Uradni list

Številka 68
Uradni list RS, št. 68/2007 z dne 30. 7. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 68/2007 z dne 30. 7. 2007

Kazalo

3781. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Stanovanjsko-poslovni objekt Jakčeva v Novem mestu, stran 9717.

Na podlagi 98. člena Zakona o prostorskem načrtovanju – ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07), 23. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1) ter 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 96/06 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 7. seji dne 12. 7. 2007 sprejel
O D L OK
o občinskem lokacijskem načrtu Stanovanjsko-poslovni objekt Jakčeva v Novem mestu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Podlaga za OLN
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Mestne občine Novo mesto sprejme Občinski lokacijski načrt stanovanjsko-poslovni objekt Jakčeva (v nadaljnjem besedilu: OLN), ki ga je izdelalo podjetje GPI, gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o., pod številko projekta LN-21/2006, v letu 2007.
2. člen
Vsebina OLN
OLN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge.
Besedilo OLN vsebuje:
– opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OLN,
– ureditveno območje OLN,
– umestitev načrtovanih ureditev v prostor,
– zasnova projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge gospodarske infrastrukture in obveznost priključevanja objektov nanjo,
– rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– načrt parcelacije,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izvajanje OLN.
Kartografski del OLN vsebuje naslednje grafične načrte:
       1 – Pregledna situacija                     M 1:50000
       2 –Načrt namenske rabe prostora –
          izsek iz prostorskih sestavin
          dolgoročnega in
          srednjeročnega družbenega plana          M 1: 5000
          Občine Novo mesto za območje
          Mestne občine Novo mesto,
          dopolnjena od 1990 do 2004
       3 –DOF s prikazom območja urejanja          M 1: 2500
       4 –Pregledna situacija s prikazom           M 1: 2500
          območja urejanja
       5 –Načrt parcele                            M 1: 2000
       6 –Katastrski načrt s prikazom               M 1: 500
          območja urejanja
       7 –Geodetski načrt                           M 1: 500
       8 –Geodetski načrt s prikazom območja        M 1: 500
          urejanja
       9 –Načrt ureditvenega območja                M 1: 500
      10 –Načrt ureditvenega območja –              M 1: 500
          ureditvene enote
      11 –Načrt parcelacije – gradbene              M 1: 500
          parcele in tehnični elementi za
          zakoličbo
      12 –Načrt prometne infrastrukture             M 1: 500
      13 –Načrt komunalno-energetske                M 1: 500
          infrastrukture
      14 -Rešitve in ukrepi za varstvo              M 1: 500
          okolja
      15 -Rešitve in ukrepi za varstvo pred         M 1: 500
          naravnimi in drugimi nesrečami
      16 –Karakteristični prečni prerezi           M 1: 1000
          območja
      17 –Karakteristični prečni prerezi             M 1: 50
          cest
      18 –Osončenje fasad in odprtih površin        M 1: 500
      19 –Prikaz vplivov na sosednja območja        M 1: 500
Priloge OLN so naslednje:
– povzetek za javnost,
– izvleček iz prostorskega akta,
– obrazložitev in utemeljitev OLN,
– strokovne podlage,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– seznam aktov in predpisov,
– ocena stroškov za izvedbo OLN,
– spis postopka priprave in sprejemanja OLN,
– program opremljanja zemljišč za gradnjo.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
Obravnavano območje OLN se nahaja znotraj stanovanjske soseske Ragovska ulica–Jakčeva ulica in je namenjeno prostorski ureditvi območja nepozidane kotanje s stanovanjsko-poslovnim objektom z garažno hišo ter ureditvijo okoliških zelenih, rekreativnih in parkovnih površin.
Izhodišče za pripravo OLN je izbrana strokovna rešitev – Urbanistično arhitekturna zasnova – stanovanjsko-poslovni objekt na Jakčevi, Novo mesto (Arhé, d.o.o., Ljubljana, junij 2006) – avtorja Marjana Zupanca, univ. dipl. inž. arh.
Pri načrtovanju stanovanjsko-poslovnega objekta in okoIiških ureditev je potrebno zagotoviti, da bo novi poseg smiselno umeščen med obstoječo pozidavo. Obenem bodo s tem omogočeni pogoji sanacije neustrezno urejenega prostora sredi soseske ter določeni pogoji za gradnjo objekta, vključno z gradnjo prometne in komunalne infrastrukture.
Zasnova predvidenega objekta obsega izgradnjo:
– kletnih etaž, kjer bodo prostori namenjeni predvsem parkiranju, manjši del pa tudi za kletne prostore stanovalcev;
– pritličja s poslovnim programom;
– nadstropnih etaž z različnimi tipi oziroma velikostmi stanovanjskih enot.
V sklopu urejanja območja OLN je potrebno urediti zelene površine, obstoječe križišče Jakčeve ulice z dovoznimi cestami, uvoz v parkirno hišo, zagotoviti možnost dostave ter parkirne površine za celoten program. Pri tem naj podzemne garaže zagotavljajo parkirna mesta tako za stanovalce novega objekta kot tudi za stanovalce obstoječe stanovanjske soseske, ki se soočajo s pomanjkanjem prostora za parkiranje.
III. UREDITVENO OBMOČJE OLN
4. člen
Območje urejanja
Območje načrtovanega OLN za bodočo pozidavo obsega 82 arov površin in se nahaja med stanovanjskimi stavbami Jakčeve, Ragovske in Maistrove ulice.
Načrtovani stanovanjsko-poslovni objekt je predviden na zemljiški parceli št. 202, ostalo območje pa zajema še zemljiške parcele št. 183 – Jakčeva ulica, 182, 200, 201, 203, 204, 205, 206, vse k.o. Kandija.
5. člen
Meja območja
Ureditveno območje OLN se nanaša na območje znotraj stanovanjske soseske Jakčeva ulica–Ragovska ulica, ki do danes še ni bilo pozidano.
Meja na vzhodni strani poteka ob robu asfaltiranih parkirnih površin, ki so namenjene prebivalcem v večstanovanjskih stavbah Ragovska ulica 19, 20, 21 in 22. Na južni strani poteka po robu stanovanjske ceste – Maistrove ulice, se nato zalomi in na zahodni strani prečka zelenice in niz lesenih lop ob večstanovanjskih stavbah Jakčeva ulica 16 in 18, vse do križišča z zbirno mestno cesto LZ 299060 Jakčeva ulica–Ragovska ulica–Ragovo. Od križišča, ki je zajeto v območje OLN, se meja usmeri proti vzhodu po robu asfaltiranih prometnih površin – podaljšku Jakčeve ulice ter se naveže nazaj na izhodiščno točko na parkirnih površinah pred večstanovanjskimi stavbami.
Potek meje preko zemljiških parcel je razviden iz grafičnega načrta 6 – Katastrski načrt s prikazom območja urejanja.
6. člen
Ureditvene enote
Območje OLN sestavlja več ureditvenih enot, in sicer:
– Ureditvena enota A – obsega površine za gradnjo novega stanovanjsko-poslovnega objekta;
– Ureditvena enota B – obsega obstoječe in predvidene prometne površine;
– Ureditvena enota C – obsega zelene površine.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
A. Opis vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji
7. člen
Z novimi ureditvami prometne ter energetske in komunalne infrastrukture bodo na določenih odsekih potrebni posegi izven območja OLN, in sicer:
– priključitev na obstoječe telekomunikacijsko omrežje: parc. št. 182;
– priključitev na obstoječi SN elektroenergetski vod: parc. št. 205, 207, 214/3;
– priključitev na obstoječo javno razsvetljavo: parc. št. 263 – Maistrova ulica;
– priključitev na obstoječe kabelsko komunikacijsko omrežje: parc. št. 204, 208, 241, 242;
– priključitev na obstoječe vodovodno omrežje: parc. št. 204, 208, 209, 263 – Maistrova ulica;
– priključitev na obstoječe plinovodno omrežje: parc. št. 183 – Jakčeva ulica, 182;
– ukinitev NN elektroenergetskega voda: parc. št. 200;
– ukinitev obstoječe kanalizacije odpadnih voda: parc. št. 200;
– rekonstrukcija obstoječega vodovodnega omrežja: parc. št. 208, 209, 205, 207, 214/3, 214/4, 183– Jakčeva ulica, 214/5;
– rekonstrukcija obstoječe kanalizacije odpadnih voda: parc. št. 209, 205, 206, 207, 208;
– rekonstrukcija obstoječega SN elektroenergetskega voda: parc. št. 182, 183 – Jakčeva ulica, 214/5, 214/4, 214/3, 217/2, 226/3, 218;
– odstranitev dveh lesenih objektov – lop: parc. št. 200;
– možnost ureditve površine za nadomestno (začasno) parkiranje v času gradbenih del na parc. št. 199, 200 in na ostalih sosednjih parkiriščih pred večstanovanjskimi stavbami;
– odstranitev nekaterih dreves zaradi gradnje hodnika za pešce in odstranitve lesenih lop ter ureditev zelenice po končanih delih: parc. št. 189, 200, vse k.o. Kandija.
