Uradni list

Številka 61
Uradni list RS, št. 61/2007 z dne 10. 7. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 61/2007 z dne 10. 7. 2007

Kazalo

3296. Zakon o davku na tonažo (ZDTon), stran 8524.

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o davku na tonažo (ZDTon)
Razglašam Zakon o davku na tonažo (ZDTon), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. junija 2007.
Št. 001-22-76/07
Ljubljana, dne 2. julija 2007
dr. Janez Drnovšek l.r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O DAVKU NA TONAŽO (ZDTon)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
S tem zakonom se kot alternativna oblika določitve davčne osnove za plačilo davka od dohodkov pravnih oseb uvaja sistem davka na tonažo od dohodkov iz poslovanja z ladjami v mednarodni plovbi.
2. člen
(uporaba drugih predpisov)
Glede vseh vprašanj postopka obračunavanja in plačevanja davka na tonažo in pristojnosti davčnega organa, ki niso urejena s tem zakonom, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, zakona, ki ureja davčni postopek in zakona, ki ureja davčno službo.
3. člen
(poslovanje z ladjo)
(1) Šteje se, da zavezanec oziroma zavezanka (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) posluje z ladjo, če jo ima v lasti, najemu ali zakupu, pri čemer najem ladje pomeni najem ladje s posadko, zakup pa zakup ladje brez posadke.
(2) Zavezanec ne posluje z ladjo, če jo je dal v zakup nepovezani družbi ali povezani družbi, ki ni vključena v sistem davka na tonažo.
4. člen
(dohodki iz poslovanja z ladjami v mednarodni plovbi)
(1) Dohodki iz poslovanja z ladjami v mednarodni plovbi po tem zakonu so:
1. dohodki iz dejavnosti pomorskega prometa v mednarodni plovbi,
2. dohodki od vleke ladij in pomoči (asistence) na morju zunaj pristanišč,
3. dohodki od prodaje ladij, vključenih v sistem davka na tonažo, če se v roku petih let od prodaje porabijo za nakup ene ali več ladij oziroma ladjarske družbe ali deleža ladjarske družbe,
4. dobiček oziroma dividende od ladjarskih družb.
(2) Dohodki iz prve točke prejšnjega odstavka so zlasti dohodki od:
1. pomorskega prevoza blaga in potnikov oziroma potnic (v nadaljnjem besedilu: potnikov),
2. oddaje v najem cele ladje ali dela ladje,
3. oddaje ladje v zakup povezani družbi,
4. stojnin za ladje in kontejnerje,
5. prevoza po kopnem pri nudenju storitev od vrat do vrat,
6. prodaje pogonskega goriva ob predaji ladje v najem,
7. čiščenja ladijskih skladišč,
8. prodaje drugega blaga in storitev, ki jih posadka porabi na ladji,
9. storitev komercialnega, tehničnega in drugega upravljanja ladij,
10. odškodnin, prejetih od zavarovalnic za poškodovane ali izgubljene ladje ter izgubo najemnin ali voznin,
11. prodaje kontejnerjev,
12. pozitivne tečajne razlike pri naštetih aktivnostih,
13. od pozicioniranj ladij in
14. drugih dejavnosti, ki so nujno potrebne za opravljanje pomorskega prevoza blaga in potnikov.
(3) Ladjarska družba iz četrte točke prvega odstavka pomeni gospodarsko družbo:
1. v kateri ima zavezanec najmanj 50% glasovalnih pravic,
2. izpolnjuje pogoje za pristop k sistemu davka na tonažo iz 8. člena tega zakona in
3. pri kateri dohodki iz prvega odstavka tega člena znašajo najmanj 99,75% vseh dohodkov te družbe.
(4) Če zavezanec ne izpolni pogoja iz 3. točke prvega odstavka tega člena, mora v davčnem obračunu za davčno obdobje, v katerem se izteče petletno obdobje, te dohodke vključiti v davčno osnovo, ki jo ugotavlja po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb.
5. člen
(plačilo davka)
(1) Zavezanec za davek na tonažo plačuje za dohodke od dejavnosti iz prvega odstavka 4. člena davek od dohodkov pravnih oseb, ki se plačuje po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, izračunan od davčne osnove, določene po tem zakonu.
