Uradni list

Številka 85
Uradni list RS, št. 85/2007 z dne 21. 9. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 85/2007 z dne 21. 9. 2007

Kazalo

4297. Pravilnik o subvencioniranju obrestne mere kreditov najetih za pospeševanje in razvoj kmetijstva iz sredstev odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov zaradi gradnje HC Vipava–Razdrto, stran 11769.

Na podlagi 36. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo) in 16. člena Statuta Občine Vipava (Uradni list RS, št. 54/02, 83/02, 91/05) je svet Občine Vipava na 7. seji dne 13. 9. 2007 sprejel
P R A V I L N I K
o subvencioniranju obrestne mere kreditov najetih za pospeševanje in razvoj kmetijstva iz sredstev odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov zaradi gradnje HC Vipava–Razdrto
1. člen
S tem pravilnikom se določajo merila, pogoji in postopek za subvencioniranje obrestne mere pri kreditih za pospeševanje in razvoj kmetijstva in gozdarstva iz sredstev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov zaradi gradnje HC Vipava–Razdrto, ki so zajeta v proračunu Občine Vipava.
Ta pravilnik določa področje uporabe, pogoje ter vrste pomoči za majhna in srednje velika podjetja (v nadaljevanju: upravičenci) kot je opredeljeno v Prilogi 1 k Uredbi (ES) 70/2001 z dne 12. januarja 2001 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe o Evropski skupnosti pri pomoči za majhna in srednje velika podjetja (UL L št. 10 z dne 13. 1. 2001, str. 33–42, z vsemi spremembami), v skladu z Uredbo komisije (ES) št. 1857/2006 z dne 15. 12. 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri državni pomoči za majhna in srednje velika podjetja, ki se ukvarjajo s primarno proizvodnjo in prirejo kmetijskih proizvodov (UL L št. 358 z dne 16. 12. 2006, str. 3–21) – Uredba za skupinske izjeme in z Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006 z dne 15. 12. 2006 o uporabi členov 87 in 88 Pogodbe ES pri pomoči »de minimis« (UL L št. 379 z dne 28. 12. 2006, str. 5–10) za naložbe v dopolnilne in nekmetijske dejavnosti na kmetijah.
Srednje velika podjetja: imajo manj kot 250 zaposlenih ter letni promet, ki ne presega 50 mio. EUR in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 43 mio. EUR.
Majhna podjetja: imajo manj kot 50 zaposlenih in imajo letni promet in/ali letno bilančno vsoto, ki ne presega 10 milijonov EUR.
Pojem podjetja vključuje tudi kmetijska gospodarstva.
2. člen
Cilj subvencioniranja obrestne mere za pospeševanje in razvoj kmetijstva je stimuliranje kmetijskih proizvajalcev (fizične in pravne osebe – mala in srednje velika podjetja) v nadaljevanju upravičenci, za investicije v posodabljanje kmetij ter večjega in kakovostnega pridelka.
Naložbe morajo imeti za cilj zlasti:
– zmanjšanje proizvodnih stroškov,
– izboljšanje in preusmeritev proizvodnje,
– izboljšanje kakovosti,
– ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali.
3. člen
UREDBA ZA SKUPINSKE IZJEME
Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo (4. člen Uredbe Komisije, št. 1857/2006)
Krediti s subvencionirano obrestno mero se lahko uporabijo namensko za:
A. Agromelioracijo kmetijskih zemljišč (matičnjaki, sadovnjaki, travniki, pašniki, vrtnarstvo).
B. Novogradnja in adaptacija hlevov ter investicije v pridelavo mleka in mesa na kmetijah.
C. Investicije v posodabljanje strojnega parka na kmetijah.
Sredstva za isti namen se istemu prosilcu praviloma lahko namenijo le enkrat.
Do pomoči niso upravičena podjetja v težavah.