Spremenjeno stanje osončenja na okoliških stanovanjskih stavbah, ki je v skladu z minimalnimi vrednostmi osončenja navedenimi v 38. členu tega odloka, ne bo povzročilo prekomernega senčenja okolice.
Nadomestno parkirišče na parc. št. 199, 200, k.o. Kandija, se po končanih delih lahko ohrani in dokončno uredi za uporabo prebivalcev večstanovanjskih stavb na Jakčevi ulici št. 12, 14, 16 in 18.
Vsi omenjeni vplivi so razvidni iz grafičnega načrta 19 – Prikaz vplivov na sosednja območja.
B. Opis rešitev načrtovanih objektov in površin
8. člen
Vrste gradenj in vrste objektov
V območju OLN so ob upoštevanju določb odloka in drugih predpisov dopustne naslednje gradnje in druga dela:
1. stanovanjske stavbe – vsaj polovica uporabne površine se uporablja za bivanje: večstanovanjske stavbe;
2. gradbenoinženirski objekti:
– objekti transportne infrastrukture (ceste – lokalne ceste, javne poti, nekategorizirane ceste);
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (distribucijski plinovodi, distribucijski cevovodi za pitno vodo, hidranti, cevovodi za odpadno vodo, prenosni in distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja);
3. enostavni objekti – določa jih 14. člen odloka;
4. manj zahtevni oporni zidovi (pri gradnji klančine in urejanju strmega terena);
5. rekonstrukcije objektov, nadomestne gradnje, odstranitev objektov, vzdrževanje objektov, gradnja dozidav in nadzidav;
6. dela, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (za lastne potrebe, v zvezi z urejanjem javnih površin, v javno korist);
7. spremembe rabe in spremembe namembnosti.
9. člen
Vrste dejavnosti
Obravnavano območje je stanovanjskega značaja. Znotraj stanovanjsko-poslovnega objekta (razvidnega v grafičnem načrtu 9 – Načrt ureditvenega območja) je poleg bivalnih prostorov možno urediti tudi mirne, nehrupne dejavnosti (predvsem trgovske, gostinske in storitvene dejavnosti, prostore za delovanje krajevne skupnosti …), ki so nemoteče za bivalno okolje oziroma ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja.
V skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) so dopustne dejavnosti, ki so klasificirane kot:
a) pritlična etaža novega stanovanjsko-poslovnega objekta
– D) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
15.52 Proizvodnja sladoleda
15.81 Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic
22.12 Izdajanje časopisov
22.13 Izdajanje revij in periodike
22.15 Drugo založništvo
22.22 Drugo tiskarstvo
22.23 Knjigoveštvo
22.25 Druge dejavnosti, povezane s tiskarstvom;
– DE) PROIZVODNJA VLAKNIN, PAPIRJA IN KARTONA TER IZDELKOV IZ PAPIRJA IN KARTONA; ZALOŽNIŠTVO IN TISKARSTVO
22 Založništvo, tiskarstvo; razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa;
– F) GRADBENIŠTVO
45.42 Vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva
45.43 Oblaganje tal in sten
45.44 Steklarska in pleskarska dela
45.45 Druga zaključna gradbena dela;
– G) TRGOVINA, POPRAVILA MOTORNIH VOZIL IN IZDELKOV ŠIROKE PORABE
50.103 Posredništvo pri trgovini z motornimi vozili
50.302 Trgovina na drobno z rezervnimi deli in dodatno opremo za motorna vozila
50.303 Posredništvo pri trgovini z rezervnimi deli in dodatno opremo za motorna vozila
50.402 Trgovina na drobno z motornimi kolesi, deli in opremo
50.403 Posredništvo pri trgovini z motornimi kolesi, deli in opremo
51.1 Posredništvo
52 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili; popravila izdelkov široke porabe;
– H) GOSTINSTVO
55.100 Dejavnost hotelov in podobnih obratov
55.3 Dejavnost prehrambenih gostinskih obratov
55.4 Točenje pijač
55.5 Dejavnost menz ter priprava in dostava hrane;
– I) PROMET; SKLADIŠČENJE IN ZVEZE
63.3 Dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj; s turizmom povezane dejavnosti
63.4 Dejavnosti drugih prometnih agencij
64 Pošta in telekomunikacije;
– J) FINANČNO POSREDNIŠTVO
65.12 Drugo denarno posredništvo
65.2 Drugo finančno posredništvo
67.13 Pomožne dejavnosti, povezane s finančnim posredništvom;
– K) POSLOVANJE Z NEPRIMIČNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE
70 Poslovanje z nepremičninami
72 Obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem povezane dejavnosti
73 Raziskovanje in razvoj
74 Druge poslovne dejavnosti
75.11 Splošna dejavnost javne uprave;
– M) IZOBRAŽEVANJE
80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.;
– N) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO
85.13 Zobozdravstvena dejavnost
85.14 Druge zdravstvene dejavnosti;
– O) DRUGE JAVNE, SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI
91.11 Dejavnost poslovnih in delodajalskih združenj
91.12 Dejavnost strokovnih združenj
91.3 Dejavnost drugih organizacij
92.34 Druge razvedrilne dejavnosti
93 Druge storitvene dejavnosti (razen pogrebne dejavnosti):
b) nadstropne etaže
– J) FINANČNO POSREDNIŠTVO
65.12 Drugo denarno posredništvo
65.2 Drugo finančno posredništvo
67.13 Pomožne dejavnosti, povezane s finančnim posredništvom;
– K) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE
70 Poslovanje z nepremičninami
72 Obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem povezane dejavnosti
73 Raziskovanje in razvoj
74 Druge poslovne dejavnosti;
– M) IZOBRAŽEVANJE
80.422 Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.;
– O) DRUGE JAVNE, SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI
91.11 Dejavnost poslovnih in delodajalskih združenj
91.12 Dejavnost strokovnih združenj
91.3 Dejavnost drugih organizacij
92.34 Druge razvedrilne dejavnosti
93 Druge storitvene dejavnosti (razen pogrebne dejavnosti).
c) prva kletna etaža
– G) TRGOVINA, POPRAVILA MOTORNIH VOZIL IN IZDELKOV ŠIROKE PORABE
50.103 Posredništvo pri trgovini z motornimi vozili
50.302 Trgovina na drobno z rezervnimi deli in dodatno opremo za motorna vozila
50.303 Posredništvo pri trgovini z rezervnimi deli in dodatno opremo za motorna vozila
50.402 Trgovina na drobno z motornimi kolesi, deli in opremo
50.403 Posredništvo pri trgovini z motornimi kolesi, deli in opremo
51.1 Posredništvo
52 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili; popravila izdelkov široke porabe;
– H) GOSTINSTVO
55.100 Dejavnost hotelov in podobnih obratov
55.3 Dejavnost prehrambenih gostinskih obratov
55.4 Točenje pijač
55.5 Dejavnost menz ter priprava in dostava hrane.
Na gradbeni parceli predvidenega stanovanjsko-poslovnega objekta oziroma v sklopu njegovih parkirnih površin v kletnih etažah je potrebno zagotavljati ustrezno število parkirnih mest za določeno dejavnost.
C. Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
UREDITVENE ENOTE
10. člen
Ureditvena enota A
Nov stanovanjsko-poslovni objekt je predviden kot večstanovanjska stavba (približno 104 stanovanj, od tega 5 garsonjer, 31 enosobnih stanovanj, 39 dvosobnih, 22 trosobnih in 7 štirisobnih stanovanj) s poslovnim programom (približno 12 poslovnih prostorov). V sklopu kletnih prostorov je predvideno približno 225 parkirnih mest, 120 shramb in kolesarnic.
Stanovanjsko-poslovni objekt
– Nosilna konstrukcija:
– stanovanjsko – poslovni objekt: armirano betonska zasnova glavnih nosilnih elementov (stebri, talne in stropne plošče, temelji) z inštalacijsko-komunikacijskimi jaški;
– nadstrešek nad atriji: montažna konstrukcija.
– Horizontalni gabariti:
– stanovanjsko-poslovni objekt: definirani so znotraj zunanje gradbene linije, ki obsega približno 2442 m2 površin. Dolžine posameznih stranic nepravilnega četverokotnika so 30 m na severni strani objekta, 47 na južni, 57 m na zahodni in 77 m na vzhodni strani objekta. Oblikovanje objekta povzema izbrano strokovno rešitev, ki izhaja iz koncepta postavitve vzdolžnih stanovanjskih lamel. Lamele so povezane v linearno formo, ki tvori dva artija, orientirana proti vzhodu in zahodu. Atrija sta v pritličnem delu (ali največ v višini dveh etaž) povezana med sabo, zato da je parter oblikovan čimbolj zračno.
