Uradni list

Številka 100
Uradni list RS, št. 100/2007 z dne 2. 11. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 100/2007 z dne 2. 11. 2007

Kazalo

5020. Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Tišina in o izvajanju gospodarskih javnih služb (uradno prečiščeno besedilo) (OGJSOT – UPB1), stran 13611.

Na podlagi 99. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Tišina (Uradni list RS, št. 23/99, 47/01 in 13/03) je Občinski svet Občine Tišina na 8. redni seji dne 19. 10. 2007 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Tišina in o izvajanju gospodarskih javnih služb, ki obsega:
– Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Tišina in o izvajanju gospodarskih javnih služb (Uradni list RS, št. 10/04 z dne 5. 2. 2004),
– Spremembe in dopolnitve Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Tišina in o izvajanju gospodarskih javnih služb (Uradni list RS, št. 109/04 z dne 27. 9. 2004) in
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Tišina in o izvajanju gospodarskih javnih služb (Uradni list RS, št. 18/07 z dne 15. 2. 2007)
Št. 007-0037/2007
Tišina, dne 22. oktobra 2007
Župan
Občine Tišina
Jožef Poredoš l.r.
O D L O K
o gospodarskih javnih službah v Občini Tišina in o izvajanju gospodarskih javnih služb (uradno prečiščeno besedilo) (OGJSOT – UPB1)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa dejavnosti, ki so gospodarske javne službe (v nadaljevanju: javne službe) na območju Občine Tišina (v nadaljevanju: občina), ureja način njihovega opravljanja in predstavlja koncesijski akt, s katerim se opredelijo dejavnosti, ki so predmet gospodarske javne službe, območja izvajanja, pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar in vse druge sestavine, potrebne za izvajanje javnih služb.
2. člen
Kot javne službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne javne službe in dejavnosti, ki so kot javne službe določene s tem odlokom.
3. člen
Občina lahko z odloki podrobneje uredi način opravljanja posamezne javne službe oziroma podrobneje določi elemente iz 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah.
4. člen
Javne službe se izvajajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovalnih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov, v okviru racionalno, funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov.
II. JAVNE SLUŽBE
5. člen
Na območju Občine Tišina se kot obvezne javne službe opravljajo naslednje dejavnosti:
1. oskrba s pitno vodo,
2. odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
3. ravnanje s komunalnimi odpadki,
4. odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
5. javna snaga in čiščenje javnih površin,
6. urejanje in vzdrževanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, pešpoti in drugih javnih površin,
7. gasilska služba.
6. člen
Poleg obveznih gospodarskih javnih služb občina organizira tudi izbirne gospodarske javne službe na naslednjih področjih:
1. urejanje in vzdrževanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobove v najem,
2. gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
3. urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene v magistralne in regionalne ceste,
4. vzdrževanje in urejanje javnih tržnic,
5. oskrba s plinom,
6. urejanje javnih parkirišč,
7. javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin,
8. urejanje prometne signalizacije in prometnih režimov,
9. komunalno informacijski sistem,
10. vzdrževanje občinskih cest in izvajanje zimske službe.
Kot izbirne gospodarske javne službe se lahko izvajajo tudi druge dejavnosti, ki jih določi Občinski svet Občine Tišina.
7. člen
Javne službe se opravljajo na celotnem območju občine, če z odlokom iz 3. člena tega odloka ni drugače določeno.
Uporaba javnih dobrin, ki se zagotavljajo z lokalnimi javnimi službami, je obvezna, če z zakonom ali občinskim odlokom ni drugače določeno.
8. člen
Infrastrukturni objekti, naprave, potrebni za izvajanje javnih služb v občini so:
– objekti in naprave za oskrbo naselij z vodo,
– objekti in naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
– objekti in naprave za ravnanje s komunalnimi odpadki in za odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– plakatna mesta,
– peš poti, dovozne poti, ulice, trgi, ceste in druge javne površine v naseljih, ki niso razvrščene med magistralne in regionalne ceste,
– pokopališčni objekti in naprave,
– tržnice,
– objekti in naprave za oskrbo s plinom,
– javni parki, nasadi, drevoredi in javna otroška igrišča,
– omrežje in naprave javne razsvetljave,
– omrežje in naprave za oskrbo naselij s požarno vodo v javni rabi.
