Uradni list

Številka 46
Uradni list RS, št. 46/2007 z dne 29. 5. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 46/2007 z dne 29. 5. 2007

Kazalo

2543. Odlok o Občinskem lokacijskem načrtu za poslovno cono Krmelj, stran 6558.

Na podlagi 12. in 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) ter 16. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05 – UPB), je Občinski svet Občine Sevnica na 6. redni seji dne 21. 5. 2007 sprejel
O D L O K
o Občinskem lokacijskem načrtu za poslovno cono Krmelj
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Sevnica od leta 1986 do leta 1990 (Uradni list SRS, št. 10/88, 20/89 in Uradni list RS, št. 20/94, 102/00, 36/02, 87/04), sprejme Občinski lokacijski načrt za poslovno cono Krmelj (v nadaljevanju: lokacijski načrt).
2. člen
Določbe tega odloka dopolnjujejo:
A) TEKSTUALNI DEL:
1. Strokovne podlage
2. Izvleček iz planskega akta
3. Obrazložitev
4. Opis prostorske ureditve
5. Urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje objektov in ureditev
6. Rešitve komunalne infrastrukture
7. Rešitve in ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin
8. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
9. Nova parcelacija
10. Etapnost izvajanja prostorske ureditve
11. Drugi pogoji in zahteve za izvajanje načrta
12. Smernice nosilcev urejanja naselja
13. Seznam sprejetih aktov in predpisov, ki so bili pri pripravi izvedbenega prostorska akta upoštevani
B) GRAFIČNI DEL:
1. Ureditveno območje na digitalnem
načrtu parcel                                      M 1:2000
2. Ureditveno območje na geodetskem načrtu         M 1:1000
3. Prikaz namenske rabe iz planskega akta          M 1:5000
4. Prikaz prostorske ureditve                      M 1:1000
5. Rešitve prometne in komunalne
infrastrukture                                     M 1:1000
6. Rešitve in ukrepi za obrambo
ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami    M 1:1000
7. Načrt parcelacije                               M 1:1000
8. Geodetsko zazidalna situacija                   M 1:1000
II. OBMOČJE LOKACIJSKEGA NAČRTA
3. člen
Meja območja lokacijskega načrta meji na jugovzhodni strani s kmetijskimi površinami in regionalno cesto R3-738 Tržišče-Krmelj–Hotemež, na severni strani s travnikom in –obstoječo domačijo, na zahodni strani s potokom Hinja. Velikost območja lokacijskega načrta znaša cca 6 ha.
Lokacijski načrt se pripravi za območje, ki sega na zemljišča v k.o. Goveji Dol: 957/1d, 961d, 971/1d, 971/2d, 1243d, 947/1, 938/2, 941/1, 949, 952, 953/2, 946, 950/1, 950/2, 941/2, 951 in 1250/1d.
d – pomeni delno.
Izven območja lokacijskega načrta poteka izvedba priključitve območja na vodovodno, kanalizacijsko, telekomunikacijsko, električno in cestno omrežje. Območje priključevanja in dograjevanja obstoječega omrežja poteka po parcelah št.: 957/2, 1255/1, 945/1, 942/2, 937/1, 938/3, 941/3, 948/1, 948/2, 957/9, vse k.o. Goveji Dol.
III. MERILA IN POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
4. člen
Na območju lokacijskega načrta so dovoljene naslednje vrste dejavnosti:
– terciarne dejavnosti (po tem odloku so to promet, storitve, obrt, servis, proizvodnja in ostale poslovne dejavnosti). Obremenitev okolja s hrupom ne sme presegati mejne vrednosti kazalcev hrupa.
5. člen
Na območju LN so dovoljeni posegi v prostor:
– gradnja novih objektov,
– redna investicijska in vzdrževalna dela,
– spremembe namembnosti,
– spremembe rabe,
– rušitve in nadomestne gradnje,
– dozidave in nadzidave objektov,
– rekonstrukcije objektov.
6. člen
Na območju lokacijskega načrta je dovoljena gradnja in ureditev:
– poslovnih objektov,
– pomožnih objektov,
– ograj,
– gradbenih in inženirskih objektov (prometna, komunalna in energetska infrastruktura),
– zelenih površin.