Tolerance so možne le znotraj predpisane zunanje gradbene linije, ki predstavlja maks. velikost zunanjega vidnega dela objekta.
Velikost podzemnih etaž je lahko večja, in sicer je dovoljena velikost do meje gradbene parcele stanovanjsko-poslovnega objekta (meja zajema površine ureditvene enote A in posega še na del površin v ureditveni podenoti B1) ob soglasju mejnih sosedov. Pri tem ne smejo biti ogroženi sosednji objekti in naprave oziroma poseg ne sme povzročiti prekomernih vplivov na okolico.
– nadstrešek nad atriji: dovoljen je največ v velikost atrija.
– Vertikalni gabariti:
– stanovanjsko-poslovni objekt: 3K (kletne etaže) + P (pritličje) + 5 (število nadstropij), v severozahodnem delu se objekt oblikuje tako, da je etažnost 3K + P + 7 (poudarek v prostoru);
– nadstrešek nad atriji: P (pritličje) oziroma največ P+1;
– tolerance na višine etaž so lahko največ ± 10%;
– maks. višina objekta nad koto utrjenega terena ne sme presegati višine 21 m pri etažnosti 3K + P+ 5 in maks. 27 m pri etažnosti 3K + P+ 7;
– kota pritličja objekta (tolerance ± 50 cm) je razvidna iz grafičnega načrta 9 – Načrt ureditvenega območja;
– v primeru izvedbe medetažne konstrukcijske zasnove lahko kota pritličja nad terenom sega do največ polovice višine pritlične etaže.
– Streha:
– stanovanjsko-poslovni objekt: osnovna streha je ravna, možna je kombinacija s strešnimi ploskvami v naklonu do 35°;
– sodobne kritine v rdečih, rjavih ali sivih barvnih tonih;
– za osvetlitev zgornje »strešne« etaže je možna namestitev strešnih oken, svetlobnikov;
– nadstrešek nad atriji: ravna streha oziroma streha z minimalnim naklonom ali z naklonom kot pri strehi osnovnega objekta, zaradi zagotavljanja svetlobe na površine atrija se uporabi transparentno kritino.
– Fasada:
– stanovanjsko-poslovni objekt: predvidena je uporaba fasadnih tonov v različnih (med seboj usklajenih) barvnih kombinacijah in materialih;
– za popestritev fasadnih ploskev so dopustni tudi močnejši barvni toni;
– dopustna je gradnja balkonov, lož in teras, možna je gradnja izzidkov in večje zasteklitve;
– na strešni etaži je možna gradnja teras stanovanj;
– v pritličju objekta je mogoča postavitev panoramskih zasteklitev (večje steklene površine) ob oblikovanju izložb;
– možna je popolna zasteklitev objekta v severozahodnem delu, in sicer v zgornjih dveh etažah, ki predstavljata poudarek v prostoru.
Uvozno/izvozna klančina
Sočasno z gradnjo novega stanovanjsko-poslovnega objekta je predvidena tudi gradnja uvozno/izvozne klančine v podzemne garaže.
Promet po klančini omogoča dvosmerni promet. Hodnik za pešce ob klančini se naveže na tlakovane pešpovršine ob stanovanjsko-poslovnem objektu.
Klančina ima enostranski prečni nagib 2,5% in je z obeh strani omejena z robniki oziroma z opornim zidom, na katerega se zaradi varnosti pred padci namesti ograja. Klančina je previdena z vzdolžnim nagibom največ 15%.
Normalni prečni profil klančine znaša:
– hodnik za pešce                           1 x 1,50 = 1,50 m
– vozna pasova                              2 x 3,00 = 6,00 m
(razširitev 7,00–7,60 m v krivini za
možnost srečevanja dveh osebnih
vozil)
– asfaltirana berma                         1 x 0,50 = 0,50 m
-------------------------------------------------------------
skupaj                                  8,00 m (9,00–9,60 m v
                                                     krivini)
Ob zunanjih straneh klančine oziroma hodnika za pešce in asfaltirane berme je za premostitev višinske razlike dopustna gradnja manj zahtevnih opornih zidov v višini (določi se jo v projektni dokumentaciji), ki je potrebna za dostop v prvo kletno etažo. Vidna površina opornega zidu je lahko reliefno obdelana ali obložena s kamnom. Nanj se namesti ograjo, ki bo preprečila morebitne padce z višjeležečega terena.
Klančina je lahko delno ali v celoti pokrita z nadstreškom (montažna konstrukcija, ravna streha oziroma streha z naklonom do največ 15°). Višinsko ne sme presegati višine pritlične etaže stanovanjsko-poslovnega objekta. Ostali pogoji urejanja prometnih površin so razvidni iz 22. člena odloka.
11. člen
Ureditvena enota B
Območje obsega predvidene in obstoječe prometne površine. Pogoji urejanja so podani v 19.–22. členu odloka.
12. člen
Ureditvena enota C
Ureditvena enota obsega zelene površine znotraj območja OLN, ki se nahajajo južno od predvidenega stanovanjsko-poslovnega objekta ob Maistrovi ulici. Pretežni del območja je na višjeležečem terenu.
Obstoječa kvalitetna zasaditev se ohranja v največji možni meri. Novi posegi v območju zelenih površin se urejajo v smislu parkovne ureditve in se predhodno uskladijo s projektantom zunanje ureditve (krajinski arhitekt) v dogovoru s prebivalci Maistrove ulice, lahko tudi s sodelovanjem gozdarja in vrtnarja. Poleg hortikulturnih ureditev je možna namestitev igral za otroke, klopi za sedenje, fontane ter ureditev sprehajalne poti v dolžini največ 30 m za dostop do območja igral.
Območje otroškega igrišča, kjer se namestijo igrala za otroke, je lahko velikosti maks. 75 m2. Zaradi varnosti se to območje ogradi z igriščno ograjo. Pogoji za gradnjo so podani v 14. členu odloka.
Za premostitev višinskih razlik je možno oblikovanje brežin in teras. Utrdi se površina sprehajalne poti.
13. člen
Usmeritve za organiziranje programa po etažah
Ureditvena enota A
Predvideni stanovanjsko-poslovni objekt je namenjen stanovanjski rabi z možnostjo ureditve dejavnosti, ki so nemoteče za bivalno okolje in so podrobneje določene v 9. členu odloka.
Znotraj predvidene večstanovanjske stavbe je okvirna organizacija prostora naslednja:
– kletne etaže – ureditev parkirnih mest za stanovalce, obiskovalce, uporabnike prostorov z dejavnostjo (tudi za dostavo) in okoliške stanovalce (možnost odkupa določenega števila parkirnih mest) ter ureditev kletnih prostorov, shramb in kolesarnic za stanovalce;
– pritlična etaža – ureditev prostorov za poslovne dejavnosti – trgovske, gostinske, storitvene …;
– nadstropne etaže – ureditev stanovanjskih enot – garsonjera, enosobno, dvosobno, trosobno in štirisobno stanovanje.
Organizacija dejavnosti je možna tudi v nadstropnih etažah in v prvi kletni etaži, če skupne poslovne površine ne presegajo polovice uporabne površine oziroma se vsaj polovica uporabne površine še vedno uporablja za bivanje.
Število parkirnih mest za potrebe predvidenega objekta se določi v skladu s Tehničnimi normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (Univerza v Ljubljani – Prometnotehniški inštitut FAGG, 1. del, Ljubljana 1991).
V skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03) mora imeti objekt 5% parkirnih mest rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički.
14. člen
Enostavni objekti
V območju OLN je poleg stanovanjsko-poslovnega objekta dopustna tudi gradnja enostavnih objektov na osnovi Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04, 100/05 – preneha veljati prva alineja 7. točke 7. člena).
Ureditvena enota A
– pomožni objekti (objekt za lastne potrebe: nadstrešek; ograje: medsosedska, varovalna, oporni zid; pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni telekomunikacijski objekti, pomožni komunalni objekti);
– začasni objekti (namenjeni sezonski turistični ponudbi: sezonski gostinski vrt);
– spominska obeležja (kip oziroma spomenik, spominska plošča);
– urbana oprema (javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, objekt za oglaševanje, skulptura, vodnjak).
Ureditvena enota B
– pomožni objekti (ograje: medsosedska, oporni zid; pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni telekomunikacijski objekti, pomožni komunalni objekti);
– spominska obeležja (kip oziroma spomenik, spominska plošča);
– urbana oprema (javna kolesarnica z nadstreškom, javna telefonska govorilnica, objekt za oglaševanje, skulptura, vodnjak).
Ureditvena enota C
– pomožni objekti (ograje: igriščna; pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti, pomožni energetski objekti, pomožni telekomunikacijski objekti, pomožni komunalni objekti);
– spominska obeležja (kip oziroma spomenik, spominska plošča);
– vadbeni objekti (namenjeni športu in rekreaciji na prostem: sprehajalna pot);
– spominska obeležja (kip oziroma spomenik, spominska plošča);
– urbana oprema (skulptura, vodnjak, otroško igrišče).
