Uradni list

Številka 29
Uradni list RS, št. 29/2007 z dne 30. 3. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 29/2007 z dne 30. 3. 2007

Kazalo

1503. Odlok o varstvu pred požarom na območju Občine Vipava, stran 3963.

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi, /ZLS-UPB1/ (Uradni list RS, št. 100/05), določil Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami /ZVNDN-UPB1/ (Uradni list RS, št. 51/06), določil Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01, 110/02 - ZGO-1 in 105/06), določil Zakona o gasilstvu /Zgas-UPB1/ (Uradni list RS, št. 113/05), določil Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Uradni list RS, št. 22/99, 99/99, 102/00, 33/02, 106/02, 21/05, 110/05), določil Uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 4/06) in določil Statuta Občine Vipava (Uradni list RS, št. 54/02, 83/02 in 91/05) je Občinski svet Občine Vipava na 5. redni seji dne 15. 3. 2007 sprejel
O D L O K
o varstvu pred požarom na območju Občine Vipava
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Namen odloka
Odlok o varstvu pred požarom ureja organizacijo in izvajanje varstva ljudi, živali, premoženja in narave pred požarom na območju Občine Vipava.
Sistem varstva pred požarom se organizira kot del enotnega sistema nacionalne varnosti v Republiki Sloveniji in zajema organizacijo, načrtovanje, izvajanje, financiranje in nadzor dejavnosti varstva pred požarom.
Naloge varstva pred požarom se v Občini Vipava izvajajo na podlagi veljavne zakonodaje, podzakonskih predpisov in direktiv EU.
Cilj varstva pred požari je varovanje ljudi, živali, premoženja in naravnega okolja pred požarom ali eksplozijo oziroma zmanjšanje števila nesreč ter preprečitev oziroma zmanjšanje žrtev in drugih posledic nesreč.
2. člen
Temeljne naloge sistema varstva pred požarom
Temeljne naloge sistema varstva pred požarom so:
- odkrivanje, spremljanje ter proučevanje nevarnosti požara;
- preprečevanje možnosti nastanka požara;
- obveščanje, opozarjanje in alarmiranje o pretečih nevarnostih ter dajanje napotkov za zaščito, reševanje in pomoč;
- izobraževanje in usposabljanje;
- organiziranje javne gasilske službe;
- samozaščita, samopomoč in vzajemna pomoč;
- aktiviranje sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč;
- odrejanje zaščitnih ukrepov;
- gašenje, reševanje in pomoč;
- odpravljanje posledic požara ali eksplozije;
- nadzor nad izvajanjem predpisov o varstvu pred požarom;
- ocenjevanje škode, ki jo povzroči požar;
- sodelovanje pri izvajanju varstva pred požarom;
- pomoč drugim ob požaru.
3. člen
Pomen pojmov
Uporabljeni pojmi v tem odloku imajo naslednji pomen:
1. Požar je proces hitrega gorenja, ki se nenadzorovano širi v prostoru in času. Za požar je značilno sproščanje toplote skupaj z dimom, strupenimi plini in plameni. Posledica zelo hitrega gorenja je lahko eksplozija.
2. Eksplozija je zelo hitra reakcija oksidacije ali razpada, ki ima za posledico povišanje temperature ali tlaka oziroma obeh hkrati.
3. Požarna ogroženost je potencialna nevarnost za izgubo življenja ali poškodbo oziroma materialno škodo ob požaru.
4. Požarno tveganje je verjetnost, da bo prišlo do požara, ki bo povzročil človeške žrtve ali poškodbe oziroma materialno škodo.
5. Požarna varnost je varnost ljudi, živali in premoženja ob požaru. S tem odlokom zahtevani ukrepi varstva pred požarom zagotavljajo predvsem varnost ljudi, živali in premoženja ter preprečujejo nastanek večjih požarov.
6. Požarna nevarnost je stanje, ki ga opredeljujeta požarna ogroženost in požarno tveganje.
7. Ukrepi varstva pred požarom so vsi prostorski, gradbeni, tehnološki, tehnični in organizacijski ukrepi, ki zmanjšujejo požarno tveganje in zagotavljajo požarno varnost. Delijo se na preventivne in aktivne ukrepe varstva pred požarom.