Pogoji, merila in postopki:
Način subvencioniranja obrestnih mer:
– Subvencionira se celotna obrestna mera (referenčna obrestna mera in fiksni pribitek),
– interesenti lahko pridobijo kredit v višini največ 60% vrednosti investicije,
– maksimalna možna višina kredita na posameznega vlagatelja 42.000 EUR,
– doba vračanja kredita:
– do višine 6.500 EUR 3 leta,
– do višine 21.000 EUR 5 let,
– nad 21.000 EUR 10 let,
– enoletni moratorij odplačevanja za dejavnosti, ki imajo zamik proizvodnje,
– rok sklenitve pogodbe za najetje kredita je 3 mesece od odobritve kredita.
Maksimalna bruto intenzivnost pomoči za ukrep ne bo presegla:
– do 50% upravičenih stroškov naložb na območjih z omejenimi dejavniki,
– do 40% upravičenih stroškov naložb na drugih območjih.
Pri naložbah je treba upoštevati, da je najvišji znesek dodeljene pomoči posamezniku ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunskih let ali 500.000 EUR, če je upravičenec na območju z omejenimi dejavniki.
Obrestne mere kreditov se subvencionirajo za sledeče namene:
Podpora, izražena v bruto ekvivalentu subvencije je 40% na ostalih območjih oziroma 50% upravičenih stroškov naložbe na območjih z omejenimi dejavniki.
A. AGROMELIORACIJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
1. Matičnjaki
Pogoji: do subvencije obrestnih mer so upravičeni upravičenci, ki posadijo matičnjak stopnje selekcije BAZA in pridobijo izjavo KVZ Nova Gorica, da je upravičenec posadil matičnjak v skladu s strokovnimi zahtevami kmetijskega inštituta.
Upravičeni stroški so: koli, žica, založno gnojenje, zemeljska dela, korenjaki, mreža proti toči in ostala potrebna oprema.
Pri naložbah v matičnjake in sadovnjake ter vrtnarstvo ni možna pomoč za drenažna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, razen, če taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25%.
2. Sadovnjaki
Pogoji: do subvencije obrestnih mer so upravičeni upravičenci, ki obnavljajo oziroma na novo urejajo trajne sadovnjake skupne površine na kmetijo (jablane, hruške, breskve = 0,6 ha, ostalo = 0,2 ha). Minimalna letna obnova ne sme biti manjša od 0,1 ha površine. Večletni nasad mora biti urejen po sodobnih tehnoloških priporočilih.
Upravičeni stroški so: koli, žica, založno gnojenje, zemeljska dela, sadike, ograja, mreža proti toči in ostala potrebna oprema.
3. Travniki in pašniki
Pogoji: do subvencije obrestnih mer so upravičeni upravičenci, ki na novo urejajo skupno površino travnikov in pašnikov na kmetijo najmanj 2,0 ha in je živinoreja na kmetiji glavna dejavnost. Minimalna letna površina agromelioracije travnikov ali pašnikov ne sme biti manjša od 1,0 ha. Agromelioracija mora biti urejena po sodobnih tehnoloških navodilih, izdelan mora biti popis ustreznih agromelioracijskih del in zagotovljeno koriščenje urejenih površin.
Upravičeni stroški so: koli, žične ograje, založno gnojenje, seme, zemeljska dela, vodna zbirališča (kal) in ostala potrebna oprema.
4. Vrtnarstvo
Pogoji: do subvencije obrestnih mer so upravičeni upravičenci, ki nameravajo zgraditi rastlinjake, nabaviti vrtnarsko opremo in mehanizacijo pri urejanju rastlinjakov.
Upravičeni stroški so: rastlinjaki, naprave za ogrevanje, linije za vzgojo sadik, sadilni stroji, linije za pobiranje in ostala potrebna oprema.
B. NOVOGRADNJA IN ADAPTACIJA HLEVOV TER INVESTICIJE V PRIDELAVO MLEKA IN MESA NA KMETIJAH
Pogoji: do subvencije obrestnih mer so upravičeni upravičenci, ki povečujejo kapacitete hlevov za krave in pitance ter imajo za novogradnjo oziroma adaptacijo hlevov ustrezno dokumentacijo (gradbeno dovoljenje). Do subvencije obrestnih mer za novogradnje so upravičeni tisti, ki v dolini minimalno gradijo za 10 stojišč za krave oziroma 40 stojišč za pitance, v gričevnatem hribovitem in gorskem območju za 5 stojišč za krave oziroma 15 stojišč za pitance.