Oblikovni pogoji za postavitev enostavnih objektov:
– nadstrešek: transparenten oziroma oblikovno usklajen s stanovanjsko-poslovnim objektom;
– medsosedska ograja: lesena, betonska, kovinska ali kombinirana, možna tudi v kombinaciji z zazelenitvijo;
– igriščna ograja: žične izvedbe, zeleno obarvana ali zazelenjena s plezalkami;
– oporni zid: vidna površina je lahko reliefno obdelana, obložena s kamnom ali zazelenjena s plezalkami.
Ostali pogoji za gradnjo enostavnih objektov (npr. zahteve glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč), ki niso posebej določeni v OLN, se urejajo z omenjenim pravilnikom.
15. člen
Glavni dovozi, dostopi in vhodi
Ureditvena enota A
Glavni dovoz v območje OLN je z obstoječega cestnega omrežja, in sicer z zbirne mestne ceste LZ 299060 Jakčeva ulica–Ragovska ulica–Ragovo, na katero se naveže nova priključna cesta s klančino, ki omogoča dostop v kletne (parkirne) etaže stanovanjsko-poslovnega objekta.
Glavni vhodi v objekt so organizirani s severne, z zahodne in vzhodne strani objekta oziroma preko povezanih atrijev v pritličnem delu objekta. Dostop do posameznih stanovanjskih ali poslovnih enot je možen tudi iz vseh kletnih etaž. Predvidene so vsaj tri vertikalne komunikacije (stopnišče z dvigalom).
Ureditvena enota B
Ob rekonstrukcijah obstoječega prometnega omrežja in gradnji novega se ohranjajo obstoječi dovozi do okoliških stavb. Poleg avtomobilskega dostopa je možen tudi peš dostop in prehod, in sicer preko hodnikov za pešce.
Ureditvena enota C
Dostop v območje je možen z Maistrove ulice ali s hodnika za pešce, ki v južnem delu prečka območje.
16. člen
Usmeritve za ureditev gradbenih parcel
Ureditvena enota A
Dovoljena je gradnja stanovanjsko-poslovnega objekta in nadstreškov nad atriji (v nadaljevanju: objekt), dovozne klančine in nadstreška nad klančino (v nadaljevanju: klančina), manj zahtevnih opornih zidov ob robu klančine po pogojih, podanih v 10. členu odloka, ter enostavnih objektov po pogojih, podanih v 14. členu odloka.
Predvideni objekt je lociran ob najpomembnejši javni prostor in ga sooblikuje. Objekt je orientiran vzdolž dovoznih cest. Gradbena linija je vzporedna z glavnimi dovoznimi cestami, pri čemer je odmik objekta od meje gradbene parcele najmanj 3 m.
Možen je tudi manjši odmik od meje gradbene parcele, in sicer v primeru gradnje klančine. Zunanji rob oziroma začetek klančine za dostop do podzemnih parkirnih prostorov je lahko postavljen na mejo ureditvene enote ali na mejo gradbene parcele stanovanjsko-poslovnega objekta (meja gradbene parcele poleg površin ureditvene enote A zajema še del površin v sosednji ureditveni podenoti B1).
Uredba o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04; 91. člen – stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo) določa, da je v območju urbanih središč Faktor zazidanosti lahko največ 0,9 in Faktor izrabe največ 3,5. Kriterij velja za gradnjo nad terenom. Znotraj ureditvene enote A vrednosti obeh faktorjev ne smejo biti presežene.
Če kletne etaže ne ovirajo poteka infrastrukturnih vodov ali ne ogrožajo sosednjih objektov in naprav, so lahko zgrajene na mejo gradbene parcele stanovanjsko-poslovnega objekta.
Zelene površine se urejajo okoli objekta, in sicer zelenica med obstoječimi parkirišči in tlakovanimi površinami na vzhodni strani ter zasaditev dreves oziroma postavitev korit z zelenjem v sklopu ureditev tlakovanih površin/ploščadi ob objektu.
Ureditvena enota B
Možna je gradnja in urejanje gradbenih parcel po pogojih, podanih v 19.–22. členu odloka, enostavnih objektov po pogojih, podanih v 14. členu odloka, ter manj zahtevnih opornih zidov zaradi urejanja strmega terena v skladu z oblikovnimi pogoji iz 20. člena odloka.
Ureditvena enota C
Dovoljeno je urejanje zelenega pasu ter gradnja enostavnih objektov po pogojih podanih v 14. členu odloka. Ohranja se obstoječa kvalitetna zasaditev. Nova zasaditev z različnimi drevesnimi, grmovnimi in rastlinskimi vrstami se izvaja v dogovoru med strokovnjakom s tega področja ter prebivalci Maistrove ulice.
17. člen
Urejanje javnih, poljavnih površin
Elementi urbane opreme, ki jo je potrebno ali smiselno uporabiti pri urejanju javnih in poljavnih površin na območju OLN so ulične svetilke, objekti za oglaševanje, telefonska govorilnica, koši za smeti, cvetlična korita, stojala za kolesa, klopi za sedenje, oprema igral za otroško igrišče v okviru zelenih površin na območju OLN.
– Poljavne površine
Površine okrog stanovanjsko-poslovnega objekta, vključno s površinami obeh atrijev, se utrdi s tlakovano ali monolitno površino. Na površinah atrijev je možna ureditev sezonskih gostinskih vrtov.
– Javne površine
Med Jakčevo in Maistrovo ulico se uredi hodnik za pešce, namesti luči javne razsvetljave ter uredi manjšo zelenico vzdolž nove dovozne ceste. Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja enostavnih opornih zidov po pogojih podanih v 14. členu odloka – Enostavni objekti ter stopnic.
Javne prometne površine se urejajo v skladu s pogoji v 20. in 22. členu odloka.
Vse javne površine so razvidne iz grafičnega načrta 11 – Načrt parcelacije – gradbene parcele in tehnični elementi za zakoličbo.
18. člen
Odstranitev obstoječih objektov
Zaradi novih gradenj in ureditev bo potrebna odstranitev nekaterih obstoječih objektov, in sicer dveh kioskov (prodaja sadja in zelenjave, gostinska ponudba) na zemljiški parceli št. 200 ter odstranitev osmih lesenih objektov – lop na zemljiških parcelah št. 200 in 202, vse k.o. Kandija.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE PROMETNO OMREŽJE
19. člen
Pogoji za izvedbo prometnega omrežja
Obstoječe cestno omrežje predstavlja osnovo, na katero se navezujejo nove prometne ureditve na obravnavanem območju. OLN predvideva naslednje posege na prometni infrastrukturi:
– novogradnje in podaljški obstoječih cest,
– rekonstrukcije obstoječih cest in ureditev križišča,
– izgradnjo hodnikov za pešce,
– upoštevanje arhitektonskih ovir za invalide,
– ureditev parkirnih površin.
Urejanje prometnih površin je razvidno iz grafičnega načrta 12 – Načrt prometne infrastrukture.
20. člen
Nove gradnje, rekonstrukcije in ureditev križišča
UREDITVENA ENOTA B
B1 – predvidene prometne površine
Ob načrtovanju novega stanovanjsko-poslovnega objekta je predvidena tudi gradnja nove dovozne ceste v podaljšku interventne poti. Dostop do predvidenega objekta se oblikuje iz obstoječega križišča na Jakčevi ulici, severovzhodno od stanovanjske stavbe Jakčeva ulica 16. Potek dovozne ceste je predviden v smeri severozahod – jugovzhod. V nadaljevanju se razcepi na klančino, ki vodi v podzemne garaže (ureditvena enota A) ter na intervencijsko pot, ki se v podaljšku proti vzhodu naveže na obstoječe prometne površine ob večstanovanjski stavbi Ragovska ulica 22. Slednja omogoča tudi promet dostavnim vozilom ter vozilom za odvoz komunalnih odpadkov. Promet po intervencijski poti se vrši enosmerno, dovozna cesta pa omogoča dvosmerni promet. Širina interventne poti mora biti najmanj 3,5 m. Južno od interventne poti se za primer intervence gasilcev umesti še 2 m pas brez fiksnih zaprek.
Hodnik za pešce se uredi:
– ob zahodni meji območja OLN, in sicer v podaljšku obstoječega hodnika za pešce na Jakčevi ulici in z navezavo na Maistrovo ulico;
– v jugovzhodnem delu območja OLN kot podaljšek obstoječega hodnika za pešce na parc. št. 208 do predvidenega stojnega mesta za kontejnerje na parc. št. 204, obe k.o. Kandija.
