Uradni list

Številka 51
Uradni list RS, št. 51/2007 z dne 8. 6. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 51/2007 z dne 8. 6. 2007

Kazalo

2720. Uredba o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije, stran 6973.

Na podlagi tretjega in četrtega odstavka 12. člena ter 28. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o merilih in okoliščinah ugotavljanja pogojev pridobitve državljanstva Republike Slovenije v postopku naturalizacije
1. člen
(vsebina uredbe)
Ta uredba določa merila za ugotavljanje pogoja dejanskega življenja ter pogoja iz 4. in 8. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/07 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljnjem besedilu: zakon), okoliščine, zaradi katerih je kljub odsotnosti prosilca iz tretjega odstavka 12. člena zakona izpolnjen pogoj neprekinjenega prebivanja, in okoliščine iz četrtega odstavka 12. člena zakona, ki vplivajo na soglasje Vlade Republike Slovenije.
2. člen
(prekinitev dejanskega življenja)
(1) Kot prekinitev dejanskega življenja iz 10., 12., 13. in 14. člena zakona se šteje:
– enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost zaradi šolanja ali študija v tujini, pri čemer odsotnost ne sme presegati štirih let, in če je prosilca na šolanje ali študij napotila pravna oseba, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, oziroma samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: podjetnik), ki ima sedež v Republiki Sloveniji, ali državni organ oziroma lokalna skupnost,
– enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost zaradi poklicnega izpopolnjevanja v tujini, pri čemer odsotnost ne sme presegati dveh let, in če je prosilca na poklicno izpopolnjevanje napotila pravna oseba, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, oziroma podjetnik, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, ali državni organ oziroma lokalna skupnost,
– enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost zaradi zdravljenja, pri čemer odsotnost ne sme presegati enega leta, in če je prosilca na zdravljenje napotila zdravstvena organizacija, ki ima sedež v Republiki Sloveniji,
– enkratna odsotnost v trajanju več kot 60 dni na leto, razen če gre za odsotnost zaradi zaposlitve v tujini, pri čemer odsotnost ne sme presegati štirih let, in če je prosilca na zaposlitev napotila pravna oseba, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, oziroma podjetnik, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, ali državni organ oziroma lokalna skupnost,
– večkratna krajša odsotnost, ki v enem letu presega 60 dni.
(2) Kot prekinitev dejanskega življenja se šteje tudi, če je bil prosilcu izrečen ukrep prisilne odstranitve tujca iz 28. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I in 44/97) ali 50. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo) zaradi izrečene stranske kazni izgona tujca iz države ali varstvenega ukrepa odstranitve tujca iz države.
3. člen
(sredstva, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost)
(1) Kot sredstvo, ki zagotavlja materialno in socialno varnost iz 4. točke prvega odstavka 10. člena zakona se šteje, če prosilec vsaj dve leti neprekinjeno prejema enega izmed naslednjih prejemkov:
– prejemki iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za nedoločen čas,
– prejemki iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas,
– prejemki iz pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas, če gre za prvo zaposlitev prosilca po končanem šolanju v Republiki Sloveniji,
– pokojnina, ne glede na to, kje je bila določena,
– prejemki iz pogodbe o delu ali avtorske pogodbe,
– štipendija, če gre za prosilca, ki se redno ali izredno šola in ga starši niso več dolžni preživljati,
– prejemki samozaposlenih, ki kot svoj edini ali glavni poklic opravljajo samostojno dejavnost v Republiki Sloveniji,
– prejemki družbenikov zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe,
– prejemki kmetov, ki v Republiki Sloveniji samostojno opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini in glavni poklic,
– prejemki vrhunskih športnikov in šahistov,
– renta, najemnina oziroma zakupnina,
– prejemki, priznani na podlagi sodne odločbe,
– prejemki verskih uslužbencev, ki so s svojo cerkvijo ali drugo versko skupnostjo v razmerju, ki nima vseh elementov delovnega razmerja.
(2) Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja, ali ima prosilec sredstva, ki mu zagotavljajo materialno in socialno varnost, se upoštevajo sredstva iz katerekoli alinee prejšnjega odstavka. Če prosilec prejema več sredstev iz prejšnjega odstavka, se upošteva seštevek vseh sredstev.
(3) Če ima prosilec zagotovljena sredstva iz vsaj ene alinee prvega odstavka tega člena, se poleg teh sredstev kot zagotovljena sredstva štejejo tudi dodatek za veliko družino, otroški dodatek ter dodatek za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo.
(4) Če je prosilec oseba, ki se šola, se poleg sredstev iz prvega odstavka tega člena, ki jih prejema oseba, ki je prosilca dolžna preživljati, kot zagotovljena sredstva šteje tudi štipendija, če jo upravičenec prejema vsaj dve leti.
4. člen
(nevarnost za javni red)
Kot nevarnost za javni red iz 8. točke prvega odstavka 10. člena zakona se šteje:
– če je bila prosilcu v zadnjem letu dvakrat ali večkrat izrečena globa v višini najmanj 300 EUR za prekršek, ki pomeni kršitev Zakona o varstvu javnega reda in miru (Uradni list RS, št. 70/06),
