za ločeno zajemanje in zbiranje gradbenih odpadkov.
VII. NADZOR
15. člen
(pristojni inšpektorji)
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
16. člen
(prekrški)
(1) Z globo od 10.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje investitor, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne zagotovi ravnanje z zemeljskim izkopom na gradbišču v skladu z drugim, tretjim in petim odstavkom 4. člena te uredbe,
– ne zagotovi ravnanja z gradbenimi odpadki na gradbišču v skladu s šestim, sedmim in osmim odstavkom 4. člena te uredbe,
– ne pokaže načrta gospodarjenja z gradbenimi odpadki ali ne pošlje njegove kopije pristojnemu inšpektorju, če ta to zahteva, v skladu s petim odstavkom 5. člena te uredbe,
– ne zagotovi oddaje gradbenih odpadkov zbiralcu gradbenih odpadkov ali izvajalca obdelave teh odpadkov, v skladu s prvim odstavkom 6. člena te uredbe,
– ob oddaji vsake pošiljke gradbenih odpadkov ne pridobi od prevzemnika odpadkov izpolnjenega evidenčnega lista v skladu s petim odstavkom 6. člena te uredbe,
– ne zagotovi vodenja evidence o vrstah in količinah nastalih gradbenih odpadkov v skladu s petim odstavkom 6. člena te uredbe,
– sam pripravlja gradbene odpadke za ponovno uporabo in jih uporablja ali daje v uporabo v nasprotju s prvim in drugim odstavkom 8. člena te uredbe,
– obdeluje gradbene odpadke v premični napravi za obdelavo gradbenih odpadkov v nasprotju s tretjim odstavkom 8. člena te uredbe.
(2) Z globo od 3.000 eurov do 10.000 eurov se za prekršek kaznuje investitor, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– ne zagotovi izdelave dokumentacije s podatki o prostornini zemeljskega izkopa vključno s podatki o njegovi sestavi ali s podatki analiz zemeljskega izkopa v skladu s četrtim odstavkom 4. člena te uredbe ali z dokumentacijo ravna v nasprotju s tem odstavkom,
– začasno skladišči gradbene odpadke v nasprotju z devetim in desetim odstavkom 4. člena te uredbe,
– ne zagotovi naročila za prevzem gradbenih odpadkov pred začetkom izvajanja gradbenih del v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 6. člena te uredbe,
– v skladu z drugim odstavkom 7. člena te uredbe sam ne zagotovi odvoza in oddaje gradbenih odpadkov v zbirni center, če so za te gradbene odpadke izpolnjene zahteve iz prvega odstavka 7. člena te uredbe,
– ne pošlje poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi skupaj s kopijo načrta gospodarjenja z gradbenimi odpadki pristojnemu inšpektorju v skladu s četrtim odstavkom 9. člena te uredbe,
– ne pošlje poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi v rokih iz prvega ali drugega odstavka 10. člena te uredbe.
(3) Z globo od 10.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje zbiralec gradbenih odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
– v nasprotju s prvim odstavkom 11. člena te uredbe začne zbiranje gradbenih odpadkov, ne da bi pridobil potrdilo ministrstva o vpisu v evidenco zbiralcev odpadkov,
– v nasprotju z drugim odstavkom 11. člena te uredbe zbira gradbene odpadke brez zbirnega centra,
– predhodno skladišči gradbene odpadke v nasprotju s tretjim odstavkom 11. člena te uredbe,
– ne zagotoviti obveščanja javnosti o načinu oddajanja gradbenih odpadkov z objavo naznanila o načinu in pogojih oddaje gradbenih odpadkov v skladu s četrtim odstavkom 11. člena te uredbe.
(4) Z globo od 10.000 eurov do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje izvajalec obdelave gradbenih odpadkov, ki je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če v nasprotju s prvim odstavkom 15. člena te uredbe gradbenih odpadkov ne obdeluje v skladu z načrtom ravnanja z odpadki, na podlagi katerega mu je ministrstvo izdalo okoljevarstveno dovoljenje.
(5) Z globo od 300 eurov do 1.200 eurov se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje investitor, ki je fizična oseba.
(6) Z globo od 1.200 eurov do 4.100 eurov se za prekršek iz prvega do četrtega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca gradbenih del, investitorja, zbiralca gradbenih odpadkov in izvajalca obdelave gradbenih odpadkov.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17. člen
(veljavnost načrtov gospodarjenja z odpadki)
(1) Investitorji, ki največ 6 mesecev po uveljavitvi te uredbe začnejo s postopkom za pridobitev gradbenega dovoljenja, lahko k vlogi za pridobitev gradbenega dovoljenja namesto načrta gospodarjenja z gradbenimi odpadki iz 5. člena te uredbe priložijo načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki, ki je bil izdelan pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s Pravilnikom o ravnanju z gradbenimi odpadki (Uradni list RS, št. 3/03, 50/04, 62/04 in 41/04 – ZVO-1).