Do subvencije obrestnih mer za adaptacijo hlevov so upravičeni tisti, ki v dolini minimalno obnavljajo 5 stojišč za krave oziroma 15 stojišč za pitance, v gričevnatem hribovitem in gorskem območju pa 3 stojišča za krave oziroma 9 stojišč za pitance.
Do subvencije obrestnih mer so tudi upravičeni upravičenci, ki:
– izvajajo investicije v novogradnje in adaptacije hlevov za govedo in drobnico, kjer je vrednost investicije najmanj 8.300 EUR,
– opremljajo hleve in dvorišča (linije molže, spravila sena, mehanizacija),
– gradijo novogradnje prašičerejskih objektov kombinirano z minimalno 3 plemenskih svinj in vzrejo mladičev,
– gradijo druge živinorejske objekte minimalnega obsega, ki zagotavljajo možnost zaposlitve iz dejavnosti, za katero je podan zahtevek.
– Pri novogradnjah in adaptacijah hlevov so upravičeni stroški: gradbena dela za novogradnjo oziroma adaptacijo hlevov.
– Pri pridelavi mleka in mesa na kmetijah so upravičeni stroški: molzne naprave, hladilniki za mleko, stojišča, in druge naprave za pridelavo mleka in mesa.
C. INVESTICIJE V POSODABLJANJE STROJNEGA PARKA NA KMETIJAH
Pogoji: do subvencije obrestnih mer so upravičeni upravičenci, ki kupujejo:
– sodobne kmetijske traktorje s štirikolesnim pogonom in varnostno kabino,
– traktorje goseničarje,
– sodobne strojne linije v poljedelstvu, travništvu, trajnih nasadih, vrtnarstvu,
– sodobne dvoriščne mehanizacije (stabilni priključki),
– opreme strojnih linij za pridelavo kmetijskih pridelkov.
4. člen
Sofinanciranje prestrukturiranja vinogradov
1. Vinogradi
(1) Ta člen opredeljuje pogoje za sofinanciranje prestrukturiranja vinogradov kot to določa nacionalni predpis o uravnavanju obsega vinogradniških površin: Uredba o uravnavanju obsega vinogradniških površin, Uradni list RS, št. 23/07.
Pogoji: do subvencije obrestnih mer so upravičenci, ki obnavljajo oziroma na novo urejajo vinograde in zasadijo trte na območjih rajoniziranih za vinsko trto najmanj 3500 cepljenk/ha bruto površine. Skupna površina obnove oziroma zasaditve vinogradov na kmetijo mora znašati najmanj 0,85 ha. Minimalna letna obnova ne sme biti manjša od 0,1 ha površine.
Subvencionirajo se obrestne mere za zemeljska dela v vinogradu, sama postavitev vinograda (koli, žica in ostala oprema), založno gnojenje vinograda ter cepljenke.
(2) Namen ukrepa je prestrukturiranje vinogradniških površin, ki so glede na naravne pogoje tehnološko neprimerni glede izbire sorte vinske trte, lege ali drugih tehnoloških zahtev, ali posajeni s sortami vinske trte, za katerega ni ustreznega povpraševanja na trgu.
(3) Upravičenci so pridelovalci, vpisani v register pridelovalcev grozdja in vina, ki prestrukturirajo vinograd v skladu s potrjenim programom prestrukturiranja.
(4) Splošni pogoji upravičenosti so določeni v 17. členu Uredbe iz prvega odstavka tega člena.
(5) Upravičeni stroški so opredeljeni v 20. členu Uredbe iz prvega odstavka tega člena.
(6) Občina sofinancira prestrukturiranje v višini razlike med vrednostjo, financirano iz državnega proračuna in 75% priznanih stroškov prestrukturiranja in vrednosti izpada dohodka ter hkrati le do zneska na ha prestrukturirane površine, izračunanega na podlagi podatka o višini dodeljenih sredstev in podatka o površini, ki ju za Republiko Slovenijo vsako leto določi Evropska komisija z odločbo.