Južno od interventne poti bo potrebno zaradi strmega terena zgraditi oporne zidove v višinah do maks. 3 m, na njih pa namestiti ograjo, ki bo preprečila morebitne padce z višjeležečega terena. Strm teren je možno urejati tudi z oblikovanjem brežin ali v kombinaciji oporni zid – brežina. Postavitev opornega zidu je možna na mejo gradbene parcele. Vidna površina opornega zidu je lahko reliefno obdelana, obložena s kamnom ali zazelenjena s plezalkami.
Na zahodni strani objekta se ob dovozni cesti uredi manjše število parkirnih mest (2-3 PM), z omejitvijo za invalide. Parkirne površine za stanovalce, uporabnike (zaposleni, obiskovalci) poslovnih prostorov ter prebivalce iz soseske so organizirane znotraj stanovanjsko-poslovnega objekta (ureditvena enota A).
– Dovozna cesta in interventna pot
Dovozna cesta in interventna pot imata enostranski prečni nagib 2,5% in sta z obeh strani omejeni z robniki.
Normalni prečni profil nove dovozne ceste znaša:
    – hodnik za pešce                      1 x 1,50 = 1,50 m
    – zeleni pas                   1 x 0 – 1,8 m = 0 – 1,8 m
    – vozna pasova                         2 x 3,00 = 6,00 m
    – mulda                                1 x 0,50 = 0,50 m
------------------------------------------------------------
    skupaj                                     8,00 m – 9,8m
    Normalni prečni profil interventne poti znaša:
    – pas brez fiksnih zaprek              1 x 2,00 = 2,00 m
    – vozni pas                            1 x 3,50 = 3,50 m
------------------------------------------------------------
    skupaj                                            5,50 m
B2 – obstoječe prometne površine
Območje OLN zajema tudi obstoječe prometne površine, in sicer so to zbirna mesta cesta LZ 299060 Jakčeva ulica–Ragovska ulica–Ragovo (širina varovalnega pasu: 8 m), neurejene makadamske prometne površine med bloki na Jakčevi ulici in nepozidano kotanjo ter dovozno cesto in parkirne površine med bloki na Ragovski ulici.
Zaradi novih predvidenih gradenj in ureditev je potrebno:
– rekonstruirati obstoječe križišče z Jakčevo ulico v severozahodnem delu območja OLN;
– rekonstrukcija obstoječe dovozne ceste na severnem delu območja OLN;
– rekonstruirati obstoječe parkirišče na vzhodni strani novega objekta, ki služi prebivalcem Ragovske ulice 19, 20, 21 in 22.
Pri rekonstrukcijah križišča, ceste in parkiršča se ohranjajo obstoječi trasirni elementi. Parkirna mesta se uredijo tako, da je možno parkiranje tudi za invalide.
V jugovzhodnem delu območja OLN bo zaradi strmega terena potrebno zgraditi oporni zid višine maks. 3 m, na njega pa namestiti ograjo, ki bo preprečila morebitne padce z višjeležečega terena. Postavitev opornega zidu je možna na mejo gradbene parcele. Vidna površina opornega zidu je lahko reliefno obdelana, obložena s kamnom ali zazelenjena s plezalkami.
Normalni prečni profil obstoječe dovozne ceste znaša:
    – hodnik za pešce                      1 x 1,50 = 1,50 m
    – vozna pasova                         2 x 3,00 = 6,00 m
    – mulda                                1 x 0,50 = 0,50 m
------------------------------------------------------------
    skupaj                                            8,00 m
Zaradi gradnje infrastrukturnega omrežja (priključek na SN omrežje, vodovod, kanalizacijo, KKS omrežje, plinovod) bo na določenih odsekih potrebna preplastitev ali rekonstrukcija tangiranega prometnega omrežja (ceste, pločniki, parkirne površine) tudi izven območja OLN.
21. člen
Avtobusna postajališča
Obstoječi obojestranski avtobusni postajališči, ki bosta služili tudi za potrebe prebivalcev iz območja OLN, se nahajata ob zbirni mestni cesti LZ 299060 Jakčeva ulica–Ragovska ulica–Ragovo. Iz celotnega obravnavanega območja pozidave je le približno 120 m do avtobusnega postajališča na Ragovski ulici, ter približno 160 m do avtobusnega postajališča na Jakčevi ulici. Do omenjenih postajališč je zgrajen obojestranski pločnik, kar omogoča varen dostop pešcev iz novega stanovanjsko-poslovnega kompleksa.
22. člen
Ureditev prometnih površin
Pri novih gradnjah cest, rekonstrukcijah ter ureditvi križišča znotraj območja OLN je potrebno zagotoviti ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za interventna vozila.
Hodnik za pešce mora biti dvignjen od cestišča in od njega fizično ločen z betonskim robnikom. Pas brez fiksnih zaprek ob interventni poti se od vozišča razmeji s talnimi označbami ali s tlakovano izvedbo.
Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, hodniki za pešce pa so lahko tudi v drugih izvedbah.
Prehod za pešce na intervencijski poti je možen v tlakovani izvedbi.
Promet na intervencijski poti se omeji s postavitvijo ustrezne zapore, ki bo omogočala prehod oziroma dostop le za interventna in smetarska vozila, snežni plug ter dostavna vozila.
Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter opremijo z ustrezno signalizacijo. »Vhodi« na hodnik za pešce se izvedejo z utopljenimi robniki s položno klančino. Svetla širina klančine mora biti najmanj 90 cm.
ENERGETSKO OMREŽJE
23. člen
Električno omrežje
Zaradi predvidene gradnje stanovanjsko-poslovnega objekta bo potrebna gradnja nove transformatorske postaje (TP) in rekonstrukcija trase obstoječega SN elektroenergetskega voda med jaškom J1 ob Jakčevi ulici ter TP Ragovska 2. Lokacijo nove TP je možno namestiti ob objektu ali v sklopu objekta (pritlična ali kletna etaža), in sicer na vedno dostopnem mestu. Lokacija nove TP ni dovoljena vzdolž glavne fasade stanovanjsko-poslovnega objekta. Izgled zunanje TP mora biti oblikovno usklajen s predvidenim stanovanjsko-poslovnim objektom.
Nova TP kabelske kompaktne izvedbe moči do 630 kVA naj vsebuje 3-celični SF(6) stikalni blok (celice: vodna, vodna, transformatorska). Vzankana naj bo v obstoječi 20 kV kablovod, ki poteka med TP Jakčeva in TP Ragovska 2 oziroma severno od območja urejanja. Gradnja novega in rekonstrukcija obstoječega kablovoda je s 6-cevno elektrokabelsko kanalizacijo (6 x Ø160 mm EKK). EKK naj bo izvedena z obbetoniranimi PVC cevmi ter jaški standardnih dimenzij (križni: 2 x 2 x 1,8 m, prehodni: 1,2 x 1,8 x 1,7 m).
Za oskrbo posameznih odjemalcev z električno energijo je potrebna gradnja nizkonapetostnih razvodov od nove TP po EKK do posamezne priključne omarice odjemalca s kablom preseka glede na priključno moč odjema (min. 150 mm2). Priključne omarice s pripadajočo merilno garnituro morajo biti locirane na vedno dostopnih lokacijah. Število in velikost omaric sta odvisna od števila odjemnih mest in moči odjema. Možna je tudi gradnja skupinskih omaric.
24. člen
Javna razsvetljava
Z novimi ureditvami je možna postavitev uličnih svetilk – luči javne razsvetljave ter rekonstrukcija obstoječe javne razsvetljave ob Maistrovi ulici po pogojih za gradnjo novega omrežja javne razsvetljave. Javna razsvetljava je sestavljena iz enocevne kabelske kanalizacije po celotni dolžini trase, napajalno krmilnega in merilnega dela, vodnikov in kandelaberskih svetilk ter kabelskih vodnikov in ozemljitve. Nova kabelska kanalizacija se izdela iz 1x PEHD cevi ø60 in se južno od območja OLN, ob Maistrovi ulici, naveže ne obstoječe omrežje javne razsvetljave.
Medsebojna oddaljenost svetilk naj bo približno 25 m. Višina namestitve svetilk je 5–6 m. Pri tem mora biti zagotovljena izbira svetil, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaževanje.
25. člen
Plinovodno omrežje
Za ogrevanje in drugo gospodinjsko uporabo je predvidena izgradnja/uporaba sekundarnega plinskega omrežja v sklopu plinovodnega omrežja Novega mesta. Napajanje območja predvidene pozidave je predvideno iz že zgrajenega distribucijskega plinovodnega omrežja ob Jakčevi ulici. Predvidena trasa plinovoda zemeljskega plina bo potekala v koridorju dostopnih cest ob trasah ostalih komunalno–energetskih vodov in objektov.
Nadtlak v distribucijskem plinovodu zemeljskega plina bo znašal 1,0 bar.