Z odlokom iz 3. člena tega odloka se podrobneje opredelijo objekti in naprave namenjene za izvajanje javnih služb, določijo se objekti in naprave, ki so javno dobro, uredijo se pogoji in način rabe ter druga vprašanja, povezana z infrastrukturnimi objekti in napravami.
III. NAČIN IN ORGANIZACIJA IZVAJANJA JAVNIH SLUŽB
1. Splošne določbe
9. člen
Občina zagotavlja javne službe v naslednjih oblikah:
– v režijskem obratu, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti službe neekonomično ali neracionalno ustanoviti javno podjetje ali podeliti koncesijo;
– v javnem podjetju, kadar gre za opravljanje ene ali več javnih služb večjega obsega ali kadar to narekuje narava monopolne dejavnosti, ki je določena javna služba, gre pa za dejavnost, ki jo je mogoče opravljati kot profitno;
– v javnem gospodarskem zavodu, kadar gre za opravljanje ene ali več javnih služb, ki jih zaradi narave ni mogoče opravljati kot profitne, oziroma če to ni njihov cilj;
– z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava;
– z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava, kadar je ta oblika primernejša od oblike iz prejšnjih alinei.
10. člen
Kadar je to iz razlogov smotrnosti in koristi občine primerno, se občina lahko povezuje z drugimi občinami v enotne funkcionalno in prostorsko zaokrožene oskrbovalne sisteme opravljanja javnih služb.
Razmerja med občinami se uredijo s posebno pogodbo.
2. Režijski obrat
11. člen
Režijski obrat se ustanovi, kadar bi bilo zaradi majhnega obsega ali značilnosti dejavnosti gospodarske javne službe neekonomično in neracionalno ustanoviti javno podjetje, istočasno pa tudi ni pogojev za podelitev koncesije ali neposrednega prenosa v izvajanje ali pa bi bilo to nesmotrno.
Režijski obrat se oblikuje z odlokom o organiziranosti in delu občinske uprave kot notranja organizacijska enota občinske uprave.
12. člen
V režijskem obratu se kot javna služba izvajajo naslednje dejavnosti:
– oskrba s pitno vodo,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– javna snaga in čiščenje javnih površin,
– urejanje in vzdrževanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin, pešpoti in drugih javnih površin,
– urejanje in vzdrževanje pokopališč in oddajanje prostorov za grobove v najem,
– urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest, ki niso razvrščene v magistralne in regionalne ceste,
– vzdrževanje in urejanje javnih tržnic,
– urejanje javnih parkirišč,
– javna razsvetljava v naseljih, ki obsega razsvetljavo prometnih in drugih javnih površin,
– urejanje prometne signalizacije in prometnih režimov,
– komunalno informacijski sistem (CATV),
– vzdrževanje občinskih cest in izvajanje zimske službe,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.
13. člen
Gasilsko službo izvaja Občinska gasilska zveza.
3. Javno podjetje
14. člen
Javno podjetje se ustanovi kot podjetje v lasti občine ali kot podjetje v mešani lastnini v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe. Vprašanja, povezana z dejavnostjo javnega podjetja in njenim izvajanjem, z uporabo objektov in naprav, potrebnih za izvajanje dejavnosti ter medsebojne pravice in obveznosti med občino kot ustanoviteljico in javnim podjetjem, se urejajo z aktom o ustanovitvi javnega podjetja.
Ustanoviteljske pravice do javnega podjetja izvršuje občinski svet.
15. člen
Javno podjetje lahko pridobi tudi koncesijo za dejavnosti javnih služb.
4. Z dajanjem koncesij
16. člen
Ta odlok ima status splošnega koncesijskega akta in velja za vse javne službe, katerih izvajanje zagotavlja občina z dajanjem koncesij. Na njegovi podlagi se lahko opravi poizvedovanje interesa potencialnih koncesionarjev in izvedejo javni razpisi za posamezno koncesijsko dejavnost ali skupino dejavnosti.