8. Preventivni ukrepi varstva pred požarom so vsi preventivni prostorski, gradbeni, tehnološki, tehnični in organizacijski ukrepi, ki zmanjšujejo možnost nastanka požara, ob njegovem nastanku pa zagotavljajo varno evakuacijo ljudi in premoženja ter preprečujejo njegovo širjenje.
9. Aktivni ukrepi varstva pred požarom so tehnični in organizacijski ukrepi, ki so namenjeni za gašenje požara. Med te ukrepe spadajo tudi sistemi, naprave, oprema in postopki za odkrivanje in gašenje požara ter odvajanje dima in toplote ob požaru.
10. Oprema, naprave in druga sredstva za varstvo pred požarom so vsa sredstva, naprave in oprema, ki se uporabljajo za preprečevanje in gašenje požara.
11. Evakuacija je urejeno gibanje oseb na varno mesto v primeru požara ali druge nevarnosti.
12. Požarno nevarne snovi so gorljive trdne, tekoče in plinaste snovi.
13. Požarno nevarna dela in opravila so vsa dela s temi snovmi.
14. Povečana stopnja požarne ogroženosti je skupek meteoroloških in fenoloških parametrov na določenem geografskem območju, ki pomeni začasno potencialno nevarnost za izgubo življenja ali poškodbo oziroma materialno škodo ob požaru. Ti parametri so lahko:
- vremenske razmere;
- podnebne značilnosti;
- struktura vegetacije v gozdovih in na kmetijskih zemljiščih;
- vegetacijsko obdobje ter
- ureditev prostora (prometnice, naselja, dostopnost, oskrba z vodo, razgibanost prostora).
15. Gasilec je oseba, ki je član ali delavec gasilske organizacije.
16. Operativni gasilec je oseba, ki poklicno ali prostovoljno opravlja operativne naloge gasilstva v formacijskih sestavah gasilskih enot, izpolnjuje predpisane psihofizične ter zdravstvene zahteve in je strokovno usposobljena za izvajanje teh nalog.
17. Operativne naloge gasilstva so gašenje in reševanje ob požarih, prometnih, okoljskih oziroma ekoloških nesrečah, požarna straža ter druge splošno reševalne naloge. Operativne naloge gasilstva so tudi preventivne in operativne naloge v zvezi z varstvom pred požarom.
18. Intervencija je izvajanje operativnih nalog gasilstva.
19. Operativni gasilski načrt je načrt, ki ureja obveščanje in aktiviranje gasilskih enot in je sestavni del načrta varstva pred požarom občine.
20. Sistem obveščanja in aktiviranja gasilcev je del sistema opazovanja, obveščanja in alarmiranja na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
21. Gasilska zaščitna oprema je oprema za osebno in skupinsko zaščito gasilcev pri izvajanju operativnih nalog gasilstva.
22. Gasilska reševalna oprema je vsako orodje, naprava ali sredstvo, ki je izdelano ali pridobljeno z namenom, da se uporablja za izvajanje operativnih nalog gasilstva.
23. Gasilska enota je poklicna ali prostovoljna enota, ki opravlja naloge gasilstva v določenih formacijskih sestavah gasilskih enot in izpolnjuje pogoje, določene s predpisi.
24. Gasilske organizacije so prostovoljna gasilska društva in njihove enote, gasilske zveze, poklicne gasilske enote, organizirane kot javni zavodi, režijski obrati ali druge organizacijske oblike, ki poklicno opravljajo gasilsko službo.
25. Prostovoljno gasilsko društvo je humanitarna organizacija, v kateri fizične osebe prostovoljno delujejo in opravljajo naloge na področju gasilstva, varstva pred požarom in drugimi nesrečami ter opravljajo druge dejavnosti, ki so pomembne za razvoj gasilstva,
26. Čas prihoda gasilskih enot na kraj nesreče obsega čas od prejema klica za aktiviranje gasilske enote, čas prenosa klica, čas, potreben za izvoz in prihod gasilcev na kraj nesreče, pri čemer se upoštevajo vrsta gasilske enote ter naravne in druge razmere na poti do kraja nesreče ter na območju, na katerem se je nesreča zgodila.