7. člen
Poslovni objekti:
– lega objektov: po geodetsko zazidalni situaciji.
– horizontalni gabariti: okvirni gabariti po geodetski zazidalni situaciji, tloris poslovnega objekta je praviloma podolgovate oblike. Ker vsebina posameznih predvidenih objektov ni natančno določena, so možna večja odstopanja (v »+« ali v »-«) od horizontalnih gabaritov določenih v grafičnih prilogah pod pogojem, da se ne spreminja določena gradbena linija, razmerje pozidanosti gradbene parcele, ter da je zagotovljena požarna varnost objekta in ustrezno število parkirnih mest.
Osnovnemu tlorisu objekta je možno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane arhitektonske dodatke, maksimalno do 1/3 tlorisne površine osnovnega objekta.
– vertikalni gabarit: Objekti bodo višine od 6.00 m do max. 11.00 m (etažnost P+1). Višina etaž mora biti prilagojena tehnološkemu načrtu, zato etažnost pri teh objektih ni omejena, dovoljena je izvedba medetaž oziroma je lahko objekt zasnovan iz več etaž pod pogojem, da ne presega maksimalno določeno višino 11.00 m.
Višina dodanih svobodno oblikovanih arhitektonskih volumnov je lahko nižja od 6.00 m.
– konstrukcija: dovoljena je kombinacija monolitne in montažne gradnje, izvedba je lahko armiranobetonska, jeklena in klasična.
– streha: strehe bodo ravne, minimalnega naklona, skrite za zaključnim strešnim vencem ali masko. Dovoljena je izvedba drugačnih oblik streh s svetlobnimi trakovi in kupolami pod pogojem, da vsi objekti na gradbenih parcelah v nizu sledijo enaki zasnovi streh. Na strehi je dovoljena postavitev tehnoloških naprav pod pogojem, da so skriti za masko in ne presegajo določeno maksimalno višino objekta.
– fasada: je lahko klasično ometana ali obložena s fasadnimi prefabriciranimi elementi iz armiranega betona, vlaknasto cementnih plošč in stekla. Skladiščni in proizvodni objekti se lahko obložijo s prefabriciranimi fasadnimi paneli iz jeklene profilirane pločevine. Možna je tudi kombinacija navedenih fasadnih oblog.
Osvetlitev fasad mora biti projektirana in izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.
– oblikovanje odprtin: svobodno.
– zunanja ureditev gradbene parcele: parkirišča se lahko tlakujejo, ostale manipulacijske površine pa se asfaltirajo.
8. člen
Pomožni objekti:
Na območju lokacijskega načrta je dovoljena gradnja pomožnih objektov. To so: nadstrešnice in skladišča.
Gradijo se lahko znotraj gradbene parcele, skupnega tlorisnega gabarita do 120.00 m², višine do 4.00 m merjeno od terena do kapi in razpona nosilnih delov do 3.00 m. Če razpon nosilnih delov presega dolžino 3.00 m, morajo biti objekti sestavljeni iz montažnih elementov, ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode.
Objekti so lahko lesene, klasično zidane, armiranobetonske ali kovinske konstrukcije. Oblikovanje pomožnih objektov kot sta naklon in kritina, mora biti usklajeno z glavnim objektom.
9. člen
Infrastrukturni objekti:
Infrastrukturni objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo ter objekte in naprave za zveze in telekomunikacije (parkirišča, plinski rezervoarji, trafo postaje, ekološki otoki, reklamne table in podobno) ter postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija, svetilke).
Oblikovanje infrastrukturnih objektov je svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače:
– Transformatorske postaje so tipske izvedbe.
– Plinski rezervoarji in tehnični plin za potrebe proizvodnje se postavijo znotraj gradbene parcele in ogradijo z žično ograjo.
– Reklamne table in napise s komercialnim namenom je dovoljeno postaviti na lastnem zemljišču.
– Dovoljeno je postaviti reklamne table ob servisni cesti; oblikovanje neprometne signalizacije se mora urejati enotno s projektom nove cestne infrastrukture.