Na podlagi Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02) je potrebno pri graditvi ostalih komunalnih vodov in graditvi objektov za zagotovitev obratovalne varnosti plinovoda in priključnih plinovodov izpolnjevati zahteve glede varnostnih odmikov in križanj. Varnostni pas oziroma ožji zaščitni pas plinovoda za plinovode z največjim delovnim tlakom do vključno 5 bar znaša 2 m na vsako stran glede na os plinovoda oziroma priključnih plinovodov.
Na območjih, kjer bo prišlo do rekonstrukcije obstoječih objektov, ceste, pločnikov ali ostale infrastrukture, je potrebno upoštevati obstoječe stanje distribucijskega plinovoda (nivo globine, cestne kape in označitev le-teh, pipe, sifoni …), saj je plinovod v funkciji obratovanja.
OMREŽJE ZVEZ
26. člen
Telekomunikacijsko omrežje
Predvideno območje nove pozidave se priključi na obstoječe telekomunikacijsko (TK) omrežje. Točka navezave je predvidena v obstoječem jašku v križišču z Jakčevo ulico. TK krajevno omrežje je predvideno v TK kabelski kanalizaciji po tipizaciji s PVC cevmi in jaški.
Pri poteku preko prometnih površin se kabelska kanalizacija obbetonira. Približevanje in morebitno križanje telefonske kanalizacije z drugimi podzemnimi vodi se izvede na predpisanih razdaljah ter kotu križanja.
Obravnavano območje bo možno po pogojih upravljavca omrežja priključiti tudi na širokopasovno optično telekomunikacijsko omrežje.
27. člen
Kabelsko komunikacijsko omrežje
Novi objekt z območja OLN se priključi na obstoječe kabelsko komunikacijsko omrežje (KKS). Priključitev na obstoječi kabelski razvod je možna na delitveni točki EOP (energetsko ojačevalna postaja) v Maistrovi ulici, vzhodno od območja OLN. Priključitev KKS na objekt je izvedljiva z izgradnjo kabelske kanalizacije (KK) s cevjo ustreznega premera (Fi 110 mm).
Možnost izvedbe dovodne cevne KK je neodvisna od drugih komunalnih TK vodov s končnim revizijskim jaškom ob objektu. Postavitev ojačevalno delitvenega mesta (distribucijska točka) se določi v projektni dokumentaciji.
Glede na namembnost je priključitev lahko tudi lokalna na posameznem delu objekta.
Cevna KK ob objektu naj omogoča nadaljevanje razvoda. Priporočljiva je umestitev cevi ustreznega preseka preko revizijskih jaškov v dolžinah, ki omogočajo povezovanje in razvod kablov.
KOMUNALNO OMREŽJE
28. člen
Vodovodno omrežje
Novi stanovanjsko-poslovni objekt se priključi na obstoječe mestno vodovodno omrežje. Omrežje je potrebno dograditi tako, da se zgradi nova trasa vodovoda, ki poteka preko zahodnega in južnega dela območja OLN, z navezavo na obstoječe omrežje na Maistrovi ulici ter ob večstanovanjski stavbi na Ragovski ulici 22. Hkrati se rekonstruira obstoječi sekundarni vod PVC – 125 v nodularni litini (NL) ustreznih dimenzij ter obnovi obstoječe vodovodne priključke.
Vodovodno omrežje je v največji možni meri potrebno predvideti v dostopnih javnih površinah cest, poti, hodnikih za pešce …
Vodovodno omrežje mora zagotavljati ustrezne količine po pitni in požarni vodi (hidrantno omrežje). Projektirano vodovodno omrežje je predvideno iz duktilnih cevi ustreznega profila, ki se določi na podlagi hidravličnega izračuna za obravnavano območje.
Pri zasnovi vodovodnega omrežja na območju OLN je potrebno upoštevati določila Odloka o javnem vodovodu in o oskrbi prebivalstva z vodo v Občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 115/00), Tehnični pravilnik o javnem vodovodu (Uradni list RS, št. 115/00) in določila Odloka o zaščiti vodnih virov na območju Občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/85, Uradni list RS, št. 64/95).
29. člen
Kanalizacijsko omrežje
Za odvodnjavanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda z novega objekta in ureditev je predvidena ureditev ločenega kanalizacijskega sistema.
Obstoječe kanalizacijsko omrežje B – 30 (mešani sistem) je potrebno dograditi oziroma rekonstruirati tako, da bo prevajalo komunalne odpadne in padavinske vode tudi iz predvidenega objekta ter prometnih površin. Pri tem naj se uporabijo kvalitetne cevi, ki ustrezajo vsem zahtevanim normativom in standardom (veljavni certifikati).
Upoštevati je potrebno določila Odloka o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 76/00) in Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 76/00).
– Komunalne odpadne vode
Priključitev predvidenega kanalizacijskega sistema za odvod odpadnih komunalnih voda na obstoječo kanalizacijo je predvidena v severozahodnem delu obravnavanega območja. Kanalizacija komunalnih odpadnih voda je lahko projektirana iz poliestrskih cevi (cevi in jaški).
Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda je predvideno po obstoječem centralnem kanalizacijskem sistemu Novega mesta v centralno čistilno napravo v Ločni.
– Padavinske vode
Padavinske vode ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati, za kar mora biti urejeno ustrezno odvodnjavanje. Padavinske vode z objekta se spelje direktno v predvideno kanalizacijo padavinskih voda.
Onesnažene padavinske vode z manipulativnih in parkirnih površin se bodo odvajale preko lovilcev olj in bencina. Odvodnjavanje padavinskih voda z vozišč in hodnikov za pešce je omogočeno s prečnimi in vzdolžnimi nakloni. Voda se bo odvajala v vtočne jaške in kanalizacijo za odvod odpadnih padavinskih vod.
Pri projektiranju in dimenzioniranju kanala se uporabljajo podatki Hidrometeorološkega zavoda RS Slovenije za opazovalno obdobje 6 let po podatkih Hidrometerološke postaje Novo mesto.
Pri izračunu količine odpadne vode se upošteva koeficient odtoka (Odvod odpadne vode iz naselij in zaščita voda, Jože Kolar, 1983).
Odpadne padavinske vode se odvodnjavajo preko kanalizacije za odvod odpadnih padavinskih voda direktno v obstoječ mešan kanalizacijski sistem v severozahodnem delu obravnavanega območja.
30. člen
Ogrevanje
Ogrevanje novega objekta je v skladu z Odlokom o izvajanju gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 18/02, 92/02, 31/05) predvideno preko javnega plinovodnega omrežja Mestne občine Novo mesto.
Ogrevanje objekta je razen z zemeljskim plinom možno tudi z izkoriščanjem drugih virov energije, ki po veljavnih standardih in normativih ne povzročajo onesnaževanja okolja preko dovoljenih meja.
31. člen
Odpadki
Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode, katerih tip, velikost/prostornino in število določi izvajalec javne službe. Odjemno mesto, kjer so nameščene posode, mora povzročiteljem (stanovalci, uporabniki poslovnih prostorov, obiskovalci) omogočati neovirano odlaganje komunalnih odpadkov, hkrati pa mora biti dostopno posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
Površine za postavitev kontejnerjev in ureditev ekološkega otoka se urejajo ob robu prometnih površin. Pri predvidenem stanovanjsko-poslovnem objektu pa je možno urediti površine za odlaganje gospodinjskih in ostalih odpadkov tudi v sklopu pritlične etaže, predvidoma z južne strani objekta.
Na ekološkem otoku bo možno v posebne zabojnike odlagati papir, steklo in embalažo.
Stojna mesta za zabojnike je potrebno primerno urediti. Stojna površina je monolitna ali tlakovana (npr. z betonskimi ploščami), okrog zabojnikov pa je mogoče namestiti enostavno oblikovano leseno ograjo v višini zabojnika.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
32. člen
Varovanje pred prekomernim hrupom
Območje OLN sodi v III. stopnjo varstva pred hrupom po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), kjer so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči zaradi povzročanja hrupa.
Glede na značilnosti mejne vrednosti kazalcev hrupa ne smejo presegati zahtev za III. območje, in sicer 60 dBA za dan in 50 dBA za noč.
33. člen
Varovanje pred onesnaženjem zraka
Novopredvideni objekt, ureditve ter dejavnosti v sklopu objekta ne smejo povzročati prekomernega onesnaženja zraka na območju OLN.
Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij po Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 41/04 – ZVO-1).
34. člen
Varovanje pred onesnaženjem voda
Vse odpadne vode (komunalne odpadne vode, padavinske vode) morajo biti obvezno priključene na javni kanalizacijski sistem, ki je v soseski zasnovan v mešanem sistemu. Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda je predvideno po obstoječem centralnem kanalizacijskem sistemu Novega mesta v centralno čistilno napravo v Ločni. Padavinske vode ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati, za kar mora biti urejeno ustrezno odvodnjavanje. Padavinske vode z objekta se spelje direktno v predvideno kanalizacijo padavinskih voda.