4. člen
Načela
Varstvo pred požarom se izvaja po naslednjih načelih:
1. Načelo celovitosti:
Država, občine in druge lokalne skupnosti zagotavljajo celovit sistem varstva pred požarom s spremljanjem predpisov, načrtovanjem in izvajanjem ukrepov, nadzorom, politiko financiranja in drugimi ukrepi.
2. Načela zaščite:
Osnovni namen predpisanih ukrepov varstva pred požarom je zagotavljanje zaščite življenje in zdravja ljudi, živali in premoženja.
3. Načelo zaščite sosedovega premoženja:
Predpisani ukrepi varstva pred požarom morajo preprečevati širjenje požara na sosedovo premoženje.
4. Načelo odgovornosti:
Vsaka fizična in pravna oseba je v skladu z zakonom kazensko in odškodninsko odgovorna za neizvajanje ukrepov varstva pred požarom ter za posledice, ki zaradi tega nastanejo.
5. Načelo preventive:
Ukrepi varstva pred požarom morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da čim bolj preprečijo nastanek požara, ob požaru pa omejijo njegovo širjenje.
6. Načelo spodbujanja:
Država in lokalne skupnosti so dolžne spodbujati razvoj požarno nenevarnih tehnologij in takih posegov v prostor, ki zmanjšujejo ali preprečujejo nastanek požarov.
7. Načelo javnosti:
Javnost ima pravico biti obveščena o dejavnostih in drugih zadevah varstva pred požarom. Podatki o stanju in varstvu pred požarom so javni.
Državni organi in organi lokalnih skupnosti obveščajo javnost in dajejo podatke v skladu z zakonom in drugimi predpisi.
8. Pravica do varstva pred požarom:
Vsakdo ima pravico do varstva pred požarom.
II. PROGRAMIRANJE IN NAČRTOVANJE
5. člen
Pristojnosti občine
Občina Vipava ureja in izvaja varstvo pred požarom na svojem območju z:
- urejanjem sistema varstva pred požarom na svojem območju v skladu z zakonodajo;
- spremljanjem nevarnosti, obveščanjem in alarmiranjem prebivalstva o preteči nevarnosti požara;
- zagotavljanjem elektronskih komunikacij za potrebe zaščite, reševanja in pomoči v skladu z enotnim informacijskim komunikacijskim sistemom;
- načrtovanjem in izvajanjem zaščitnih ukrepov;
- izdelavo ocene ogroženosti pred požarom;
- izdelavo načrta ukrepanja v primeru požara;
- organiziranjem javne gasilske službe;
- organiziranjem dimnikarske službe.
6. člen
Program varstva pred požarom
Program varstva pred požarom v Občini Vipava določa cilje, politiko in strategijo varstva pred požarom v občini in opredeljuje obseg dejavnosti na tem področju.
Program varstva pred požarom Občine Vipava sprejme občinski svet na predlog župana. Program varstva pred požarom ne sme biti v nasprotju z nacionalnim programom varstva pred požarom in nacionalnim programom varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
7. člen
Vsebina programa varstva pred požarom
Program varstva pred požarom vsebuje:
- analizo stanja varstva pred požarom;
- oceno ogroženosti pred požarom;
- oceno pričakovanih stroškov in koristi;
- zasnovo dolgoročnega razvoja varstva pred požarom;
- cilje, prednostne naloge in potrebna sredstva za uresničitev.
8. člen
Izvajanje programa varstva pred požarom
Obvezno lokalno javno službo varstva pred požarom v Občini Vipava izvajajo gasilske organizacije na območju Občine Vipava, ki jih določi pristojni organ.
Za izvajanje občinskega programa varstva pred požarom skrbijo v okviru svojih pristojnosti župan in občinska uprava.