– Osvetlitev reklamnih tabel mora biti izvedena skladno z veljavno zakonodajo, z namenom preprečevanja svetlobnega onesnaževanja okolja.
– Ograje za poslovne objekte: dovoljena je postavitev ograje na parcelno mejo, ograja je lahko žična, višine do 2.50 m, razen ob servisni cesti, kjer ograja ne sme posegati v polje preglednosti in je za njo potrebno predhodno pridobiti soglasje upravljavca ceste.
10. člen
Gradbena parcela:
Nova parcelacija je določena v grafični prilogi št. 7. – Načrt parcelacije.
Dovoljen odmik objektov od sosednjih parcelnih mej znaša 4.00 m. V primeru, da investitor pridobi soglasje lastnika sosednjega zemljišča, je možno graditi objekt z manjšim odmikom od parcelne meje.
Obodna parcelacija lokacijskega načrta v naravi ni zamejičena in je prenesena iz grafičnih prilog katastrskega načrta v merilu 1:2880, zato lahko pride do odstopanj v izmeri in legi nove gradbene parcele.
Gradbena parcela za poslovni objekt je lahko pozidana 50%, kar vključuje glavni objekt in pomožne objekte pod pogojem, da je zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest glede na predvideno dejavnost. Pri določanju razmerja se upošteva bruto etažna površina pritličja.
IV. POGOJI ZA INFRASTRUKTURNO UREJANJE OBMOČJA
11. člen
Prometno omrežje:
Zaradi nove pozidave območja lokacijskega načrta se izvede rekonstrukcija obstoječega cestnega priključka z obstoječe regionalne ceste R3-738, na odseku 6727 Tržišče – Hotemež. Cestni priključek se prilagodi niveleti vozišča regionalne ceste, širina vozišča znaša 6.00 m z radijem krivin r=12.00 m. Sredi območja poslovne cone se izvede servisna cesta z voziščem širine 6.00 m, s krožnim obračališčem na koncu poslovne cone oziroma ob severni meji območja lokacijskega načrta. Ob servisni cesti na zahodni strani, se izvede enostranski hodnik za pešce, širine 1.55 m, ob vzhodni strani servisne ceste se izvede javno vzdolžno parkirišče za osebna vozila in tovorna vozila. Javna parkirišča se uporabljajo za stranke in ne za investitorje posameznih gradbenih parcel ter njihove zaposlene.
Z načrtovane servisne ceste se izvedejo novi cestni priključki do posameznih objektov oziroma gradbenih parcel.
V sklopu gradbene parcele mora investitor zagotoviti ustrezno število parkirnih mest.
Javne prometne površine morajo biti na obravnavanem območju opremljene s predpisano talno in vertikalno prometno signalizacijo.
V primeru povečane frekvence vozil na območju lokacijskega načrta oziroma v primeru gradnje večjega trgovskega objekta, je obvezna rekonstrukcija regionalne ceste z izvedbo tretjega zavijalnega pasu.
12. člen
Kanalizacijsko omrežje:
Na obravnavanem območju ni urejenega kanalizacijskega sistema. Skladno s študijo odvajanja in čiščenja odpadnih voda na območju Občine Sevnica, se načrtuje čiščenje komunalnih odpadnih voda za naselje Krmelj in Tržišče preko skupne komunalne čistilne naprave. Trasa glavnega kanalizacijskega kolektorja iz naselja Krmelj proti naselju Tržišče, delno poteka ob obravnavanem območju lokacijskega načrta, oziroma je umeščena v skupni koridor komunalnih vodov.
Do izgradnje čistilne naprave in kolektorja, se fekalne vode iz objektov znotraj območja lokacijskega načrta odvajajo v potok Hinja preko lastnih čistilnih naprav.
Meteorne vode z obravnavanega območja se preko peskolovov, lovilcev olj, cevnega zadrževalnika in predvidene meteorne kanalizacije speljejo v potok Hinja.
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96, 29/00, 106/01).
Trase predvidene kanalizacije so razvidne iz grafične priloge št. 5. – Rešitev prometne, komunalne in energetske infrastrukture.