(2) Dohodki od dejavnosti iz 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona so vključeni v davčno osnovo po tem zakonu, samo če so dejavnosti opravljene z ladjami ali v zvezi z ladjami, vključenimi v sistem davka na tonažo.
II. ZAVEZANEC ZA DAVEK NA TONAŽO IN PRISTOP K SISTEMU DAVKA NA TONAŽO
6. člen
(zavezanec za davek na tonažo)
Zavezanec za davek na tonažo je vsaka oseba, ki je zavezanec za davek od dohodkov pravnih oseb po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb in je v skladu s tem zakonom pristopila k sistemu davka na tonažo.
7. člen
(trajanje pristopa)
(1) Pristop k sistemu davka na tonažo traja 10 let (v nadaljnjem besedilu: desetletno obdobje) in je obnovljiv.
(2) Za leto pristopa se v celoti šteje leto vložitve prijave za pristop k sistemu davka na tonažo.
8. člen
(pravica do pristopa)
K sistemu davka na tonažo lahko pristopi vsak zavezanec, če:
1. se ukvarja s pomorskim prometom v mednarodni plovbi,
2. posluje z eno ali več ladjami, ki izpolnjujejo pogoje iz 9. člena tega zakona in
3. se ladje iz prejšnje točke strateško in komercialno upravljajo iz Republike Slovenije, pri tem pa ni pogoj, da to izvaja zavezanec.
9. člen
(pogoji glede ladje)
(1) Ladja iz 2. točke 8. člena tega zakona je vsaka ladja, ki je morsko plovilo, z bruto tonažo 100 ali več, če:
1. ima veljavna spričevala po Mednarodni konvenciji o tovornih črtah ali Mednarodni konvenciji o varstvu človeškega življenja na morju, ki jih je izdala država zastave, in
2. je namenjena prevozu potnikov ali blaga po morju, za vleko ali pomoč na morju.
(2) Ladja, namenjena prevozu potnikov ali blaga po morju je lahko vključena v sistem davka na tonažo, ne glede na zastavo, če ni v 10. členu tega zakona določeno drugače.
(3) Ladja za vleko ali pomoč na morju je lahko vključena v sistem davka na tonažo, če:
1. pluje pod zastavo Republike Slovenije ali zastavo druge države članice Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: države članice) in
2. najmanj polovico operativnega časa opravlja storitve izven območja pristanišča, pri čemer je operativni čas časovno obdobje v davčnem obdobju, ko je zavezanec posloval s to ladjo in je ladja dejansko opravljala vleko ali pomoč na morju.
(4) V sistem davka na tonažo ne morejo biti vključene ladje, ki ne plujejo v mednarodni plovbi, in ladje, ki se uporabljajo za:
– vojaške namene,
– ribiške namene,
– gostinske namene (plavajoči hoteli ali restavracije),
– igralniške namene (plavajoče igralnice),
– telekomunikacijske namene,
– raziskovalne namene,
– rekreativno-športne namene,
– za poglabljanje morskega dna ter
– ostale namene, ki se običajno opravljajo na kopnem.
10. člen
(zahteva glede zastave ladje)
(1) Zavezanec za davek na tonažo mora v desetletnem obdobju povečati ali vsaj obdržati delež skupne tonaže ladij pod zastavo Republike Slovenije ali druge države članice, s katerimi je posloval na dan pristopa k sistemu davka na tonažo in jih je vključil v sistem davka na tonažo. Ta določba ne velja za zavezance, ki poslujejo z ladjami, katerih delež skupne tonaže ladij pod zastavo Republike Slovenije ali države članice znaša najmanj 60% skupne tonaže vseh ladij, s katerimi poslujejo in so vključene v sistem davka na tonažo.
(2) Pri računanju deleža iz prejšnjega odstavka se pri povezanih družbah upošteva vsota skupnih tonaž ladij iz prejšnjega odstavka vsake od povezanih družb, pri čemer se tonaža iste ladje v to vsoto šteje samo enkrat.
(3) Če zavezanec ne izpolnjuje zahteve iz prvega odstavka tega člena, ne more vključiti nove ladje v sistem davka na tonažo, razen če ta pluje pod zastavo Republike Slovenije ali države članice.