17. člen
Na podlagi izdane koncesije se v občini kot javne službe lahko opravljajo naslednje dejavnosti:
– oskrba s plinom.
18. člen
Vsaka od koncesijskih dejavnosti iz 17. člena tega odloka se izvaja na celotnem območju ali delu območja občine.
Za vsako konkretno koncesijsko razmerje je potrebno predhodno oblikovati javni razpis, izpeljati postopek podelitve koncesije, izbrati koncesionarja in skleniti koncesijsko pogodbo, razen za dejavnost pod 6. točko 5. člena, kjer je koncesija že podeljena.
Župan kot zastopnik koncedenta za vsako posamezno ali skupino dejavnosti z javnim razpisom opredeli območje izvajanja javne službe.
Javni razpis se pripravi v skladu z veljavno zakonodajo.
19. člen
Koncesionar mora za opravljanje koncesije izpolnjevati naslednje pogoje:
– biti mora ustrezno strokovno, tehnično in organizacijsko usposobljen za samostojno opravljanje nalog, ki so predmet koncesije, da s tem uporabnikom kontinuirano in kvalitetno zagotavlja dobrine in storitve;
– razpolagati mora s premoženjem v vrednosti najmanj 5% od predvidenega letnega prometa ali predložiti garancijo banke ali zavarovalnice kot varščino, iz katere bi koncedentu lahko poravnal eventuelno škodo, nastalo pri izvajanju koncesije, za katero je v skladu z zakonom odgovoren koncesionar.
Merilo strokovnosti iz dosedanjih izkušenj so predvsem reference in dosežen rezultati dosedanjega dela na področjih, ki so predmet koncesije.
Podrobnejša opredelitev pogojev iz tega člena, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, se določi v javnem razpisu.
20. člen
Koncedent daje koncesionarju naslednja javna pooblastila:
– pravico in dolžnost upravljanja in vzdrževanja objektov, naprav, omrežij in drugih sredstev, ki so last koncedenta ter skrb za strokovno tehnični razvoj le-teh;
– pravico oblikovati predloge cen oziroma spremembo cen javnih dobrin oziroma storitev in po soglasju koncedenta zaračunavanje le-teh;
– pravico sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije;
– pravico obračunavati in pobirati pristojbine in prispevke;
– pravico dajati soglasja in dovoljenja za priključitev uporabnikov na obstoječe omrežje in naprave, ki so predmet koncesije;
– pravico prekiniti dobavo javnih dobrin neplačnikom v skladu s predpisi.
21. člen
Koncesionar mora:
– zagotavljati vzdrževanje objektov, naprav, omrežij, ki so vezana na predmet koncesije;
– v okviru tehničnih in finančnih možnosti koncedenta izdajati soglasja za priključitev na objekte, naprave in omrežja, ki so last koncedenta;
– opravljati strokovno tehnične podlage za razvojne naloge v soglasju s koncedentom, vse s ciljem, da so uporabnikom kontinuirano in kvalitetno zagotovljene javne dobrine oziroma pravočasno in kvalitetno zagotovljene storitve;
– upoštevati tehnične, sanitarne in druge standarde in normative, povezane z izvajanjem koncesije;
– omogočiti nadzor nad izvajanjem koncesije s strani koncedenta.
22. člen
Koncesioanr izoblikuje ceno posamezne javne dobrine ali storitve na podlagi:
– deleža materialnih stroškov, upoštevajoč normative in standarde dobrin ali storitve ter načela dobrega gospodarjenja,
– deleža plač neposredno zaposlenih pri izvajanju koncesije,
– deleža za vračilo posojil, najetih za financiranje razvoja dejavnosti po koncesijski pogodbi,
– deleža obračunane amortizacije po stopnjah, ki jih določi koncedent,
– izjemoma tudi deleža kalkulativnega dobička.
Cene potrdi občinski svet.