Padavinske vode z manipulativnih in parkirnih površin, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z naftnimi derivati, se mora voditi preko lovilca olj v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04) mora upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode ter sprejeti ukrepe za odpravo neskladnosti, kadar je to potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi.
35. člen
Varovanje pred elektromagnetnim sevanjem
Za pokrivanje povečanih potreb po električni energiji je predvidena gradnja nove TP, ki predstavlja nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno postavitev in obratovanje se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
36. člen
Ohranjanje narave
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.
37. člen
Varstvo kulturne dediščine
Na obravnavanem območju ni evidentiranih enot kulturne dediščine.
38. člen
Osončenje fasad in odprtih površin
Območje se nahaja v prostoru, ki je z vseh strani obdano s stanovanjskimi stavbami. Teren (z izjemo kotanje) je pretežno raven oziroma v rahlem padcu, intenzivno se dvigne le proti Maistrovi ulici.
Lega novega stanovanjsko-poslovnega objekta v odnosu do ostalih obstoječih stavb ne bo povzročila prekomernega senčenja okolice, saj bodo zagotovljene minimalne vrednosti osončenja. Osončenje sosednjih objektov ob zimskem solsticiju bo vsaj 3 ure na dan za stanovanje, sicer pa 4 ure na dan, poleti pa vsaj 8 ur na dan (Urejanje in varstvo okolja, dr. Andrej Pogačnik, Ljubljana 1992). Padec sence na sosednje stavbe in površine je razviden za letni in zimski čas na grafičnem načrtu 17 – Osončenje fasad in odprtih površin.
Lega novega stanovanjsko-poslovnega objekta oziroma oblikovanje atrijev je predvideno tako, da zagotavlja stanovanjskim in poslovnim enotam kar največ naravne svetlobe. Orientacija atrijev je na vzhodno in na zahodno stran. Oblikovana pa sta tako, da se odpirata oziroma širita navzven, kar omogoča dokaj dobro osončenost etaž, obeh zunanjih večnamenskih ploščadi ter tudi vmesne pasaže, ki povezuje oba atrija.
39. člen
Varovanje krajinskih značilnosti
Največja ambientalna vrednota stanovanjske soseske je njena lokacija v neposredni bližini mestnega gozda Ragov log in bližina reke Krke. Obenem je okolica obstoječih stavb zatravljena in zazelenjena z različnimi drevesnimi, grmovnimi in rastlinskimi vrstami, pri čemer zeleni pasovi prehajajo tudi v višjeležeče območje Recljevega hriba. Urbanizirano območje soseske tako zelo hitro preide v območje zelenih površin mesta.
Načrtovani stanovanjsko-poslovni objekt ne bo glede na obstoječo grajeno strukturo presegal višine petih etaž nad pritlično-poslovno etažo. Izjema bo le višinski poudarek v njenem severozahodnem robu, v križišču z Jakčevo ulico, ki pa ne bo motil pogledov na širšo okolico.
Pri zasaditvi območja OLN je treba upoštevati urbani značaj območja in temu primerno predvideti tudi ureditev zelenih površin. Zelena bariera – urejen zeleni pas, ki ločuje območje nove pozidave s stanovanjsko-poslovnim objektom in območje z obstoječo pozidavo na Maistrovi ulici, se ohranja še naprej. V tem pasu se v skladu z 12., 16. in 17. členom odloka v največji možni meri ohranja obstoječa kvalitetna zasaditev. Če bo zaradi posegov (npr. ob gradnji opornega zidu) potrebno na posameznih lokacijah znotraj tega pasu odstraniti del obstoječe zasaditve, se morajo dela oziroma sanacija stanja izvesti strokovno pravilno.
40. člen
Varovanje plodne zemlje in tal
Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Pri pripravi terena bo nastala določena količina odvečne prsti. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi posameznih lokacij.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
41. člen
Obramba in zaščita
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin pred vojnimi delovanji in posledicami naravnih in drugih nesreč glede na določbe Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti.
42. člen
Zaščita pred požarom
Ob predvidenem objektu na območju OLN morajo biti zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču) ter urejeno hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara, skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91). Hidranti morajo biti nameščeni na medsebojni razdalji največ 150 m oziroma tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov. Razdalja med hidranti in zidom objekta lahko znaša najmanj 5 m in največ 80 m.
Odmik novega objekta od sosednjih objektov oziroma požarna ločitev objektov mora ustrezati požarnovarstvenim predpisom, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru (če odmiki niso določeni s posebnim predpisom, se lahko uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami).
V skladu z določili Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05) in Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 83/05) morajo biti objekti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da njihova nosilna konstrukcija ob požaru ohrani potrebno nosilnost v časovnem obdobju, ki je za posamezno skupino objektov določeno s predpisi o požarni varnosti objektov.
Za omejitev hitrega širjenja požara po stavbi morajo biti uporabljeni ustrezni gradbeni materiali oziroma proizvodi, ob požaru morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi, (živali) in premoženja oziroma zadostno število evakuacijskih poti in izhodov za varno in hitro zapustitev stavbe (če niso podani s posebnim predpisom, se do izdaje slovenskega predpisa pri načrtovanju upošteva ustrezne tehnične smernice primerljive tuje države), zagotovljeni morajo biti sistemi za požarno alarmiranje ter zagotovljene naprave in oprema za gašenje.
Za zagotavljanje požarne varnosti in varnosti pred drugimi nesrečami je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01, 110/02 – ZGO-1, 105/06) in Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94) ter druge predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo.
V skladu s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 132/06) je obvezna izdelava študije požarne varnosti.
43. člen
Potresna varnost
Predvideni objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS (Mercali-Cancani-Sieberg) lestvice, ki velja na tem območju. V skladu z določili Pravilnika o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov (Uradni list RS, št. 101/05) morajo biti objekti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili:
– porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta,
– deformacij, večjih od dopustnih ravni,
– škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali
– škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.
VIII. NAČRT PARCELACIJE
44. člen
Načrt gradbenih parcel s tehničnimi elementi za zakoličbo je prikazan na grafičnem načrtu 11 – Načrt parcelacije- gradbene parcele in tehnični elementi za zakoličbo.
K načrtu je priložen seznam in velikosti gradbenih parcel na območju OLN.
Pri določanju in urejanju gradbenih parcel so možna odstopanja, če so v skladu z določili 46. člena tega odloka.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OLN
45. člen
Etape izvajanja
Izvajanje posegov po posameznih območjih OLN (ureditvene enote ali gradbene parcele) se izvaja etapno:
– odstranitev obstoječih objektov v skladu z 18. členom odloka,
– komunalno-energetska in prometna ureditev,
– gradbena dela (gradnja objektov, zunanje ureditve …).
Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah OLN se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge ureditvene enote, predvsem pri gradnji prometnega omrežja in gradnji novega objekta. Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote.
S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne ureditvene enote posega tudi v sosednjo ureditveno enoto, vendar se tak poseg šteje za del posamezne etape ob urejanju izhodiščne enote.
V vseh etapah izvajanja tega OLN je potrebno zagotavljati nemoten prometni režim v stanovanjski soseski.
Po končanju gradbenih del na celotnem območju ali na posameznih odsekih se sanirajo začasne površine deponij materiala in zatravijo oziroma zasadijo brežine ter preostale površine.