13. člen
Vodovodno omrežje:
Za oskrbo s pitno in požarno vodo, se za obravnavano območje izvede novo vodovodno omrežje. Obravnavano območje se bo napajalo iz vodovodnega sistema Krmelj z navezavo na obstoječi vodovod PE 90 mm pri podjetju »Galvana«.
Na predvidenem vodovodu se postavijo nadzemni hidranti.
Od novega vodovoda se izvedejo odcepi do posameznih uporabnikov z vodomernimi jaški, ki morajo biti locirani izven objekta na vedno dostopnem mestu.
V strategiji dolgoročne vodooskrbe naselij v Občini Sevnica, se načrtuje povezava vodovodnega sistema Krmelj z vodovodnim sistemom Nova gora (KS Tržišče) z izvedbo vodovoda DN 110 mm, na katerega bodo priključeni tudi objekti poslovne cone.
Trase predvidenega vodovoda ter lokacije hidrantov so razvidne iz grafične priloge št. 5. – Rešitev prometne, komunalne in energetske infrastrukture.
14. člen
Električno omrežje:
Obstoječa TP Krmelj obrtna cona, ki je locirana v bližini podjetja »Galvana«, ima možnost povečanja moči do 630kVA, kar bo zadoščalo za predvideno pozidavo poslovne cone.
Od obstoječe transformatorske postaje TP Krmelj obrtna cona se izvede kabelska kanalizacije za položitev NN kablov ustreznega preseka. Trasa kabelske kanalizacije se izvede po skupnem komunalnem koridorju.
Znotraj gradbenih parcel se postavijo tipske prosto stoječe elektro omarice, od katerih se bodo priključevali posamezni poslovni objekti poslovne cone.
Zaradi kasnejše širitve poslovne cone, ter v primeru povečane porabe električne energije za potrebe poslovne cone, je ob krožnem obračališču servisne ceste predvidena gradnja nove transformatorske postaje s priključnim kablovodom.
Nova transformatorska postaja in obstoječa TP Krmelj obrtna cona, se povežeta s SN kablovodom, ki bo položen v kabelsko kanalizacijo skupaj z NN kabli.
V primeru večje porabe posameznih uporabnikov je dovoljena izvedba lastne trafo postaje v sklopu gradbene parcele.
Izvede se javna razsvetljava poslovne cone Krmelj z zunanjimi reflektorji na drogovih višine 10.00 m. Za vklop javne razsvetljave je predvideno prižigališče prostostoječe izvedbe.
Trase obstoječega in predvidenega energetskega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 5. – Rešitev prometne, komunalne in energetske infrastrukture.
15. člen
Telefonsko omrežje:
Lokacijo predvidenih poslovnih objektov z zunanjo ureditvijo, tangira obstoječi medkrajevni in optični TK kabel Tržišče – Krmelj, zato se na stroške upravljavca izvede prestavitev tangiranih TK kablov v skupni komunalni koridor, od koder je predvidena priključitev objektov poslovne cone.
Na območju poslovne cone je predvidena izvedba TK kanalizacije. Na južnem in severnem delu območja poslovne cone je predvidena postavitev prostostoječega razdelilnika na betonskem podstavku iz katerega se priključijo posamezni objekti.
TK priključne omarice se vgradijo v fasadah predvidenih objektov.
Trase obstoječega in predvidenega telefonskega omrežja so razvidne iz grafične priloge št. 5. – Rešitev prometne, komunalne in energetske infrastrukture.
16. člen
Ogrevanje:
Za potrebe ogrevanja je znotraj gradbene parcele dovoljena postavitev:
– silosov za žagovino ali lesno BIO maso. Višina silosov ne sme presegati maksimalne dovoljene višine objektov poslovne cone,
– prostostoječih ali vkopanih rezervoarjev za kurilo olje in utekočinjeni naftni plin.
Dovoljena je postavitev rezervoarjev v poslovnem objektu.
17. člen
Odpadki:
Za zbiranje komunalnih odpadkov se namestijo tipski zabojniki za komunalne odpadke. Komunalni odpadki se odvažajo na odlagališče komunalnih odpadkov. Tip in velikost zabojnika določi upravljavec odvoza odpadkov.