Župan predloži občinskemu svetu letno poročilo o izvajanju varstva pred požarom z oceno rezultatov. Poročilo o izvajanju varstva pred požarom z oceno rezultatov je lahko zajeto v skupnem poročilu o izvajanju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Prostorske, urbanistične in tehnične ukrepe, pomembne za zmanjšanje nevarnosti požara, načrtuje občina v svojih prostorskih aktih.
9. člen
Letni načrt varstva pred požarom
Z letnim načrtom varstva pred požarom, ki je sestavni del proračuna Občine Vipava, se določijo naloge za uresničevanje programa varstva pred požarom.
Občinski svet občine na podlagi sprejetega letnega načrta varstva pred požarom zagotovi v proračunu občine sredstva za izvajanje le tega.
10. člen
Ocena ogroženosti
Ocena ogroženosti je kakovostna in količinska analiza naravnih in drugih danosti za nastanek požara, z oceno možnega poteka širjenja požara in posledic nesreče, s predlagano stopnjo zaščite pred nevarnostjo ter predlogom preventivnih in drugih ukrepov za zaščito, reševanje in pomoč.
Požarna ogroženost občine mora biti razvidna iz ocene ogroženosti občine pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jo za območje občine izdela za zaščito, reševanje in civilno obrambo pristojni organ občinske uprave.
11. člen
Načrti zaščite in reševanja
Na podlagi ocene požarne ogroženosti, ki izhaja iz ocene ogroženosti Občine Vipava pred naravnimi in drugimi nesrečami, pristojni organ občinske uprave izdela načrte zaščite in reševanja v primeru požara in druge potrebne dokumente pomembne za izvajanje preventivnih in aktivnih ukrepov varstva pred požarom.
III. OPAZOVANJE, OBVEŠČANJE IN ALARMIRANJE
12. člen
Naloge opazovanja, obveščanja in alarmiranja
Naloge opazovanja, obveščanja in alarmiranja opravlja Občina Vipava v sodelovanje z Regijskim centrom za obveščanje Nova Gorica.
Naloge opazovanja, obveščanja in alarmiranja so zlasti:
- zbiranje informacij in podatkov, pomembnih za izvajanje varstva pred požarom;
- obveščanje, opazovanje in alarmiranje prebivalcev o preteči nevarnosti požara in posredovanje napotkov za osebno in vzajemno zaščito;
- posredovanje odločitev pristojnih organov o izvajanju ukrepov in nalog zaščite in reševanja ter napotkov za njihovo izvajanje;
- opravljanje drugih operativno-komunikacijskih nalog na zahtevo župana, poveljnika občinskega štaba Civilne zaščite ali vodje gasilske intervencije.
Podatke pomembne za varstvo pred požarom, morajo brezplačno sporočati Regijskemu centru za obveščanje (tel. št. 112) vsi občani, reševalne službe, društva, klubi, gospodarske družbe in zavodi.
13. člen
Obveznost prijave
Kdor opazi, da grozi neposredna nevarnost požara ali eksplozije oziroma kdor opazi požar, mora nevarnost odstraniti oziroma požar pogasiti, če to lahko stori brez nevarnosti zase in za druge.
Če sam tega ne more storiti, mora o tem takoj obvestiti najbližjo gasilsko enoto, Center za obveščanje (tel. št. 112) ali policijo (tel. št. 113). Pri tem mu mora pomagati vsak, ki razpolaga s sredstvom za zveze ali prevoznim sredstvom.
IV. ZAŠČITNI UKREPI
Požarna varnost naravnega okolja
14. člen
Po tem odloku spada v naravno okolje:
- gozd, to je zemljišče, preraslo z gozdnim drevjem in drugim gozdnim rastlinjem;
- obrežni in protivetrni pasovi drevja;
- drevoredi in parki;
- obore za rejo divjadi in pašniki;
- kmetijska obdelovalna zemljišča, kjer so njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, drugi nasadi in travniki na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd;
- neobdelana kmetijska zemljišča, kot so pašniki, ledine, trstičja, zemljišča z drugim obvodnim rastlinjem in nerodovitne površine na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali druge neobdelane površine.
15. člen
Kurjenje v naravnem okolju
Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost nastanka požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in požarno nevarnih opravil v naravnem okolju.