5. člen
POMOČI DE MINIMIS
Skupna pomoč DE MINIMIS dodeljena kateremu koli kmetijskemu proizvajalcu, ne sme presegati 200.000 EURO – v bruto v katerem koli obdobju treh proračunskih let.
Zgornja meja pomoči se izrazi v denarni dotaciji. Dodeljena pomoč predstavlja bruto znesek pomoči, t.j. pred odbitkom davka in drugih dajatev.
Državne pomoči se dodelijo za:
D. INVESTICIJE V DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH Z NAMENOM TRŽNE PROIZVODNJE
Pogoji: do subvencije obrestnih mer so upravičeni upravičenci, ki izvajajo investicije:
– v posodabljanje in povečanje zmogljivosti stacionarnega in izletniškega turizma na kmetijah.
Upravičeni stroški so: gradbena dela za novogradnjo oziroma obnovo kapacitet stacionarnega in izletniškega turizma in ostala potrebna oprema,
– v posodabljanje in novogradnje kleti in objektov, povezanih s prodajo in promocijo vin.
Upravičeni stroški so: gradbena dela za obnovo kleti, novogradnje kleti, cisterne, sodi, hladilni sistemi, filtri in ostala kletarska oprema ter oprema za predelavo sadja in zelenjave,
– v objekte za predelavo mleka in mesa na kmetijah, sušilnice za mesne izdelke.
Upravičeni stroški so: gradbena dela za izgradnjo mlekarnic, sirarnic, sušilnic za mesne izdelke in ostala potrebna oprema za predelavo mleka in mesa.
6. člen
(pogoji za pridobitev pomoči)
Za sredstva za subvencioniranje obrestne mere lahko zaprosijo kmetijski proizvajalci, upravičenci, majhna in srednje velika podjetja, kot je opredeljeno v Prilogi I Uredbe Komisije (ES) št. 70/2001, ki obdelujejo zemljišča oziroma investirajo na območju Občine Vipava (iz drugih občin samo, če je poseg na zemljišču, ki je v vipavski občini), ter izpolnjujejo vsaj dva od naslednjih pogojev:
– nosilec kmetijske dejavnosti je pokojninsko in invalidsko zavarovan iz kmetijstva,
– nosilec kmetijske dejavnosti je lastnik kmetije,
– kmetija je aktivna, mladi gospodarji,
– vlaganja v investicijo so perspektivna in evropsko primerljiva,
– kmetija usposablja opuščena in zaraščena kmetijska zemljišča.
Sredstva pomoči (nadomestilo) se lahko dodeljuje, če pomenijo spodbudo za izvedbo projekta oziroma je pomoč nujno potrebna.
Vsak prejemnik kredita mora podpisati klavzulo o kumulaciji pomoči. Klavzula obsega izjavo kreditojemalca, da za namen za katerega pridobiva kredit ni dobil pomoči iz državnega proračuna ali ni pridobil mednarodnih pomoči, oziroma koliko sredstev je že pridobil.
Investicije za katere se dodeljuje sredstva ne smejo biti pričete pred odobritvijo pomoči. Podana mora biti ocena možnosti preživetja kmetije s strani Kmetijsko svetovalne službe.
7. člen
(kumulacija)
1. Najvišji zneski pomoči, določeni v členu 3 tega pravilnika, se uporabljajo ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih ali lokalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Skupnosti.
2. V zvezi z istimi stroški se pomoč, izvzeta z Uredbo ES št. 1857/2006, ne sme kumulirati z drugo državno pomočjo po členu 87(1) Pogodbe ali s finančnimi prispevki držav članic, vključno s tistimi iz drugega pododstavka člena 88(1) Uredbe (ES) št. 1698/2005, ali s finančnimi sredstvi Skupnosti v zvezi z nekaterimi upravičenimi stroški, če bi bila s tako kumulacijo presežena največja dovoljena intenzivnost pomoči določena z Uredbo ES št. 1857/2006.
3. Pomoč izvzeta z Uredbo (ES) št. 1857/2006 se ne sme kumulirati s podporo de minimis v smislu Uredbe (ES) številka 1860/2004 glede na iste upravičene stroške ali naložbeni projekt, če bi bila s tako kumulacijo presežena intenzivnost pomoči, določena v Uredbi ES št. 1857/2006.