Na vsaki gradbeni parceli na območju lokacijskega načrta mora investitor postaviti zabojnik za odpadke tako, da bo dovoz do zabojnika vedno omogočen posebnim vozilom za odvoz odpadkov.
Vsi uporabniki odvoza komunalnih odpadkov so dolžni ravnati v skladu z odlokom, veljavnim na območju Občine Sevnica.
Pri načrtovanju odjemnega mesta je potrebno upoštevati Odredbo o ravnanju z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/01).
V. DRUGI POGOJI ZA UREJANJE OBMOČJA
18. člen
Varstvo pred hrupom:
Glede na dejansko in namensko rabo prostora se obravnavano območje, skladno s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), uvršča v območje s III. stopnjo varstva pred hrupom.
S predvidenim posegom ne bodo presežene kritične vrednosti kazalcev hrupa L(dvn) za III. stopnje varstva pred hrupom.
Omilitveni in zaščitni ukrepi v času gradnje se nanašajo predvsem na izbiro in vzdrževanje strojev in mehanizacije.
Omilitvene in zaščitne ukrepe v času obratovanja, kolikor bodo potrebni, bo mogoče določiti ko bodo znane proizvodne dejavnosti in njihove tehnologije, bodisi kot skupne ukrepe ali za vsako posamezno proizvodno dejavnost posebej.
V smislu monitoringa hrupa je potrebno:
– meritve hrupa je potrebno izvesti v času intenzivnih gradbenih del na območju najbližjega stanovanjskega objekta. Če bi meritve pokazale preseganje dovoljenih ravni hrupa, je potrebno zagotoviti ustrezne dodatne zaščite,
– skladno z 82. členom Zakona o varstvu okolja (ZVO-1-UPB1, Uradni list RS, št. 39/06) je potrebno pred začetkom obratovanja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za obratovanje vira hrupa iz 14. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05),
– upravljavec mora zagotoviti izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnim monitoringom hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96, 45/02), Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05) in Uredbo o ocenjevanju in urejanju hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 121/04).
V primeru, da se pri prvih meritvah ugotovi, da je objekt nepomemben vir hrupa, nadaljnji obratovalni monitoring ni potreben.
19. člen
Varstvo zraka:
Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 8/03, 39/06; ZVO-1-UPB1), Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94, 51/98, 83/98, 105/00).
Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
Posebne omilitvene in zaščitne ukrepe v času obratovanja kolikor bodo potrebni, bo mogoče določiti, ko bodo znane proizvodne dejavnosti in njihova tehnologija, bodisi kot skupne ukrepe ali za vsako proizvodno dejavnost posebej.
V smislu spremljanja stanja kvalitete zraka, so potrebne prve meritve in obratovalni monitoring predvidenih dejavnostih v objektih (industrija, kurilne naprave …).
20. člen
Varstvo voda:
Odvajanje odpadnih voda iz območja lokacijskega načrta mora biti urejeno skladno s pogoji določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05).
Izboljšanje okolja oziroma varstvo voda bomo dosegli z:
– izgradnjo kanalizacijskega sistema območja,
– rednim vzdrževanjem kanalizacijskega sistema.
Onesnažene meteorne vode z manipulativnih utrjenih površin se vodijo preko lovilca olj in goriv v obstoječi vodotok.
V smislu monitoringa odpadnih voda je potrebno:
– skladno z 82. členom ZVO-1-UPB1 je potrebno pred začetkom obratovanja pridobiti okoljevarstveno dovoljenje za naprave iz 15. člena Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05),
– opraviti meritve emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda – prve meritve in obratovalni monitoring (kolikor bo v načrtovanih dejavnostih v objektih nastajala tehnološka odpadna voda).
21. člen
Ohranjanje narave:
Na območju obravnavanega lokacijskega načrta ni evidentiranih vsebin ohranjanja narave (zavarovanih območij, naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij, območje Natura 2000), kot to določa Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04, v nadaljevanju ZON-UPB2).
Obravnavano območje se nahaja v neposredni bližini naravne vrednote lokalnega pomena Krmelj – ribnik (ident. št. 5577) in ob vodotoku Hinja, ki vijuga med kmetijskimi površinami in ima v tem delu razvito obvodno vegetacijo.