(4) Če se delež skupne tonaže vseh ladij, ki so vključene v sistem davka na tonažo po tem zakonu in plujejo pod zastavo Republike Slovenije ali države članice, s katerimi poslujejo zavezanci, v zadnjem triletnem obdobju ni zmanjšal, lahko Vlada Republike Slovenije dovoli, da zavezanci vključijo nove ladje v sistem davka na tonažo, ne glede na zahteve iz prejšnjega odstavka.
(5) Prvo triletno obdobje iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem začetka uporabe tega zakona.
11. člen
(dodatna zahteva)
(1) Skupna tonaža ladij, ki jih ima zavezanec za davek na tonažo v najemu in ki so vključene v sistem davka na tonažo, ne sme več kakor tri zaporedna davčna obdobja presegati povprečno 75% skupne tonaže vseh ladij, s katerimi zavezanec posluje in so vključene v sistem davka na tonažo.
(2) Ladje, ki jih ima zavezanec v najemu od družbe, ki je zavezanka za davek na tonažo po tem zakonu, se ne upoštevajo pri izračunu deležev po prejšnjem odstavku.
12. člen
(postopek pristopa)
(1) Zavezanec, ki se odloči za pristop k sistemu davka na tonažo, vloži prijavo pri davčnem organu.
(2) Prijava iz prejšnjega odstavka mora vsebovati:
– dokazilo o registraciji za opravljanje pomorskega prometa, če zavezanec ni registriran v Republiki Sloveniji,
– spisek ladij, ki jih zavezanec vključuje v sistem davka na tonažo,
– dokazila, da zavezanec izpolnjuje pogoje iz 8. člena tega zakona.
(3) Zavezanec ni dolžan vseh ladij, ki izpolnjujejo pogoje iz 9. člena tega zakona, vključiti v sistem davka na tonažo, vendar ladij, ki so izpolnjevale pogoje iz 9. člena tega zakona in s katerimi je ob pristopu posloval, ni pa jih vključil v sistem, deset let od pristopa nima pravice vključiti v sistem davka na tonažo.
(4) Če davčni organ v roku 30 dni od dneva prejema vloge ne izda zavrnilne odločbe, se šteje, da je zavezanec vključen v sistem davka na tonažo, z učinkom od začetka davčnega obdobja, v katerem je bila vloga vložena.
(5) Če davčni organ izda zavrnilno odločbo, pritožba na to odločbo ne zadrži izvršitve.
(6) Zavezanec lahko ladje, ki jih kupi ali pridobi v najem ali zakup, med desetletnim obdobjem, v roku 6 mesecev od prevzema vključi v sistem davka na tonažo, razen v primeru iz tretjega odstavka 10. člena tega zakona. Za te ladje se obdobje pristopa izteče isti dan kakor za ladje, ki jih je zavezanec vključil v sistem davka na tonažo ob pristopu.
13. člen
(izbris ladje med desetletnim obdobjem)
(1) Zavezanec med desetletnim obdobjem ne more izbrisati ladje iz spiska ladij vključenih v sistem davka na tonažo, razen če:
– jo proda, izgubi, prekine najem ali zakup ladje, ali
– jo začne uporabljati za namene iz četrtega odstavka 9. člena tega zakona.
(2) O nastanku primerov iz prejšnjega odstavka mora zavezanec v osmih dneh obvestiti davčni organ. Šteje se, da je ladja izbrisana iz sistema davka na tonažo na dan ko je davčni organ prejel obvestilo, razen če zavezanec hkrati poda obvestilo iz 16. člena tega zakona (moratorij za ladjo).
(3) Davčni organ ladjo po uradni dolžnosti izbriše iz sistema davka na tonažo, če ugotovi, da zanjo niso več izpolnjeni pogoji iz tretje točke 8. člena tega zakona ali če ladja ne izpolnjuje več pogojev iz prvega, tretjega ali četrtega odstavka 9. člena tega zakona. Ta odstavek ne velja, če za ladjo nastopi moratorij iz 16. člena tega zakona.
(4) Zavezanec do izteka desetletnega obdobja ne more izbrisane ladje ponovno vključiti v sistem davka na tonažo. V primeru izbrisa ladje po tretjem odstavku tega člena mora zavezanec za to ladjo plačati razliko med davkom, ki bi ga plačal po zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb, in davkom, ki ga je plačal po tem zakonu, povečano za obresti iz 95. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljnjem besedilu ZDavP-2). Obresti iz prejšnjega stavka tečejo od dneva nastanka davčne obveznosti za zadevno ladjo za posamezno leto do dneva izbrisa. V tem primeru zastaralni roki po ZDavP-2 začnejo teči z dnem izbrisa ladje iz sistema davka na tonažo.