V naravnem okolju je dovoljeno kurjenje, sežiganje ali uporaba odprtega ognja med 8. in 18. uro pod naslednjimi pogoji:
1. Urediti kurišče oziroma zavarovati mesto kurjenja, in sicer na sledeči način:
- kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom;
- prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi v razdalji najmanj 10 m;
- kurišče mora biti oddaljeno od dreves najmanj 10 m, od gozda najmanj 50 m, od kategorizirane poti, večjih naselji in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo požarno nevarne snovi, pa najmanj 100 m;
2. zavarovati in nadzirati kurišče ves čas kurjenja ali sežiganja;
3. po končanem kurjenju ali sežiganju pogasiti ogenj in žerjavico ter pokriti kurišče z negorljivim materialom;
4. ob zmernem vetru (6 m/s) prenehati kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj.
Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju se ne sme uporabljati gorljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline.
Pri izvajanju ukrepov za preprečitev nastanka požara v naravnem okolju morajo sodelovati lastniki in uporabniki nepremičnin na ogroženih območjih.
Pri načrtovanju, organizaciji in izvajanju ukrepov varstva pred požarom za preprečitev nastanka požara v naravnem okolju morajo sodelovati z lastniki, zakupniki in drugimi uporabniki zemljišč ter z Zavodom za gozdove Slovenije tudi organizacije, ki gospodarijo s cestno, železniško, elektroenergetsko in drugo infrastrukturo v naravnem okolju.
16. člen
Razglas o povečani požarni ogroženosti
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodom za gozdove Slovenije samostojno ali na predlog občine ugotavlja in razglaša veliko oziroma zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja na posameznem območju.
Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v zvezi s požarno ogroženostjo v naravnem okolju:
- obvešča in opozarja javnost o stopnji požarne ogroženosti v naravnem okolju;
- opozarja na nevarnost požarov in možne posledice požarov v naravnem okolju;
- posreduje navodila in ukrepe za varstvo pred požarom v naravnem okolju;
- obvešča javnost o stanju varstva pred požarom v naravnem okolju.
Občina lahko glede na geografske, vremenske in druge razmere razglasi stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na svojem območju, o čemer obvesti Upravo RS za zaščito in reševanje ter predpiše ali uveljavi posebne ukrepe za varstvo pred požarom. Občina v zvezi z varstvom pred požarom v naravnem okolju izvaja tudi naloge iz prejšnjega člena na svojem območju.
Občina ne sme razglasiti nižje stopnje požarne ogroženosti od tiste, ki jo razglasi Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje.
17. člen
Prepoved kurjenja v času razglašene požarne ogroženosti
V času razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti je strogo prepovedano:
- kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj v naravnem okolju;
- puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar.
Občina Vipava ob razglašeni veliki in zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju organizira opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov. Pri tem sodeluje z lastniki, zakupniki oziroma drugimi uporabniki zemljišč, Inšpektoratom Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Inšpektoratom Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavodom za gozdove Slovenije, lovskimi družinami, gasilci, Policijo in drugimi.
Občina v sodelovanju z lastniki, zakupniki ali drugimi uporabniki zemljišč v času, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, na podlagi občinskih načrtov varstva pred požarom, načrtov zaščite in reševanja ob velikih požarih v naravi ali na podlagi načrta varstva pred požarom za gozdove, mora organizirati požarno stražo.
Ne glede na določila prvega ostavka tega člena odloka lahko gasilska enota, na območju katere se izvaja prireditev, v soglasju z županom izjemoma organizatorju javne prireditve dovoli kurjenje v strnjenem delu bivalnega okolja in v naravnem okolju izven za to določenega časovnega termina, vendar le, če se na prireditvenem prostoru oziroma prostoru kurjenja izvaja požarna straža s strani pristojne gasilske enote. Po končanem kurjenju je treba žerjavico pogasiti.
Kurjenje po določilih prejšnjega odstavka tega člena odloka mora fizična ali pravna oseba predhodno priglasiti pri gasilski enoti, na območju katere se bo izvajalo kurjenje, najmanj 5 dni pred izvajanjem kurjenja. Gasilska enota mora o tem obvestiti tudi Regijski center za obveščanje Nova Gorica.