Varstvena priporočila za ohranjanje naravne vrednote so v celoti upoštevana:
– na območju ribnika ni predvidenih posegov,
– gradbeni odpadki oziroma drugi odpadni material se ne sme odlagati na brežino ribnika ali potoka Hinja, temveč se odpelje na za to določeno deponijo,
– obrežna vegetacija vodotoka se ohranja v čim večji meri. Brežine naj se prepusti naravnim procesom zaraščanja z grmovnimi in drevesnimi vrstami,
– v času del je treba paziti, da se ne slabša kvaliteta vode v vodotoku Hinja,
– pri načrtovanju javne razsvetljave poslovne cone naj se uporabljajo ustrezne žarnice, ki ne oddajajo UV spektra. Uporabijo se luči, ki svetlobo usmerjajo samo navzdol (pod vodoravnico, na tla) in ne okroglih svetilk, ki svetlobo razpršijo. Osvetljevanje se časovno omeji; ponoči se zagotovi le ustrezna minimalna razsvetljava,
– v čim večji možni meri naj se površine med stavbami ozeleni z uporabo avtohtonih vrst trav, grmovnic in drevja značilnih za okoliške površine,
– ograje in druge fizične ovire se postavi upoštevajoč dnevne ali sezonske poti živali, tako da je gibanje živali čim manj ovirano. V primeru, da ograje motijo živali ali celo preprečujejo njihovo gibanje, se postavijo le začasno ali se z dodatnimi tehničnimi rešitvami omogoči prehod.
22. člen
Varstvo kulturne dediščine:
Na podlagi pridobljenih smernic Zavoda za varstvo kulturne dediščine ugotavljamo, da na obravnavanem območju ni registriranih območjih ali evidentiranih objektov kulturne dediščine.
Ne glede na zgoraj navedene ugotovitve, je na celotnem območju lokacijskega načrta pri vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (58. člen Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD); Uradni list št. 7/99-287), ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. Stroške arheoloških raziskav je dolžan kriti investitor v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišča (59. člen ZVKD; Uradni list RS, št. 7/99).
23. člen
UPRAVLJANJE Z VODAMI
Urejanje voda:
Ob zahodnem obodu lokacijskega načrta teče potok Hinja, vodotok 2. reda.
Vsi načrtovani posegi v območju lokacijskega načrta so od parcelne meje vodotoka oddaljeni minimalno 5.00 m. Med gradbenima parcelama »G3 in G4« je predvidena ureditev dovozne ceste za vzdrževanje obvodnega pasu.
Poplavna varnost:
Za območje lokacijskega načrta je izdelana hidrološko hidravlična analiza Hinje, izdelovalca Hidrosvet d.o.o., Celje pod. št. 43/06, december 2006 z namenom ugotovitve poplavne ogroženosti območja lokacijskega načrta.
Na podlagi navedenega elaborata je razvidno, da obstoječe korito Hinje ne prevaja visokih voda, saj se le-te prelivajo preko obeh brežin.
Visoke vode s povratno dobo 100 let poplavljajo skoraj celotno obravnavano območje na levem in desnem bregu vodotoka.
Visoke vode s povratno dobo 100 let, obstoječega stanovanjskega objekta ki je lociran severno ob območju lokacijskega načrta, ne ogrožajo.
V spodnjem delu obravnavanega območja Hinje se visoke vode razlijejo do železniškega nasipa, saj je na tem delu pretočni profil zelo zmanjšan. Prav tako visoke vode s povratno dobo 100 let zajemajo tudi območje predvidene poslovne cone (povprečna višina vode 0.70 m), tako da se območje poslovne cone nahaja v poplavnem območju razlivnih voda Hinje ob pojavu visokih voda s povratno dobo 100 let.