(2) Investitorji, ki največ 6 mesecev po uveljavitvi te uredbe začnejo s postopkom za pridobitev uporabnega dovoljenja, lahko k vlogi za pridobitev uporabnega dovoljenja priložijo namesto poročila o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi iz 9. člena te uredbe poročilo o gospodarjenju z gradbenimi odpadki, ki je bilo izdelano pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s Pravilnikom o ravnanju z gradbenimi odpadki (Uradni list RS, št. 3/03, 50/04, 62/04 in 41/04 – ZVO-1).
(3) Če za gradnjo, v okviru katere se je izvedla odstranitev objekta, ni treba pridobiti uporabnega dovoljenja, morajo investitorji za gradbena dela, ki so se zaključila pred uveljavitvijo te uredbe in za katera poročilo o nastalih gradbenih odpadkov ni bilo poslano pristojnemu inšpektorju v skladu s Pravilnikom o ravnanju z gradbenimi odpadki (Uradni list RS, št. 3/03, 50/04, 62/04 in 41/04 – ZVO-1), poslati poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi v skladu s četrtim odstavkom 9. člena te uredbe.
18. člen
(poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi)
Obstoječi investitorji, ki do uveljavitve te uredbe niso končali gradnje v skladu z gradbenim dovoljenjem, pošljejo poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi na način in v rokih, določenih s to uredbo.
19. člen
(veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj)
(1) Dovoljenja, izdana pred uveljavitvijo te uredbe v skladu s Pravilnikom o ravnanju z gradbenimi odpadki (Uradni list RS, št. 3/03, 50/04, 62/04 in 41/04 – ZVO-1) za zbiranje gradbenih odpadkov, ostanejo v veljavi do izteka njihove veljavnosti, imetnike teh dovoljenj pa ministrstvo po uradni dolžnosti vpiše v evidenco zbiralcev odpadkov.
(2) Postopki za pridobitev dovoljenja za zbiranje gradbenih odpadkov, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se zaključijo v skladu s to uredbo.
20. člen
(naznanilo javnosti)
Obstoječi zbiralci gradbenih odpadkov morajo prvič naznaniti javnosti zbiranje gradbenih odpadkov v skladu s petim odstavkom 11. člena te uredbe najpozneje do 1. januarja 2009.
21. člen
(veljavnost operativnega programa ravnanja z gradbenimi odpadki)
Do sprejetja operativnega programa ravnanja z gradbenimi odpadki v skladu s to uredbo se uporablja Operativni program ravnanja z gradbenimi odpadki, ki ga je vlada sprejela na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, na 94. redni seji dne 14. oktobra 2004.
22. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Pravilnik o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03, 50/04, 62/04 in 41/04 – ZVO-1).
23. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00719-23/2008/8
Ljubljana, dne 27. marca 2008
EVA 2008-2511-0057
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik
                            PRILOGA

Največje količine gradbenih odpadkov, za katere investitorju ni
 treba zagotoviti oddaje zbiralcu gradbenih odpadkov v skladu s
         7. členom te uredbe oziroma ni treba pridobiti
 okoljevarstvenega dovoljenja za pripravo za ponovno uporabo v
                  skladu z 8. členom te uredbe

+-------------------------------+------------------------------+
|   Vrsta gradbenih odpadkov    | Največja količina gradbenih  |
|                               |           odpadkov           |
+-------------------------------+------------------------------+
|                               |                              |
+-------------------------------+------------------------------+
|Beton, opeka, ploščice,        |50 m3                         |
|keramika in materiali na       |                              |
|osnovi sadre                   |                              |
+-------------------------------+------------------------------+
|Gradbeni materiali, ki         |0,5 m3                        |
|vsebujejo azbest, razen        |                              |
|odpadnih azbestcementnih       |                              |
|gradbenih izdelkov             |                              |
+-------------------------------+------------------------------+
|Odpadni azbestcementni         |5 m3                          |
|gradbeni izdelki               |                              |
+-------------------------------+------------------------------+
|Les, steklo, plastika          |10 m3                         |
+-------------------------------+------------------------------+
|Bitumenske mešanica, katran in |15 m3                         |
|katranirani izdelki            |                              |
+-------------------------------+------------------------------+
|Kovine                         |100 dm3                       |
+-------------------------------+------------------------------+
|Zemeljski izkop, ki ni         |– za manj kot 5.000 m3        |
|onesnažen z nevarnimi snovmi   |zemeljskega izkopa ni obvezna |
|tako, da bi se moral uvrstiti  |oddaja zbiralcu gradbenih     |
|med nevarne gradbene odpadke v |odpadkov v skladu s 7. členom |
|skladu s predpisom, ki ureja   |te uredbe,                    |
|ravnanje z odpadki.            |– neomejene količine          |
|                               |zemeljskega izkopa se  lahko  |
|                               |uporabljajo v skladu z 8.     |
|                               |členom te uredbe na           |
|                               |gradbišču, kjer je nastal,    |
|                               |ali na drugih gradbiščih      |
|                               |istega investitorja;          |
+-------------------------------+------------------------------+
|Izolirni materiali             |5 m3                          |
+-------------------------------+------------------------------+