Župan določi obliko in vsebino obrazca za priglasitev kurjenja.
18. člen
Požarna straža v času razglašene povečane požarne ogroženosti
V času, ko je razglašena povečana stopnja požarne ogroženosti na območju Občine Vipava, se organizira požarna straža z namenom opazovanja ter da se ob morebitnem vžigu v čim krajšem času začne gasiti.
Požarno stražo v času razglašene povečane požarne ogroženosti naravnega okolja izvajajo prostovoljna gasilska društva, ki izvajajo javno gasilsko službo v občini.
Izvajanje požarne straže predpiše s posebnim navodilom župan.
19. člen
Označevalne table
Na posebno ogrožene dele naravnega okolja se lahko postavijo opozorilne table o nevarnosti požara v naravnem okolju.
Obliko in lokacijo opozorilnih tabel določi župan s sklepom na predlog pristojnega organa za varstvo pred požarom.
20. člen
Posebni požarnovarnostni ukrepi
Občina Vipava lahko v skladu z zakonom, v obdobjih, ko ni razglašena povečana stopnja požarne ogroženosti naravnega okolja, omeji ali popolnoma prepove vsako kurjenje, sežiganje in drugo uporabo odprtega ognja v naravnem okolju.
Župan v primeru omejitve ali prepovedi izda ustrezen sklep in o tem obvesti prebivalce občine.
Požarna varnost bivalnega in industrijskega okolja
21. člen
Odgovornost
Lastnik ali uporabnik stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov je odgovoren za varstvo pred požarom in izvajanje zakonskih predpisov s področja varstva pred požarom.
22. člen
Požarna straža
Požarno stražo mora organizirati:
- kdor pretaka količine nad 5 m3 lahko vnetljivih snovi in gorljivih plinov;
- kdor vari, uporablja odprt plamen ali orodje, ki pri uporabi proizvaja iskre, v prostoru, ki je nevaren za požar in ni posebej prilagojen za ta opravila;
- prireditelj javnega shoda ali prireditve, na kateri je nevarnost, da izbruhne požar ali pride do eksplozije.
Požarno stražo lahko pri javnih shodih in javnih prireditvah opravljajo le gasilci, v ostalih primerih pa tudi za gašenje usposobljene osebe.
Požarna straža se mora izvajati, dokler traja povečana požarna ogroženost.
23. člen
Prostorski, urbanistični, gradbeni in drugi tehnični ukrepi
Pri pripravi prostorskih aktov je potrebno upoštevati prostorske ukrepe varstva pred požarom, zlasti pa zagotoviti:
- pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja;
- potrebne odmike med objekti ali je potrebno protipožarno ločitev;
- dostopne, dovozne in delovne površine za intervencijska vozila;
- vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Pri graditvi objektov morajo biti izpolnjene zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov.
Ob rekonstrukciji in vzdrževanju objektov se požarna varnost objektov ne sme zmanjšati.
24. člen
Intervencijske poti
Poti, namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti označene skladno s predpisi, ki urejajo požarne poti in površine za gasilce.
25. člen
Javni shodi, javne prireditve
V skladu z določili Zakona o varstvu pred požarom mora prireditelj javnega shoda ali javne prireditve, na kateri je nevarnost, da pride do požara ali eksplozije, organizirati požarno stražo.
Javni shodi ali javne prireditve, na katerih je nevarnost požara ali eksplozije, so vsi, ki jih navaja Zakon o javnih zbiranjih in če se prirejajo na cestnih površinah, tudi Zakon o varnosti cestnega prometa.
Požarno stražo na javnih shodih in javnih prireditvah lahko opravljajo le gasilci, praviloma krajevno pristojno gasilsko društvo, kolikor ni drugačnega dogovora. Požarna straža se mora izvajati, dokler traja povečana ogroženost.