(5) Davčni organ oprosti zavezanca plačila razlike davka in obresti iz prejšnjega odstavka, če zavezanec dokaže, da je bila ladja izbrisana iz sistema davka na tonažo zaradi ekonomsko-poslovnih razlogov in ne z namenom predčasnega izbrisa ladje iz sistema davka na tonažo zaradi davčnih razlogov.
14. člen
(izstop in izbris zavezanca iz sistema)
(1) Zavezanec pred potekom desetletnega obdobja ne more izstopiti iz sistema davka na tonažo, razen če v celoti preneha poslovati z ladjami v mednarodni plovbi, o čemer mora v osmih dneh obvestiti davčni organ. V tem primeru do dneva, ko bi se izteklo desetletno obdobje, ne more ponovno pristopiti k sistemu davka na tonažo.
(2) Zavezanec lahko, tudi če ne izstopi iz sistema davka na tonažo, po poteku desetletnega obdobja iz sistema davka na tonažo izbriše eno ali več ladij. Teh ladij v nadaljnjem desetletnem obdobju nima pravice ponovno vključiti v sistem davka na tonažo.
(3) O izstopu iz sistema ali o izbrisu posameznih ladij iz sistema davka na tonažo po poteku desetletnega obdobja mora zavezanec obvestiti davčni organ najmanj šest mesecev pred potekom desetletnega obdobja, sicer se šteje, da je ponovno pristopil k sistemu davka na tonažo z ladjami, ki so bile vključene ob izteku desetletnega obdobja.
(4) Davčni organ pred potekom desetletnega obdobja po uradni dolžnosti izbriše zavezanca iz sistema davka na tonažo, če:
– ostane brez vseh ladij vključenih v sistem davka na tonažo, ali
– ne izpolnjuje pogoja iz 11. člena tega zakona ali
– nobena od ladij vključenih v sistem davka na tonažo ne izpolnjuje več pogojev iz 8. in 9. člena tega zakona. Ta odstavek ne velja, če za zavezanca nastopi moratorij.
(5) O nastanku primerov iz prejšnjega odstavka mora zavezanec v osmih dneh obvestiti davčni organ.
(6) V primeru iz četrtega odstavka zavezanec deset let po nastopu razlogov za izbris zavezanca iz sistema davka na tonažo ne more ponovno vstopiti v sistem davka na tonažo in mora plačati razliko med davkom, ki bi ga plačal po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, in davkom, ki ga je plačal po tem zakonu, povečano za obresti iz 95. člena ZDavP-2. Obresti iz prejšnjega stavka tečejo od dneva nastanka davčne obveznosti po tem zakonu do dneva izbrisa zavezanca iz sistema davka na tonažo. V tem primeru zastaralni roki po ZDavP-2 začnejo teči z dnem izbrisa zavezanca iz sistema davka na tonažo.
(7) Davčni organ oprosti zavezanca plačila razlike davka in obresti iz prejšnjega odstavka, če zavezanec dokaže, da je izbris iz sistema davka na tonažo posledica ekonomsko-poslovnih razlogov in predčasno prenehanje veljavnosti pristopa k sistemu davka na tonažo ni posledica davčnih razlogov.
15. člen
(moratorij za zavezanca)
(1) Zavezanec se lahko v primeru, da ostane brez vseh ladij, vključenih v sistem davka na tonažo, ali da vse ladje, vključene v sistem davka na tonažo, ne izpolnjujejo pogojev iz prvega, tretjega in četrtega odstavka 9. člena tega zakona, z obvestilom davčnemu organu iz petega odstavka 14. člena tega zakona odloči za moratorij.
(2) Moratorij začne veljati 15. dan od vložitve obvestila, razen če davčni organ v tem roku izda odločbo, s katero ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za moratorij. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve. Moratorij ne more biti daljši od šestih mesecev. Med moratorijem se za zavezanca ne uporabljajo III. do VII. poglavje tega zakona, desetletno obdobje pa teče naprej.