23. člen
Koncesionar si zagotavlja plačilo koncesionirane dejavnosti z zaračunavanjem opravljenih storitev uporabnikom in je odgovoren za izterjavo zaračunanih zneskov.
Koncesionar zaračunava vkalkulirano omartizacijo in del kalkulativnega dobička za račun koncedenta.
Koncesionar ima pravico do dodatnega financiranja če:
– koncedent ni dal pravočasno soglasja k upravičeni ceni dobrine ali storitve,
– koncedent zahteva hitrejši razvoj s koncesijo opredeljene dejavnosti.
V takem primeru zagotovi koncedent potrebna dodatna sredstva iz proračuna ali iz drugih virov.
24. člen
Koncesionar je skladno z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem koncesije povzroči koncedentu, uporabnikom ali drugim pravnim oziroma fizičnim osebam.
25. člen
Nadzor nad izvajanjem koncesije zagotovi koncedent.
26. člen
Koncesijsko razmerje se vzpostavi z dnem obojestranskega podpisa koncesijske pogodbe.
Doba trajanja se določi z javnim razpisom. Postopek javnega razpisa se mora začeti vsaj šest mesecev pred iztekom koncesijske pogodbe.
27. člen
Koncesijsko razmerje preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odvzemom koncesije,
– s prevzemom koncesionirane javne službe v režijo,
– z odkupom koncesije.
28. člen
Koncesijska pogodba preneha:
– s potekom časa, za katerega je sklenjena, če jo pogodbeni stranki ne podaljšata,
– z razdrtjem, pri čemer se razlogi in pogoji za razdrtje, medsebojne pravice in obveznosti določijo v koncesijski pogodbi.
29. člen
Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če koncesionar ne prične z izvajanjem koncesije v dogovorjenem roku,
– če koncesionar ne izvaja koncesije po lastni krivdi in zato nastajajo motnje pri oskrbi uporabnikov,
– če koncesionar pri izvajanju koncesije koncedentu povzroča škodo zavestno ali z veliko malomarnostjo,
– če je izražen utemeljen javni interes, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali koncesionirana javna služba.
30. člen
Izbira koncesionarja se lahko opravi brez javnega razpisa, če gre za družbo, v kateri je občina posredno ali neposredno kapitalsko udeležena, razen v primeru javne službe urejanje pokopališč ter pokopališka in pogrebna dejavnost, kjer je potrebno soglasje vaške skupnosti, na območju katere se javna služba izvaja.
31. člen
Javni razpis za izbiro koncesionarja objavi župan. O izbiri koncesionarja izda občinska uprava ustrezno upravno odločbo.
Z izbranim koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo župan občine v imenu in za račun občine.
31. a člen
Občina lahko zagotavlja izvajanje gospodarskih javnih služb z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
Odločitev o vlaganju javnega kapitala sprejme občinski svet.
Na podlagi odločitve o vlaganju javnega kapitala pristojni občinski organ izvede postopek v skladu z zakonom.
O izbiri osebe zasebnega prava pristojni občinski organ odloči z odločbo.
IV. STROKOVNO-TEHNIČNE, ORGANIZACIJSKE IN RAZVOJNE NALOGE
32. člen
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju javnih služb v občini opravlja pristojni občinski organ, določen z odlokom o organizaciji in delu občinske uprave.
33. člen
Naloge iz 31. člena so naslednje:
1. strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z upravljanjem, načrtovanjem, vzdrževanjem in izgradnjo objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javnih služb,
2. investicijsko načrtovanje, gospodarjenje z objekti in napravami gospodarske infrastrukture in javnimi površinami, vodenje investicij, gradbeni nadzor,
3. določanje lokalnih komunalnih standardov, normativov cen in predlogov za prispevke,
4. nadzor nad kakovostjo in ekonomičnostjo poslovanja javnih služb,
5. naloge strokovnega nadzora nad izvajalci javnih služb in osebami, na katere so prenesene posamezne naloge iz tega člena, v zadevah izvajanja teh nalog,
6. naloge v zvezi z informatizacijo in informacijsko bazo za potrebe javnih služb,
7. strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z javnimi razpisi in izbiro izvajalcev za koncesionirane javne službe ter naloge v zvezi z razpisi za vlaganje kapitala ter pripravo pogodb,
8. strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z financiranjem javnih služb,
9. določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave, če v obliki javnega pooblastila ni to prenešeno na izvajalce javnih služb,
10. dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave, namenjene za izvajanje javnih služb, če v obliki javnega pooblastila ni to prenešeno na izvajalce javnih služb,
11. administrativna opravila za svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
12. druge naloge, določene z zakonom ali predpisom in programom dela občine.