Prireditelj javnega shoda ali javne prireditve iz drugega odstavka tega člena mora na svoje stroške poskrbeti za naslednje varnostne ukrepe:
- ob prijavi prireditve, na kateri se bodo uporabljale požarno nevarne snovi, mora priložiti varnostne listine proizvajalca teh snovi, ki morajo vsebovati deklaracijo in oznako o požarni in eksplozijski nevarnosti, ter navodilo za ravnanje;
- koncentracija izgorevalnih plinov pri uporabi odprtega ognja ne sme presegati maksimalne dovoljene;
- v primeru pojava zmernega vetra (6 m/s) je potrebno prenehati z uporabo odprtega ognja;
- lokacijo prireditve, na kateri se uporabljajo požarno nevarne snovi, fizično zavarovati z namenom zmanjšanja potencialne nevarnosti za izgubo življenja ali poškodbo oziroma materialno škodo ob požaru.
26. člen
Industrijsko okolje
Organizacije oziroma podjetja, ki opravljajo požarno nevarna dela ali opravila ali uporabljajo požarno nevarne naprave, skladiščijo, izdelujejo ali predelujejo vnetljive pline ali tekočine, morajo v skladu z zakonskimi določili zagotavljati ustrezno varstvo pred požarom.
27. člen
Ravnanje s požarno nevarnimi snovmi
Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:
- zmanjšanje možnosti nastanka požara;
- zagotovitev učinkovitega in varnega reševanja ljudi, živali in premoženja ob požaru;
- zmanjšanje škode ob požaru.
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije ter lastniki in uporabniki objektov in naprav na območju Občine Vipava, ki v delovnem procesu uporabljajo, proizvajajo ali skladiščijo nevarne snovi, morajo:
- načrtovati in izvajati obvezne predpisane varnostne ukrepe za preprečevanje nesreč z nevarnimi snovmi;
- izdelati oceno ogroženosti;
- izdelati načrte zaščite in reševanja v primeru nesreče;
- pristojnim organom Občine Vipava morajo posredovati vse zahtevane podatke, pomembne za zaščito in reševanje v primeru nesreče;
- sodelovati z organi upravljanja in vodenja zaščite in reševanja v Občini Vipava.
Za potrebe izdelave ocene ogroženosti in načrtovanja skupnih ukrepov zaščite, reševanja in pomoči pred požarom ter drugimi naravnimi in drugimi nesrečami v Občini Vipava so dolžni lastniki in upravljavci nevarnih snovi, posebnih odpadkov in tehnoloških odpadnih voda na podlagi zahtevka Občine Vipava oziroma pristojnih služb za zaščito in reševanje v občini posredovati podatke o povprečnih zalogah nevarnih snovi oziroma druge zahtevane podatke, vezane na upravljanje z nevarnimi snovmi.
Podatke iz tretjega odstavka tega člena odloka so dolžne posredovati tudi organizacije, ki se ukvarjajo z večjimi prevozi nevarnih snovi.
Občina Vipava zbrane podatke po pridobitvi vključi med svoje podatke in jih uporabi pri izdelavi načrtov zaščite, reševanja in pomoči in pri intervencijah.
Župan je, na predlog pristojnega organa, dolžan organizacije, ki ne zagotavljajo ustreznega varstva pred požari ter s tem ogrožajo varnost občanov, prijaviti Inšpektoratu RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
28. člen
Dolžnost lastnikov oziroma uporabnikov
Lastniki oziroma uporabniki zemljišč, stavb in drugih objektov morajo ob požaru ali drugi nesreči gasilcem in drugim v intervenciji sodelujočim dovoliti:
- prehod preko zemljišč, stavb in drugih objektov ter njihovo uporabo za gasilska in reševalna dela;
- uporabo njihovih zalog vode za gašenje in reševanje.
29. člen
Hidrantne omarice in druga oprema za gašenje
Občina Vipava v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi na svojem območju na predlog pristojnega organa za zaščito in reševanje in civilno obrambo ali gasilske enote sofinancira nabavo in postavitev hidrantnih omaric z opremo za gašenje ter drugih sredstev za gašenje v tistih krajevnih skupnostih, kjer ni organizirana gasilska enota, oziroma tistih zaselkih krajevnih skupnosti, ki so najbolj oddaljeni od gasilskih enot, z namenom izvajanja samozaščite in gašenja požara do prihoda gasilske enote.