(3) Zavezanec mora v osmih dneh po prenehanju razlogov za moratorij o tem obvestiti davčni organ. Moratorij preneha z dnem vložitve obvestila davčnemu organu ali z dnem, ko davčni organ ugotovi, da so razlogi za moratorij prenehali.
(4) Če razlogi za nastop moratorija za zavezanca obstajajo tudi ob izteku moratorija, davčni organ odloči o izbrisu zavezanca iz sistema davka na tonažo in o morebitni obveznosti plačila razlike davka in obresti iz šestega odstavka 14. člena tega zakona. Zavezanec deset let od izbrisa ne more ponovno pristopiti k sistemu davka na tonažo.
16. člen
(moratorij za ladjo)
(1) Če nekatere ladje, vključene v sistem davka na tonažo, ne izpolnjujejo več pogojev iz prvega, tretjega in četrtega odstavka 9. člena tega zakona, se lahko zavezanec z obvestilom davčnemu organu iz drugega odstavka 13. člena tega zakona odloči za moratorij na te ladje.
(2) Moratorij začne veljati 15. dan od vložitve obvestila, razen če davčni organ v tem roku izda odločbo, s katero ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji za moratorij. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve. Moratorij ne more biti daljši od šestih mesecev. Med moratorijem se za dohodke, pridobljene z ladjo, za katero nastopi moratorij, določbe tega zakona ne uporabljajo.
(3) Zavezanec mora v osmih dneh po prenehanju razlogov za moratorij o tem obvestiti davčni organ. Moratorij preneha z dnem vložitve obvestila davčnemu organu ali z dnem, ko davčni organ ugotovi, da so razlogi za moratorij prenehali.
(4) Če razlogi za moratorij za ladjo obstajajo tudi ob izteku moratorija, davčni organ odloči o izbrisu ladje iz sistema davka na tonažo in o morebitni obveznosti plačila razlike davka iz četrtega odstavka 13. člena tega zakona. Zavezanec do izteka desetletnega obdobja pristopa izbrisane ladje ne more ponovno vključiti v sistem davka na tonažo.
17. člen
(prodaja ladje med povezanimi družbami)
Pri prodaji ladje, vključene v sistem davka na tonažo med povezanimi družbami, ki so zavezanci za davek na tonažo, ladja obdrži status ladje vključene v sistem davka na tonažo, in se od dneva obvestila davčnemu organu šteje, da jo je kupec vključil v seznam ladij vključenih v sistem davka na tonažo. Če je kupec povezana družba, ki ni zavezanec za davek na tonažo, mora družba, ki je ladjo prodala, povrniti razliko za nazaj med davkom od dohodkov pravnih oseb v zvezi s to ladjo, ki bi ga plačala, če te ladje ne bi vključila v sistem davka na tonažo in plačanim davkom na tonažo v zvezi s to ladjo, razen če kupec v roku treh mesecev od dneva prenosa lastninske pravice pridobi status zavezanca za davek na tonažo in to ladjo vključi v sistem davka na tonažo. Razlika davka, ugotovljena v skladu s prejšnjim stavkom se poveča za obresti iz 95. člena ZDavP-2. Obresti iz prejšnjega stavka tečejo od dneva nastanka davčne obveznosti za posamezno leto po tem zakonu do dneva obračuna razlike davka. V zvezi z obračunom in plačilom razlike davka in obresti po tem členu zastaralni roki po ZDavP-2 začnejo teči z dnem prodaje ladje med povezanimi družbami.
18. člen
(statusno preoblikovanje zavezanca)
(1) Pri statusnem preoblikovanju zavezanca za davek na tonažo se šteje, da je prevzemna družba ali novoustanovljena družba, ki izpolnjuje pogoje za pristop k sistemu davka na tonažo, pristopila k sistemu davka na tonažo za obdobje do izteka preostanka desetletnega obdobja, z ladjami, s katerimi posluje in so bile ob statusnem preoblikovanju vključene v sistem davka na tonažo.
(2) Pri statusnem preoblikovanju zavezanca za davek na tonažo, kjer prevzemna družba ali novoustanovljena družba ne izpolnjuje pogojev za pristop k sistemu davka na tonažo za obdobje do izteka preostanka desetletnega obdobja, z ladjami, s katerimi posluje in so bile ob statusnem preoblikovanju vključene v sistem davka na tonažo, mora zavezanec za davek na tonažo in subsidiarno prevzemna družba ali novoustanovljena družba plačati razliko med davkom, ki bi ga plačal po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, in davkom, ki ga je plačal po tem zakonu, povečano za obresti iz 95. člena ZDavP-2. Obresti iz prejšnjega stavka tečejo od dneva nastanka davčne obveznosti za posamezno leto po tem zakonu do dneva obračuna razlike davka. V tem primeru zastaralni roki po ZDavP-2 začnejo teči z dnem statusnega preoblikovanja.