46. člen
Tolerance
Znotraj območja OLN so dopustne naslednje tolerance:
– dovoljena so odstopanja od dejavnosti, določenih v 9. členu tega odloka, če za to obstajajo prostorske možnosti, ob upoštevanju določil tega odloka predvsem glede hrupa in ostalih dovoljenih emisij v okolje ter ob soglasju mejnih sosedov;
– organizacija dejavnosti je možna tudi v nadstropnih etažah in v prvi kletni etaži, če skupne poslovne površine v objektu ne presegajo polovice uporabne površine oziroma se vsaj polovica uporabne površine še vedno uporablja za bivanje;
– tolerance za horizontalne gabarite stanovanjsko-poslovnega objekta z eventualnimi nadstreški nad atriji so dovoljene le znotraj zunanje gradbene linije. Tolerance na horizontalne gabarite podzemnih etaž stanovanjsko-poslovnega objekta so dovoljene do meje gradbene parcele (ob soglasju mejnih sosedov), prav tako tudi možnost izvedbe dodatne (četrte) podzemne etaže zaradi zagotovitve ustreznega števila parkirnih mest. Pri tem ne smejo biti ogroženi sosednji objekti in naprave oziroma poseg ne sme povzročiti prekomernih vplivov na okolico;
– zunanji rob oziroma začetek klančine za dostop do podzemnih parkirnih prostorov je lahko postavljen na mejo ureditvene enote ali na mejo gradbene parcele (meja gradbene parcele zajema površine ureditvene enote A in posega še na del površin v ureditveni podenoti B1);
– dovoljena so odstopanja pri oblikovanju večnamenskih atrijev in povezovalne pasaže (horizontalni gabarit – velikost, oblika), če ne posegajo izven zunanje gradbene linije, določene za stanovanjsko-poslovni objekt;
– zaradi zagotavljanja ugodnih mikroklimatskih pogojev so dovoljena odstopanja pri vertikalnem gabaritu povezovalne pasaže med obema atrijema, ki lahko višinsko poleg pritlične etaže zajema tudi prostor (delno ali v celoti) prve nadstropne etaže;
– v severozahodnem vogalu predvidenega stanovanjsko-poslovnega objekta je dovoljeno oblikovati prostorski poudarek tako, da se višina objekta dvigne za dve etaži do vertikalnega gabarita največ 3K + P + 7;
– zaradi boljšega izkoristka prostora je dovoljeno oblikovanje konstrukcije stanovanjsko-poslovnega objekta z medetažami, pri čemer taka zasnova omogoča izvedbo garažnih prostorov s krajšimi klančinami oziroma lažjo organizacijo prometa – uvozov in izvozov;
– v primeru medetažne zasnove se uvozno/izvozna klančina izvede tako, da je ob stiku s stavbo zgornji del odprtine viden nad koto terena, spodnji pa pod koto terena;
– toleranca na višino posamezne etaže je lahko največ ± 10%, pri čemer višina celotnega stanovanjsko-poslovnega objekta ne sme presegati maks. višine, ki znaša 21 m nad koto utrjenega terena oziroma maks. 27 v severozahodnem delu predvidenega objekta, ki dopušča zasnovo dveh dodatnih etaž v smislu prostorskega poudarka;
– toleranca na koto pritličja znaša največ ± 50 cm, v primeru izvedbe medetažne konstrukcijske zasnove lahko kota pritličja nad terenom sega do največ polovice višine pritlične etaže;
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt oziroma na parcelo;
– dovoljena so odstopanja od določitve uvoza v podzemne garažne prostore, in sicer tako, da ga je možno organizirati z zahodne ali južne strani objekta, pri čemer ne sme ovirati organizacije interventne poti;
– parcele je možno združevati in deliti tako, da ima nova parcela dostop z javne površine;
– zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj gradbenih parcel, določenih s tem OLN, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel;
– pri trasah cestnega omrežja je dovoljeno prilagajanje trase v prostoru zaradi lastništva, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč in hodnikov za pešce;
– pri komunalno-energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih tras, lokacij in zmogljivosti, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve;
– pri gradnji in rekonstrukciji cestnega omrežja in komunalno-energetske infrastrukture so pri pripravi projektne dokumentacije in pri gradnji dopustna manjša odstopanja, če se tako doseže tehnično in ekonomsko boljšo rešitev in se s tem ne poslabša obstoječi oziroma načrtovani videz območja. Če so spremembe tako velike, da niso v skladu s smernicami in pogoji nosilcev urejanja prostora, je v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja potrebno ponovno pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov so dopustna odstopanja od oblikovalskih in tehničnih rešitev navedenih v tem odloku, če se z novimi rešitvami v okviru odstopanj, ki so dovoljena v OLN, ne spreminja načrtovani videz območja, poslabšajo bivalni in delovni pogoji ter vplivi na okolje na območju OLN. Odstopanja od predlaganih rešitev, določenih s tem OLN, ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo oziroma interesi.
47. člen
Obveznosti investitorjev in izvajalcev
Poleg vseh obveznosti, ki so navedene v tem odloku, so obveznosti investitorjev in izvajalcev pri posegih v prostor še naslednje:
– investitor krije poleg stroškov gradnje v ureditveni enoti A tudi stroške gradnje prometne, komunalne in energetske infrastrukture ter ostalih ureditev, ki bodo potrebne zaradi umestitve stanovanjsko-poslovnega objekta v prostor;
– investitor krije tudi stroške gradnje opornega zidu v južnem delu gradbene parcele predvidenega stanovanjsko-poslovnega objekta skupaj z njegovim podaljškom proti vzhodu in zaključkom v območju sosednje gradbene parcele v ureditveni podenoti B2;
– med investitorjem OLN in Mestno občino Novo mesto je obvezna sklenitev pogodbe o opremljanju na podlagi 78. člena ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07);
– investitorji so dolžni naročiti in plačati vse stroške morebitne prestavitve ali predelave elektroenergetske infrastrukture, ki jih povzročajo z gradnjo v predmetnem OLN;
– investitorji nosijo vse stroške za priključitev objekta na distribucijsko elektroenergetsko omrežje (vključno s soglasjem), ki so zajeti v OLN;
– pred pričetkom posegov v prostor pravočasno pridobiti podatke o legi in globini infrastrukturnih objektov in naprav ter obvestiti upravljavce energetskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzor nad izvajanjem del;
– pri graditvi infrastrukturnih omrežij in graditvi objektov je potrebno izpolnjevati zahteve v skladu s tehničnimi predpisi oziroma z navodili upravljavca glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj, neposredne spremembe nivelitete cestišča in globine infrastrukturnih vodov;
– objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca;
– v primeru poškodb energetske ali komunalne infrastrukture mora izvajalec del takoj obvestiti upravljavca omrežja;
– podzemne dele plinovodov se mora odkopati ročno pod nadzorom upravljavca plinovodnega omrežja. Odkopani deli morajo biti zavarovani proti poškodbam (tudi proti zmrzovanju) in proti premikom. Posege na samem plinovodu sme opravljati le upravljavec omrežja ali usposobljeno strokovno osebje, ki ima z upravljavcem sklenjeno pogodbo o izvajanju. Enako velja za konstrukcijske elemente distribucijskega plinovoda (cev, montažni kosi, priključki …). Hišni plinovodni priključki na objektih oziroma plinske uvodnice morajo biti proizvod RMA, zunanja izvedba, tip KETH-S/PE-AVR PE32/DN25 (kotna pipa, ki ima vgrajeno termično zaporo);
– vsako križanje plinovoda ali sprememba globine obstoječega plinovoda mora biti geodetsko posneto. Geodetski posnetek in risba detajla morata biti vnesena v projekt izvedenih del in predana upravljavcu plinovoda;
– zagotoviti varen promet oziroma nemotene dovoze in dostope do vseh objektov in zemljišč ter nemoteno energetsko-komunalno oskrbo objektov v času izvajanja del;
– če velikost gradbišča oziroma gradbene jame ovira parkiranje na obstoječih parkirnih površinah ob večstanovanjskih stavbah, je le-te potrebno v času izvajanja del zagotoviti na drugih (začasnih) površinah v neposredni okolici;
– zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja (hrup, zrak, prometne površine …);
– vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo, rodovitna zemlja se uporabi pri končni ureditvi območja oziroma posamezne lokacije ali se jo odpelje na ustrezno deponijo, prav tako se na ustrezno deponijo odpelje odvečni gradbeni material ter gradbene odpadke;
– po končanih delih na sosednjih zemljiščih izven območja OLN, ki bodo tangirana zaradi gradnje nove ali rekonstrukcije obstoječe infrastrukture, se vzpostavi prvotno stanje zelenic, prometnih površin in pešpoti oziroma hodnikov za pešce;
– investitor za delovanje krajevne skupnosti v pritličju ali v 1. nadstropju objekta zagotovi ustrezne prostore (sejno sobo v velikosti vsaj 50 m2, pisarno v velikosti vsaj 10 m2 ter WC za moške in ženske);
– po izgradnji objekta mora investitor prostor za delovanje krajevne skupnosti brezplačno prenesti v last Mestne občine Novo mesto;
– dela, ki so v zvezi z objekti in pripradajočimi zemljišči in bi lahko vplivala na arhitekturno-urbanistično oblikovanje stanovanjsko-poslovnega objekta oziroma spremljajočih objektov in ureditev, se predhodno uskladijo z avtorjem izbrane variantne rešitve, ki je bila izdelana kot izhodišče za pripravo tega OLN;
– investitor objekta je pri izdelavi projektne dokumentacije dolžan izdelati študijo požarne varnosti; k projektnim rešitvam mora pridobiti požarno soglasje od Uprave RS za zaščito in reševanje.
X. PREHODNE DOLOČBE
48. člen
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
XI. KONČNE DOLOČBE
49. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo v območju urejanja tega OLN določila Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in predmestna središča s spremembami in dopolnitvami (Uradni list RS, št. 7/92, 32/93, 22/95, 37/95, 41/95, 35/97, 40/98, 38/99, 60/99, 96/00, 49/01, 69/02, 92/02, 49/05 in 37/07).
50. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OLN opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.
51. člen
OLN je stalno na vpogled na Oddelku za prostor Mestne občine Novo mesto.
52. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-16/2007
Novo mesto, dne 12. julija 2007
Župan
Mestne občine Novo mesto
Alojzij Muhič l.r.