– če je bil prosilec v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojen ali pa mu je bila izrečena globa za prekršek po Zakonu o orožju (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo), Zakonu o eksplozivih (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo), Zakonu o tujcih (Uradni list RS, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo), Zakonu o nadzoru državne meje (Uradni list RS, št. 110/06) ali Zakonu o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Uradni list RS, št. 108/99 in 44/00),
– če je bila prosilcu izrečena stranska sankcija ali stranska kazen izgona tujca iz države na podlagi Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo) ali Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo).
5. člen
(nevarnost za državo)
Kot nevarnost za državo iz 8. točke prvega odstavka 10. člena zakona se šteje:
– če je bila oseba udeležena pri mednarodno organiziranih dejavnostih v Republiki Sloveniji ali zunaj nje, s katerimi se ogroža njena varnost in obstoj ali škoduje varnostnim, političnim, gospodarskim in drugim vitalnim interesom države oziroma mednarodne skupnosti,
– če obstajajo razlogi za sum, da oseba pripada, sodeluje, podpira ali kako drugače pomaga organizacijam ali skupinam, ki pripravljajo ali izvršujejo nasilna dejanja,
– če obstajajo razlogi za sum, da gre za aktivnega ali nekdanjega pripadnika ali sodelavca tujih varnostnih organov ali obveščevalnih služb ter drugih ustanov ali organizacij, katerih delovanje ogroža politične, gospodarske in druge vitalne interese Republike Slovenije,
– če obstajajo razlogi za sum, da gre za aktivnega ali nekdanjega pripadnika ali simpatizerja političnih strank ali organizacij, ki so v tuji državi prepovedane zaradi zavzemanja za nasilno spremembo ustavne ureditve, in njihovo delovanje pomeni objektivno ogrožanje z ustavo zagotovljenih temeljnih človekovih pravic,
– če obstajajo razlogi za sum, da gre za osebo, ki se zavzema ali se je v preteklosti javno zavzemala za uveljavitev idej, ki razpihujejo nacionalno, versko ali rasno sovraštvo oziroma bi njihovo uresničenje pomenilo storitev kaznivih dejanj zoper človečnost in mednarodno pravo,
– če obstajajo drugi razlogi za sum o delovanju, ki je neposredno usmerjeno v ogrožanje varnosti ali obstoja države ali škoduje drugim vitalnim interesom države oziroma mednarodne skupnosti.
6. člen
(nevarnost za obrambo države)
Kot nevarnost za obrambo države iz 8. točke prvega odstavka 10. člena zakona se šteje:
– če je oseba aktivno sodelovala v agresiji na Republiko Slovenijo, bodisi v funkciji poveljevanja ali neposrednega bojnega delovanja,
– če je oseba sodelovala pri nezakonitih dejavnostih JLA po 18. 7. 1991, zlasti pa pri uničevanju premičnega in nepremičnega premoženja ter nezakonitem prisvajanju,
– če obstajajo razlogi za sum, da je oseba aktivni ali nekdanji poklicni pripadnik sovražnih tujih oboroženih sil ali pripadnik sovražnih paravojaških formacij, če od njegovega udejstvovanja ni poteklo več kot 15 let,
– če obstajajo razlogi za sum o obveščevalnem delovanju osebe v korist tujih vojaških ali drugih obveščevalnih služb oziroma držav proti Republiki Sloveniji,
– če obstajajo drugi razlogi za sum o delovanju, ki je neposredno usmerjeno v ogrožanje obrambnih interesov države oziroma, ki neposredno škodljivo vpliva na obrambno moč države.
7. člen
(okoliščine odsotnosti)
Kot okoliščine iz tretjega odstavka 12. člena zakona, zaradi katerih je kljub odsotnosti prosilca za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije izpolnjen pogoj neprekinjenega prebivanja, se poleg okoliščin iz prve, druge, tretje in četrte alinee prvega odstavka 2. člena te uredbe šteje:
– če je prosilec oziroma zakonec zaposlen v instituciji Evropske unije,
– če je prosilec oziroma zakonec zaposlen v NATU, OZN, Svetu Evrope ali Evropskem sodišču za človekove pravice.
8. člen
(spregled pogoja odpusta)
Okoliščine, ki vplivajo na soglasje Vlade Republike Slovenije iz četrtega odstavka 12. člena zakona k sprejemu prosilca v državljanstvo Republike Slovenije, čeprav ni izpolnjen pogoj iz 2. točke prvega odstavka 10. člena zakona, so:
– če država izvora predpisuje za prenehanje državljanstva izpolnitev pogojev, ki bi za prosilca pomenila ogrožanje njegovega življenja ali eksistence,
– če bi prenehanje izvornega državljanstva za prosilca pomenilo izgubo lastninske pravice na nepremičnini oziroma pravice do posedovanja nepremičnin.
9. člen
(spregled pogoja bivanja)
Okoliščine, ki vplivajo na soglasje Vlade Republike Slovenije iz četrtega odstavka 12. člena zakona k sprejemu prosilca v državljanstvo Republike Slovenije, čeprav ni izpolnjen pogoj neprekinjenega prebivanja, so:
– če je prosilec enkratno ali večkratno odsoten v trajanju več kot 60 dni in manj kot 120 dni na leto zaradi objektivnih okoliščin, ki vplivajo na njegovo življenje (npr. zdravljenje),
– če je prosilec enkratno ali večkratno odsoten v trajanju več kot 60 dni in manj kot 120 dni na leto zaradi objektivnih okoliščin, ki vplivajo na življenje njegovih družinskih članov (npr. zdravljenje).
10. člen
(prenehanje veljavnosti)
Z dnem začetka uporabe te uredbe preneha veljati Uredba o merilih za ugotavljanje izpolnjevanja določenih pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo (Uradni list RS, št. 47/94).
11. člen
(začetek veljavnosti)
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 22. junija 2007.
Št. 00717-6/2007/14
Ljubljana, dne 31. maja 2007
EVA 2007-1711-0005
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik