Uradni list

Številka 43
Uradni list RS, št. 43/2007 z dne 18. 5. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 43/2007 z dne 18. 5. 2007

Kazalo

2410. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Jesenice za Občino Žirovnica, stran 6084.

Na podlagi 34. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.) ter 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99, 71/01 in 109/01, ter Uradni vestnik št. 34/04, 17/05, Uradni list RS, št. 39/06) je Občinski svet Občine Žirovnica na 5. redni seji dne 24. aprila 2007 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Jesenice za Občino Žirovnica
1. člen
S tem odlokom se sprejme spremembe in dopolnitve Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Jesenice za Občino Žirovnica (Uradni list RS, št. 51/98, 5/06 – UPB1 in 121/06 – popravek).
Spremembe in dopolnitve Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Jesenice se nanašajo samo na tekstualni del odloka (besedilo odloka) in veljajo le za Občino Žirovnica.
2. člen
Spremeni in dopolni se 8. člen, tako da se glasi:
»Funkcije območij in površin:
Na vseh zemljiščih so dopustne:
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave),
– naprav za zveze ni dopustno postavljati na lokacije, kjer bi lahko škodljivo vplivale na ljudi, naravo, okolje ali kulturno dediščino,
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih in rekreacijskih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
V območjih za stanovanja (S) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– stanovanja, s tem, da zazidana površina stanovanjskih objektov ne presega 180 m2;
– počitniška stanovanja, vendar le kot sprememba namembnosti obstoječih objektov, novogradnje počitniških hišic niso dopustne,
– spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, ki so:trgovine osnovne oskrbe, gostinstvo in storitve, ki ne motijo okolice in katerih zazidana površina ne presega 300 m²,
– kvartarne dejavnosti,
– proizvodne dejavnosti, ki ne motijo okolice in katerih zazidana površina ne presega 200 m².
V območjih za stanovanja velja, da je lahko v novo zgrajenem stanovanjskem objektu maks. 5 stanovanj, v primeru rekonstrukcije, adaptacije ali spremembe namembnosti obstoječega objekta, ki se mu ne spreminjajo zunanji gabariti, lahko tudi več.
Za obstoječe objekte, namenjene proizvodnim, terciarnim ali kvartarnim dejavnostim velja, da je njihova zazidana površina lahko večja od zgoraj dovoljene, če se v primeru rekonstrukcije, adaptacije ali spremembe namembnosti obstoječega objekta, njegovi zunanji gabariti ne spreminjajo.
V območjih za stanovanja, v ureditvenih enotah v – vas so dopustni tudi posegi za kmetijstvo. V območjih za stanovanja, v ureditvenih enotah e – enodružinska zazidava so dopustni posegi za kmetijstvo le, če gre za posege na obstoječih kmetijah oziroma kmetijskih objektih.
V območjih za proizvodnjo (P) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– proizvodnja,
– terciarne dejavnosti in
– kvartarne dejavnosti.
V območjih za počitniške hiše (W) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– počitniške hiše in
– gostinstvo,
neto tlorisna površina objektov ne sme preseči 120 m².
V območjih za rekreacijo (R) so dopustne ureditve in naprave za potrebe športa in rekreacije. Objekti niso dopustni.
V območjih za promet (T) so dopustne dejavnosti za komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo ter sistemi zvez. Sistemov zvez ni dopustno postavljati na lokacije, kjer bi lahko škodljivo vplivale na ljudi, naravo, okolje ali kulturno dediščino.
Na površinah razpršene gradnje (z) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– stanovanja,
– kmetijstvo in gozdarstvo,
– lov in ribolov,
– proizvodnja,
– terciarne dejavnosti,
– kvartarne dejavnosti.
Na kmetijskih zemljiščih (1), (2) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– kmetijstvo,
– rekreacija,
– lov in ribolov.
Na gozdnih zemljiščih (G) so dopustni posegi za naslednje dejavnosti:
– gozdarstvo,
– rekreacija,
– lov in ribolov.
Na celotnem območju ni dopustna gradnja nakupovalnih središč, ki bi presegala 1.000 m² bruto etažnih površin.«.
3. člen
Spremeni in dopolni se 9. člen, tako da se glasi:
»Dopustne vrste posegov
Na vseh zemljiščih, razen v območjih za počitniške hiše (W) in v območjih, za katera bodo izdelani prostorski izvedbeni načrti, so:
– za obstoječe objekte na stavbnih zemljiščih so dopustna vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave, odstranitve in nadomestne gradnje objektov, dopustne so tudi spremembe namembnosti v dejavnosti, ki so za posamezno območje urejanja določene v 4. členu tega odloka,
– na stavbnih zemljiščih dopustne dopolnilne gradnje,
– na stavbnih zemljiščih dopustne postavitve pomožnih in začasnih objektov,
– izven stavbnih zemljišč dopustne postavitve pomožnih objektov za potrebe kmetijstva, ograje so dopustne le za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije.
V območjih za počitniške hiše (W) so za obstoječe počitniške hiše dopustna le vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije; ni pa dopustno povečanje kapacitet ali povečanje števila počitniških stanovanj ter spreminjanje namembnosti.«.
4. člen
Spremeni se 10. člen, tako da se glasi:
»Vse objekte, ki imajo ali so priključeni na vodovod, je potrebno priključiti na javno kanalizacijo za odvod odpadne vode in na čistilno napravo za njeno čiščenje.
V območjih počitniških hiš niso dopustne cisterne za kurilno olje.
V skladu s predpisi o varstvu pred požarom je na vseh območjih treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi in premoženja, potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, prometne in delovne površine za intervencijska vozila in viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Zaradi virov za zadostno oskrbo z vodo za gašenje je treba na odcepu vodovoda Završnica nad Smokučem izvesti že predviden vodohram za zagotavljanje zadostne količine požarne vode.«.
5. člen
Dopolni se 18. člen, tako da se glasi:
»Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave, nadomestne gradnje
Za vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave, nadzidave in nadomestne gradnje objektov veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta. Prizidki z ravnimi strehami niso dopustni.
Nadomestna gradnja objekta je tista novogradnja, ki na isti ali spremenjeni lokaciji v okviru iste gradbene parcele, nadomesti obstoječi objekt (ki je bil že odstranjen ali porušen ali je predviden za porušitev takoj po dograditvi nadomestne gradnje) z enako ali nebistveno spremenjeno namembnostjo.
Objekti, ki se legalizirajo v skladu s sprejetimi sanacijskimi PUP in se od takrat niso spreminjali, se, glede oblikovanja in drugih pogojev gradnje, obravnavajo kot obstoječi objekti.«.
6. člen
Popravi se 24. člen, tako da se glasi:
»Nasipe, odkopne brežine in druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Brežine z blagimi nagibi je potrebno zatraviti, utrditi z grmovnimi prepleti ali zasaditi z grmovnicami, ki dobro vežejo podlago. V primeru strmejših brežin, kjer naravna zavarovanja niso zadostna, je treba uporabljati za zavarovanje take elemente, ki omogočajo kasnejšo zasaditev z grmovnicami.
Betonske škarpe morajo biti obložene z avtohtonim kamnom ali arhitekturno oziroma krajinsko oblikovane.«.
7. člen
Spremeni se 27. člen, tako da se glasi:
»V ureditveni enoti enodružinska zazidava(e) veljajo naslednja pravila za oblikovanje:
Stanovanjski objekti:
– višina: do VP+1+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm,
– streha: strešine v naklonu 35° do 45°.
Objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti:
– višina: do VP+1+M, kota pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm,
– streha: strešine v naklonu 35° do 45°.
Pomožni objekti morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta.
Prostostoječi objekti za lastne potrebe morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 35° do 45°. Enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Objekt za lastne potrebe kot prizidek na fasadi, ki je vidna z javnih površin, mora imeti streho z enakim naklonom kot ga ima osnovni objekt. Streho nad njim se izvede kot podaljšek strehe osnovnega objekta ali kot samostojno streho, ki se priključi na fasado kot vzporedna streha ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
Vrtne ute morajo biti lesene, barva zaščitnih sredstev za les mora biti enaka kot na sosednjih objektih, streha je lahko šotorasta.
Odmik ograje ali žive meje do roba cestišča mora biti tolikšen, kot za posamezen primer določi upravljavec ceste oziroma najmanj 0,5 m. Po Zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) je cestišče del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, ločilni in robni pasovi, kolesarske steze in pločniki ter bankine in naprave za odvodnjavanje tik ob vozišču ali robnem pasu. Zaradi zagotavljanja preglednosti višina ograje ali žive meje v križišču ne sme biti višja od 0,60 m.
Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.«.
8. člen
Spremeni in dopolni se 28. člen, tako da se glasi:
»V ureditveni enoti vas (v) se mora arhitekturno oblikovanje posegov zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.
Za oblikovanje stanovanjskih objektov velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4,
– višina: največ P+1+M, kjer je pritličje pri vhodu največ 30 cm nad terenom, kolenčni zid pa visok največ 40 cm,
– streha: strešine v naklonu 35° do 45°.
Za oblikovanje gospodarskih poslopij velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,5,
– streha: strešine v naklonu 35º do 45º.
Za oblikovanje objektov terciarnih in kvartarnih dejavnosti velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:2,
– streha: strešine v naklonu 35° do 45°.
Za oblikovanje obrtnih delavnic velja:
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:2,
– streha: strešine v naklonu 35° do 45°.
Prostostoječi objekti za lastne potrebe morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 35° do 45°. Enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Objekt za lastne potrebe kot prizidek na fasadi, ki je vidna z javnih površin, mora imeti streho z enakim naklonom kot ga ima osnovni objekt. Streho nad njim se izvede kot podaljšek strehe osnovnega objekta ali kot samostojno streho, ki se priključi na fasado kot vzporedna streha ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
Vetrolovov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki si vidne z javnih površin.
Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja ali v njuno neposredno bližino.
Vrtne lope morajo biti lesene; strehe vrtnih lop so lahko šotoraste.
Postavljanje kioskov in podobnih prikolic ni dopustno.
Lahke montažne (plastične, pločevinaste, platnene) garaže niso dopustne.
Oblikovanje ograj naj se zgleduje pri tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi elementi, ali z zidovi iz kamna.
Pri zatrepih, ki so delno ometani in delno obloženi z lesom, mora biti delitev izvedena vodoravno.
Napušči morajo biti bodisi tanke površine z vidnimi konstrukcijskimi elementi (legami) ali pa ometani z zaokrožitvijo med fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča).
Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad, katerih strešine morajo imeti enak naklon kot osnovna streha(toleranca 10º). Razmerje frčad mora biti usklajeno s celotno fasado objekta. Celotna dolžina frčad na strehi, ki je vidna z javnih površin, ne sme presegati ene tretjine dolžne strehe.
Strešine farčad ne smejo biti višje od osnovne strehe.
Balkoni oziroma ganki na čelnih fasadah stanovanjskih objektov so dopustni na zatrepu. Balkoni oziroma ganki na vzdolžnih fasadah stanovanjskih objektov in gospodarskih poslopij so dopustni v nadstropju.
Ograje balkonov oziroma gankov morajo biti izvedene v lesenem opažu, ki je položen vertikalno. Razmik med deskami ne sme biti večji od 2 cm.
Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic, fasadne opeke ali iz umetnih snovi ter zasteklitve s steklaki niso dopustne. Barva in material fasade se mora zgledovati po tradicionalnih primerih in ne sme izstopati iz konteksta celotnega naselja. Prevladujejo naj svetli toni in naravni odtenki. Oblikovanje oken, drugih odprtin in zaključkov mora upoštevati tradicionalno tipologijo stavb v vaseh pod Stolom.
Za zaščito opažev in ograj je dopustna uporaba zaščitnih sredstev v sivi do grafitnosivi ali temnorjavi barvi.
Oblikovanje ograj ob javnih površinah se mora zgledovati pri tradicionalnih primerih ograjevanja parcel z značilnimi vertikalnimi ali horizontalnimi elementi, dopustne so tudi žive meje in polni zidovi (in sicer le avtohtoni kamen). Žične ograje so dopustne za zaščitne ograje (naprimer varstvo vodnih virov) in na športnih igriščih, drugod morajo biti zasajene z živo mejo.
Višina ograje ne sme presegati 1,2 m, višina kamnite ograje pa 1 m; višje ograje so dopustne le kot protihrupne ali zaščitne ograje. Zaradi zagotavljanja preglednosti višina ograje ali žive meje v križišču ne sme biti višja od 0,60 m.
Protihrupne ograje morajo biti pretežno lesene ali ozelenjene. Varovalne ograje ob cesti in na mostovih v naseljih morajo biti obložene z naravnimi materiali (kamen, les), nosilni del je lahko kovinski.
Sajene žive meje, vrste strnjeno nasajenega grmičevja ali nizko drevje in grmičevje naj sestavljajo avtohtone rastlinske vrste, kot so gaber, javor, lipa, liguster, dren, brogovita, dobrovita, leska.
Površine trgov in glavnih vaških cest naj bodo urejene tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin.
Določbe tega člena veljajo tudi za gradnjo na zazidljivih stavbnih zemljiščih izven naselij (z).«.
9. člen
Dopolni se 30. člen, tako da se glasi:
»V ureditveni enoti parkovne površine, otroška igrišča in funkcionalno zelenje v naseljih (p) gradnja objektov ni dopustna, razen servisnih objektov namenjenih za potrebe vzdrževanja in obratovanja igrišč, v velikosti največ 30 m2 neto tlorisne površine.
Odstranitev visokodebelne vegetacije je dopustna le kot sanitarna sečnja.«.
10. člen
Spremeni in dopolni se 31. člen, tako da se glasi:
»Gradbena parcela se določa glede na velikost in namembnost objekta, lego sosednjih objektov, oblikovanost zemljišča in glede na posestne meje. Gradbena parcela za prosto stoječ individualni stanovanjski objekt meri največ 600 m². Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov kmetije, vrsta kmetijske proizvodnje in potrebni manipulativni prostor za kmetijsko mehanizacijo. Gradbena parcela kmetije meri najmanj 2.000 m².
Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objekta z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, razen v primeru, da je del teh potreb zagotovljen na drugem zemljišču.
Za stanovanjske objekte velja, da morajo biti od meje sosednjih zemljišč (zunanji zid) oddaljeni najmanj polovico svoje višine (merjeno od terena do kapi) ali pa da so, če je ta oddaljenost manjša, pridobljene notarsko overjene izjave lastnikov sosednjih zemljišč in objektov, da se strinjajo z nameravano gradnjo, kot je razvidna iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma če takšni lastniki dajo takšno izjavo na zapisnik pri pristojnem gradbenem organu. V primeru nadomestne stanovanjske gradnje, pri kateri je odmik od posamezne parcelne meje enak ali večji, kot je bil pri objektu, ki se nadomešča, izjava lastnika sosednjega zemljišča ni potrebna.
Dovoz do gradbenih parcele je v primeru, če drugače ni mogoče, dopustno urediti tudi preko kmetijskih zemljišč. Širina dovoza ne sme presegati 3,0 m.«.
11. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0001/2007
Žirovnica, dne 25. aprila 2007
Župan
Občine Žirovnica
Leopold Pogačar l.r.