V skladu z zakonom in sklepom občinskega sveta lahko občina s pogodbo poveri izvajanje posameznih nalog iz prejšnjega odstavka tega člena za opravljanje takšnih nalog registrirani organizaciji ali posamezniku.
V. VARSTVO UPORABNIKOV
34. člen
Za varstvo uporabnikov javnih dobrin se oblikuje svet uporabnikov javnih dobrin občine, ki šteje tri člane.
Člane imenuje občinski svet, pri čemer upošteva zastopanost vseh uporabnikov javnih služb celotnega območja občine.
Svet uporabnikov:
– zastopa in usklajuje interese uporabnikov in oblikuje skupne predloge glede izvajanja javnih služb, njihovega razvoja in financiranja v razmerju do občine in njenega sveta,
– zastopa interese uporabnikov v razmerju do izvajalcev javnih služb in opozarja na pomanjkljivosti ter predlaga izboljšave,
– opravlja druge naloge.
35. člen
Občina zagotavlja finančne in materialne pogoje za delo sveta uporabnikov.
36. člen
Pristojni organi občine so dolžni v roku 30 dni obravnavati pripombe in predloge sveta uporabnikov in ga o svojih stališčih in ukrepih obvestiti.
VI. FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB
37. člen
Javne službe se financirajo:
– s ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko v obliki takse, tarife nadomestila, povračila,
– iz sredstev proračuna,
– iz davka občine,
– iz prihodkov izvajalcev javnih služb,
– iz posojil in
– iz ostalih virov.
Storitve javnih služb, ki so individualno izvedljive in izmerljive, se financirajo iz cene, ki jo plačujejo njihovi uporabniki glede na količino porabe.
Storitve javnih služb, pri katerih ni mogoče ugotoviti njihovega uporabnika ali je to povezano z nesorazmerno velikimi stroški, se financirajo iz proračunskih sredstev.
38. člen
Uporabniki, katerim so zagotovljene storitve javnih služb, morajo te storitve obvezno uporabljati in plačevati.
Cene za storitve javnih služb se oblikujejo skladno z zakoni in drugimi predpisi.
Cene se lahko določijo diferencirano po kategoriji uporabnikov in količini porabljenih oziroma nudenih javnih dobrin ter po rednosti njihove uporabe.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
V primeru, da se uporabniki javnih služb, organizirani v različnih zasebnih, zadružnih ali drugih organizacijskih oblikah, sami financirajo izgradnjo infrastrukture za opravljanje ene od lokalnih gospodarskih služb, lahko občinski svet s sklepom prenese izvajanje javne službe na to organizacijsko obliko.
Razmerja med občino in organizacijsko obliko iz prejšnjega odstavka tega člena glede izvajanja javne službe se uredijo s pogodbo.
40. člen
Prenos objektov in naprav ter informacijske baze za potrebe javnih služb, ki so na podlagi zakona o gospodarskih javnih službah (77. člen) postali last občine, izvrši pristojni občinski organ, ki z njimi tudi upravlja.
41. člen
Z dnem začetka veljavnosti tega odloka prenehata veljati Odlok o gospodarskih javnih službah v Občini Cankova - Tišina (Uradni list RS, št. 47/96) in Odlok o izvajanju gospodarskih javnih služb s podelitvijo koncesije v Občini Cankova - Tišina (Uradni list RS, št. 39/98).
42. člen
Za vse ostale zadeve v zvezi z javnimi službami, ki niso urejene s tem odlokom, se uporabljajo veljavni predpisi, če niso v nasprotju s tem odlokom.
43. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.