(3) Davčni organ oprosti zavezanca ali prevzemno družbo ali novoustanovljeno družbo plačila razlike davka in obresti iz prejšnjega odstavka, če le-ta dokaže, da so razlogi za preoblikovanje ekonomsko poslovni in ne davčni.
III. OSNOVA ZA IZRAČUN DAVKA NA TONAŽO
19. člen
(davčna osnova)
(1) Dnevno davčno osnovo za izračun davka na tonažo posamezne ladje se izračuna na podlagi neto tonaže ladje, ki se pomnoži z zneski iz naslednje tabele:
+---------------------------------------+----------------------+
|           Neto tonaža ladje           |eurov/dan za 100 neto |
|                                       |         ton          |
+---------------------------------------+----------------------+
|za prvih 1.000 ton                     |         0,90         |
+---------------------------------------+----------------------+
|za nadaljnjih 1.000 ton do 10.000 ton  |         0,67         |
+---------------------------------------+----------------------+
|za nadaljnjih 10.000 ton do 25.000 ton |         0,40         |
+---------------------------------------+----------------------+
|za vse nad 25.000 ton                  |         0,20         |
+---------------------------------------+----------------------+
(2) Davčno osnovo za posamezno ladjo za davčno obdobje se izračuna tako, da se dnevno davčno osnovo ladje pomnoži s številom dni poslovanja posamezne ladje v davčnem obdobju. Davčna osnova je seštevek davčnih osnov za davčno obdobje za posamezne ladje, ki so vključene v sistem davka na tonažo.
(3) Število dni poslovanja pomeni število dni v posameznem davčnem obdobju, ko je zavezanec posloval z ladjo. V število dni poslovanja se ne vštevajo dnevi, ko ladja ni opravljala gospodarskih dejavnosti, ker je bila v razpremi, v doku, na popravilu, dodelavi ali predelavi.
(4) Za ladje v solasti se za dnevno davčno osnovo upošteva samo tonažo, sorazmerno solastninskemu deležu zavezanca.
20. člen
(neto tonaža ladje)
Pri izračunih davčne osnove iz prejšnjega člena se upošteva neto tonaža ladje, kakor je določena v mednarodnem izmeritvenem spričevalu izdanem na podlagi Mednarodne konvencije o izmeritvi ladij iz leta 1969, in se zaokroži navzdol na najbližji večkratnik 100 ton.
21. člen
(ugotavljanje primerljivih tržnih cen)
Določbe zakona o davku od dohodkov pravnih oseb se smiselno uporabljajo tudi pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov med dejavnostjo iz prvega odstavka 4. člena tega zakona in dejavnostjo, obdavčeno po davčni osnovi po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb.
IV. RAZLIČNO OBDAVČENE DEJAVNOSTI
22. člen
(ločeno knjigovodstvo)
(1) Zavezanec, ki ima poleg dohodkov od dejavnosti iz prvega odstavka 4. člena tega zakona še dohodke, obdavčene po davčni osnovi po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, mora za navedene dohodke in pripadajoče odhodke voditi ločeno knjigovodstvo.
(2) Skupni (indirektni) odhodki, ki so potrebni za pridobitev prihodkov, obdavčenih po tem zakonu in zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, se delijo sorazmerno s prihodkom obeh različno obdavčenih dejavnosti. To so zlasti: stroški dela zaposlenih v splošnih službah, stroški poslovne hiše, stroški literature, stroški storitev drugih, stroški službenih potovanj, poštno-komunikacijski stroški, bančni stroški in drugi.
23. člen
(različno obdavčene dejavnosti)
Za dohodke, ki ne izvirajo iz dejavnosti, določenih v prvem odstavku 4. člena tega zakona, mora zavezanec obračunati davek po zakonu o davku od odhodkov pravnih oseb, razen če taki dohodki ne presegajo 0,25% vseh prihodkov.