Na podlagi hidravličnih izračunov se predlagajo naslednje usmeritve:
– upoštevati 10,00 m odmik od vodotoka, ker s tem na levem bregu Hinje ohranimo večji pretočni profil ob nastopu visokih voda,
– zaradi zožanja pretočnega profila na območju gorvodnega dela poslovne cone, se visoke vode prelivajo med obstoječim nasipom in platojem (zaradi depresije terena) vse do obstoječih objektov. To bi preprečili s povezavo nasipa in predvidenega platoja. Da bo omogočen odvod zalednih voda z območja gorvodno od cone, je potrebno v povezovalnem delu med obstoječim nasipom in predvidenim platojem vgraditi cevovod, ki bo omogočil odvajanje zalednih voda. Za preprečitev poplav ob nastopu visokih voda v območju predvidene poslovne cone ter v neposredni bližini obstoječih objektov, se uporabi zaklopka (npr. TIDE FLEX),
– da bo površina poslovne cone Krmelj poplavno varna, je potrebno pri načrtovanju upoštevati tudi varnostno višino, zato je niveleto tal potrebno dvigniti na kote HQ100 (izračun z upoštevanjem obvodnega pasu 10,00 m) + 50 cm varnostnega nadvišanja.
Ukrepi za zmanjšanje odtoka padavinskih vod z urbanih površin:
Kot ukrep za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin, je predvidena izvedba cevnega zadrževalnika padavinskih voda ter izvedba manipulativnih površin v tlaku (travnate plošče), ki bo prepuščal padavinske vode v podtalje.
Za izpust padavinskih voda v vode morajo biti izpustne glave načrtovane pod naklonom brežine vodotoka in ne smejo segati v svetli profil vodotoka. Na območju iztoka mora biti načrtovano ustrezno zavarovanje brežin in struge vodotoka pred vodno erozijo.
Pri načrtovanih posegih v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih zemljišč, t.j. 5.00 m odmik od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda, razen v posebnih primerih, kot jih določa 37. člen Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Za obstoječe objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem ali priobalnem zemljišču, ne veljajo določbe 37. člena Zakona o vodah, če gre za rekonstrukcijo, investicijsko vzdrževanje ali obnovo, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta (201. člen Zakona o vodah).
Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja (150., 151., 152. in 153. člen Zakona o vodah; Uradni list RS, št. 67/02).
24. člen
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Požar:
Za zagotovitev požarne varnosti se zgradi hidrantno omrežje. Zaščita pred širjenjem požara med objekti, kjer ni možno zagotoviti požarnovarnostnega odmika oziroma med prostori različne namembnosti, se izvede s protipožarnimi zidovi (zidovi brez odprtin), v primeru eventualnih odprtin morajo biti le-te izdelane iz ognjeodpornega materiala.
V primeru požara je omogočen dostop gasilskim vozilom neposredno do objektov.
Potres:
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63), za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli–Cancan–Seiberg.
Vsi posegi v območju lokacijskega načrta morajo biti dimenzionirani, projektirani in izvedeni skladno z geotehničinim poročilom o pogojih temeljenja objektov, izdelovalca GEOINŽENIRING d.o.o. Ljubljana, pod št. 8572/06.
V nobenem primeru se ne sme spuščati meteorne in drenažne vode nekontrolirano po terenu.
Obramba in zaščita:
Glede na odločbo Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96), ni potrebno predvideti zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji.
Elektromagnetno sevanje:
Pri postavitvi in obratovanju transformatorskih postaj se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
25. člen
Način ravnanja s plodno zemljo:
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu znotraj gradbene parcele in uporabiti za ureditev zelenic.
26. člen
Arhitektonske ovire:
Upoštevati je potrebno pravilnik o zahtevah za projektiranje objektov brez grajenih ovir (Uradni list RS, št. 92/99).
– Na vseh javnih komunikacijah in dostopih do objektov in v objekte, je potrebno izdelati klančino v naklonu 1:15, ki omogoča nemoten dostop funkcionalno oviranim osebam.
VI. FAZNOST IZVAJANJA
27. člen
I. FAZA:
– izgradnja komunalne in energetske infrastrukture za potrebe načrtovanih objektov (cesta, kanalizacija, vodovod in elektrika),
– nadvišanje terena z utrjenim platojem.
II. FAZA:
– gradnja objektov,
– hortikulturna ureditev gradbenih parcel.
Izgradnja komunalne in energetske infrastrukture za potrebe načrtovanih objektov se lahko izvaja v več fazah.