8. člen
Višino namenskih sredstev za subvencioniranje obrestne mere za pospeševanje in razvoj kmetijstva se predvidi z odlokom o proračunu za tekoče leto.
Višina subvencioniranja obrestne mere se določi z vsakoletnim javnim razpisom, v skladu z višino sredstev iz občinskega proračuna, razporejenih za ta namen.
9. člen
Sklep o razpisu za subvencioniranje obrestne mere sprejme župan in se objavi v sredstvih javnega obveščanja.
Razpis vsebuje:
– določbo pravilnika, na podlagi katere je župan sprejel ta sklep,
– višino sredstev namenjenih v občinskem proračunu za subvencioniranje obrestne mere,
– dobo vračanja kredita,
– rok za vložitev vlog, ki pa ne sme biti krajši od 15 dni od dneva objave in naslov na katerega se vložijo vloge,
– navedbo dokumentacije, ki jo mora prosilec priložiti k vlogi,
– rok, v katerem bo župan sprejel sklep o dodelitvi sredstev, ki ne sme biti daljši od 30 dni od dneva poteka roka za vložitev vlog in rok 15 dni, v katerem bo ta sklep posredovan vsem prosilcem.
10. člen
Vloge za subvencioniranje obrestne mere s prilogami prosilci vložijo v vložišču Občine Vipava. Vloge obravnava komisija, ki jo imenuje župan. Komisija pripravi predlog ugodenih vlog, ki ga posreduje županu v potrditev. Komisija ima pristojnost preverjanja in nadzora namenske porabe sredstev.
11. člen
Komisija za dodeljevanje sredstev šteje pet članov in jo sestavljajo:
– predstavniki odbora za pripravo programa za porabo odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov zaradi gradnje HC Vipava–Razdrto (3 predstavniki),
– predstavnik kmetijsko svetovalne službe,
– predstavnik občinske uprave.
Prosilec za sredstva ne more biti član komisije.
12. člen
Upravičenec, ki meni, da izpolnjuje pogoje in merila iz javnega razpisa in da mu razpisana sredstva neopravičeno niso bila dodeljena, lahko vloži zahtevek za preveritev utemeljenosti sklepa o izboru oziroma pritožbo, v roku 8 dni od prejema sklepa na naslov župana. V zahtevku za preveritev ocene svoje vloge mora natančno opredeliti razloge, zaradi katerih vlaga pritožbo.
Župan je dolžan pritožbo obravnavati, preveriti njene navedbe in v roku 15 dni ponovno odločiti s sklepom o izboru. S sklepom lahko spremeni svojo prejšnjo odločitev.
Sklep o izboru je s tem dokončen.
13. člen
Če Občina Vipava ugotovi nenamensko porabo sredstev, ali če ugotovi, da so bila sredstva dodeljena na podlagi neresničnih podatkov, ima pravico zahtevati od upravičenca za subvencioniranje obresti vračilo sredstev v enkratnem znesku s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi.
14. člen
Tisti, ki pridobi pravico do subvencioniranja obrestne mere je dolžan:
– ohranjati in obdelovati trajne nasade, za agromelioracijo še najmanj 10 let po pridobitvi kredita,
– vzdrževati površine in ohranjati primerno obremenitev živali za pašnike in travnike, za agromelioracijo travnikov in pašnikov še najmanj 10 let po pridobitvi kredita,
– ohranjati število stojišč v govedoreji še najmanj 5 let po pridobitvi sredstev,
– imeti v lasti osnovno sredstvo, ki ga je nabavil ali zgradil še najmanj 5 let po pridobitvi kredita in do njegovega popolnega plačila ter skladno s pogoji banke.
15. člen
Z objavo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o subvencioniranju obrestne mere kreditov najetih za pospeševanje in razvoj kmetijstva iz sredstev odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov zaradi gradnje HC Vipava–Razdrto (Ur. glasilo št. 5/2000, 3/2001, 1/2002, Uradni list RS, št. 54/02).
16. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 331-0004/2007
Vipava, dne 13. septembra 2007
Župan
Občine Vipava
Ivan Princes l.r.