V. OBRAČUNAVANJE IN PLAČEVANJE DAVKA NA TONAŽO
24. člen
(obračunavanje in plačevanje davka na tonažo)
(1) Zavezanec na dan po dnevu izteka roka iz četrtega odstavka 12. člena tega zakona predloži davčnemu organu začasni obračun davka na tonažo. Za začasni obračun se šteje obračun, ki vsebuje podatke iz druge alineje drugega odstavka 12. člena tega zakona in vse druge podatke, potrebne za izračun davka na tonažo.
(2) Zavezanec mora ob vsaki spremembi spiska ladij iz drugega odstavka tega člena ali drugih spremenjenih dejstvih in okoliščinah, ki vplivajo na obračun davka na tonažo, dopolniti obračun iz prejšnjega odstavka tega člena tako, da so te spremembe upoštevane. Za dopolnitev se šteje predložitev novega začasnega obračuna, ki upošteva stanje iz zadnjega predloženega obračuna in spremembe.
(3) Zavezanec za davek na tonažo plača davek za davčno obdobje po zadnjem dopolnjenem začasnem obračunu za to davčno obdobje.
(4) Zavezanec za davek na tonažo plačuje med letom akontacije davka na tonažo. Za prvo davčno obdobje, ko je zavezanec vključen v sistem davka na tonažo, plačuje akontacije glede na začasni obračun iz drugega odstavka tega člena.
VI. IZGUBA
25. člen
(izguba)
(1) Izguba pri poslovanju zavezanca, ki nastane v času trajanja pristopa k sistemu davka na tonažo in izvira iz dejavnosti, ki so vključene v davčno osnovo po tem zakonu, se v nobenem obdobju ne more uveljavljati za zmanjšanje davčne osnove zavezanca po tem zakonu ali po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb.
(2) Izguba pri poslovanju zavezanca, ki nastane med trajanjem pristopa k sistemu davka na tonažo in izvira iz dejavnosti, obdavčenih po zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, se v nobenem obdobju ne more uveljavljati za zmanjšanje davčne osnove zavezanca za davek na tonažo po tem zakonu.
VII. ZAPOSLOVANJE POMORŠČAKOV PRIPRAVNIKOV (KADETOV)
26. člen
(zaposlovanje pomorščakov pripravnikov)
(1) Na ladjah, s katerimi zavezanec posluje in so vključene v sistem davka na tonažo, razen na ladjah, ki jih ima v najemu, mora biti zagotovljeno v povprečju po eno delovno mesto za pomorščake pripravnike (kadete) oziroma pomorščakinje pripravnice (kadetinje) (v nadaljnjem besedilu: pomorščake pripravnike (kadete)), ki so državljani Republike Slovenije ali druge države članice in imajo prebivališče v Republiki Sloveniji.
(2) Šteje se, da je pogoj iz prejšnjega odstavka izpolnjen, če zavezanec zahtevano število delovnih mest najmanj enkrat letno javno objavi. Za javno objavo se šteje tudi objava na oglasni deski srednje, višje ali visoke šole pomorske usmeritve. Pri povezanih družbah se šteje, da je pogoj iz prvega odstavka izpolnjen, če skupno zahtevano število delovnih mest objavi eden od zavezancev.
(3) Dokazilo o javni objavi mora zavezanec enkrat letno predložiti davčnemu organu.
VIII. KAZENSKE DOLOČBE
27. člen
(1) Z globo od 500 do 10.000 eurov se kaznuje zavezanec, če davčnemu organu ne predloži dokazila o javni objavi, navedenem v drugem odstavku 26. člena tega zakona.
(2) Z globo od 200 do 1.500 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
IX. POSEBNA DOLOČBA
28. člen
(natančnejši predpisi)
Podrobnejše predpise o izvajanju tega zakona lahko izda minister oziroma ministrica (v nadaljnjem besedilu: minister), pristojen za finance.
X. KONČNA DOLOČBA
29. člen
(začetek veljavnosti in uporabe)
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne z dnem, ko Evropska komisija odobri shemo državne pomoči po tem zakonu.
(2) Minister, pristojen za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije objavi informacijo o dnevu odobritve sheme državne pomoči iz prejšnjega odstavka.
Št. 435-01/07-10/1
Ljubljana, dne 22. junija 2007
EPA 1377-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr. med., l.r.