VII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČA
28. člen
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v drugi fazi, se lahko do začetka gradnje uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU LOKACIJSKEGA NAČRTA
29. člen
Pri izvajanju posegov v prostor na obravnavanem območju je izvajalec dolžan zagotoviti dostope do obstoječih objektov in zemljišč v času gradnje, racionalno urediti gradbišča in pri posegih v območju prometnic zagotoviti varen promet.
Pri urejanju okolice in javnih površin mora investitor in izvajalec:
– ob izvedbi posega odstraniti plodno zemljo in jo začasno deponirati,
– po končani gradnji odstraniti začasne objekte ter odvečni gradbeni material in urediti okolico. Višino zemljišča na parcelni meji mora prilagoditi višini sosednjega zemljišča,
– pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture, ki so tangirani pri predmetni gradnji.
IX. TOLERANCE
30. člen
Na območju lokacijskega načrta so dovoljene naslednje tolerance:
– za horizontalni gabarit: novi poslovni objekti so lahko večjega horizontalnega gabarita kot je določeno v grafičnih prilogah pod pogojem, da se ne spreminja razmerje pozidanosti gradbene parcele in določena gradbena linija. Novi poslovni objekti so lahko manjšega tlorisa, pri čemer ni omejitev v »-« pod pogojem, da se upošteva gradbena linija,
– za gradbeno linijo ni toleranc, razen pri dodanih volumnih, kjer so dovoljene tolerance 2.00 m znotraj ali zunaj gradbene linije.
– za vertikalne gabarite: maksimalna višina objektov je 11.00 m, minimalna znaša 6.00 m, za dodane prosto oblikovane volumne je lahko višina nižja kot 6.00 m,
– za kote pritličja in manipulativnih površin so tolerance ±50 cm, vendar kota manipulativnih površin in objektov ne sme biti pod varno poplavno koto, ki je določena v elaboratu hidrološko – hidravlične analize Hinje, izdelovalca HIDROSVET d.o.o., št. 43/06, december 2006. V lokacijskem načrtu so določene poplavne varne kote objektov s predlaganim +50 cm nadvišanjem. Teren in poplavno varne višinske kote padajo proti jugu, tako da so dovoljene tolerance v (–), kar se rešuje s projektno dokumentacijo,
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt ali uvozov na gradbeno parcelo, pod pogojem, da je zagotovljena preglednost na cesti in varnost prometa,
– dovoljena je združitev dveh uvozov na gradbeni parceli pod pogojem, navedenim v prejšnji alineji,
– dovoljena je združitev ali delitev gradbenih parcel,
– v primeru združitve gradbenih parcel se lahko gradi en samostojni poslovni objekt pod pogojem, da se ne spreminja razmerje pozidanosti ter, da je zagotovljeno ustrezno število parkirnih mest glede na predvideno dejavnost,
– pri komunalni in energetski infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih vodov, kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustrezne projektne dokumentacije, če to pogojujejo primernejši obratovalni parametri in ekonomičnejša investicijska vlaganja ob pogoju, da prestavitve ne spreminjajo vsebinskega koncepta LN,
– v primeru, da se izkaže ekonomsko upravičena potreba po ogrevanju objektov na utekočinjeni naftni plin, je dovoljena delitev gradbene parcele oziroma formiranje nove za postavitev rezervoarjev.
X. KONČNE DOLOČBE
31. člen
Lokacijski načrt je stalno na vpogled na Oddelku za okolje in prostor Občine Sevnica in na Upravni enoti Sevnica.
32. člen
Nadzor nad izvajanjem lokacijskega načrta izvaja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor – OE Novo mesto, Inšpekcijska pisarna Brežice.
33. člen
Za vse posege v prostor je potrebno pred izdelavo projektne dokumentacije pridobiti lokacijsko informacijo pristojnega občinskega organa za urejanje prostora Občine Sevnica. Po pogojih iz lokacijske informacije se predvideni objekti v projektni dokumentaciji projektirajo in izvajajo skladno s tem odlokom in veljavno zakonodajo.
34. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35005-0001/2005
Sevnica, dne 21. maja 2007
Župan
Občine Sevnica
Kristijan Janc l.r.