Krajevne skupnosti so dolžne vzdrževati gasilsko opremo in orodje in ga ne smejo odtujiti razen z namenom zamenjave z novo opremo. Gasilska oprema in orodje se lahko uporabljajo samo namensko.
V. OSEBNA IN VZAJEMNA ZAŠČITA
30. člen
Občina Vipava skrbi za organiziranje, vzpodbujanje in usmerjanje osebne in skupne zaščite na območju občine v sodelovanju z gasilskimi enotami in poverjeniki za Civilno zaščito.
Prav tako skrbi za usposabljanje prebivalcev za osebno in vzajemno zaščito kot neobvezno obliko usposabljanja.
Neobvezne oblike usposabljanja prebivalcev izvajajo tudi prostovoljna gasilska društva, predvsem z opremo za gašenje, s katero razpolagajo krajevne skupnosti.
Občani izvajajo v okviru osebne in vzajemne zaščite naslednje aktivnosti:
- organizirajo in izvajajo ukrepe za osebno in vzajemno zaščito;
- nabavljajo gasilnike in druga priročna sredstva za gašenje;
- izvajajo ukrepe za zaščito, reševanje in pomoč.
VI. JAVNA GASILSKA SLUŽBA
31. člen
Definicija gasilstva
Gasilstvo je obvezna lokalna javna služba (v nadaljevanju: javna gasilska služba), katere trajno in nemoteno opravljanje zagotavljajo občine in država.
Gasilstvo je humanitarna dejavnost, ki se opravlja v javnem interesu. Izvajanje gašenja, zaščite, reševanja in drugih operativnih nalog, ki jih izvaja gasilstvo ob nesrečah, je za prizadete in ogrožene brezplačno, razen če z zakonom ni določeno drugače.
32. člen
Naloge gasilstva
Gasilske organizacije opravljajo naloge gašenja in reševanja ob požarih, druge, zlasti preventivne naloge varstva pred požarom, določene naloge zaščite in reševanja ljudi ter premoženja ob naravnih in drugih nesrečah ter določene storitve. Opravljanje storitev ne sme onemogočati opravljanje temeljnih nalog gasilskih organizacij.
Operativnih nalog gasilstva ni mogoče opravljati kot pridobitne dejavnosti.
33. člen
Izvajalci javne gasilske službe
Javno gasilsko službo izvajajo gasilske organizacije, ki so prostovoljna gasilska društva in njihove operativne enote, gasilske zveze, poklicne gasilske enote, organizirane kot javni zavodi, režijski obrati ali druge organizacijske oblike, ki poklicno opravljajo gasilsko službo.
Organizacije, ki opravljajo javno gasilsko službo na območju Občine Vipava, določi občinski svet s sklepom, s katerim določi tudi območja delovanja opravljanja javne gasilske službe.
Na podlagi sklepa občinskega sveta Občina Vipava s prostovoljnimi gasilskimi društvi sklene pogodbo o izvajanju javne gasilske službe, s katero se določijo:
- obseg in način opravljanja javne gasilske službe;
- začetek ali obdobje opravljanja javne gasilske službe;
- organizacijo javne gasilske službe;
- sredstva, ki jih zagotavlja občina za izvajanje javne gasilske službe;
- nadzor nad izvajanjem javne gasilske službe.
34. člen
Obseg in način opravljanja javne gasilske službe
Izvajalci javne gasilske službe opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči ob požarih ter naravnih in drugih nesrečah:
- v skladu z načrti za zaščito, reševanje in pomoč Občine Vipava;
- v obsegu in pod pogoji, ki jih določa pogodba o opravljanju javne gasilske službe;
- v skladu s sklepi in navodili župana ter pristojnih organov občine za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
35. člen
Organizacija gasilstva
Organizacija gasilstva v občini se določi z načrtom varstva pred požarom v skladu z merili za organiziranje in opremljanje gasilskih enot.
Župan Občine Vipava s sklepom na podlagi meril za organiziranje in opremljanje gasilskih enot, razvrsti gasilske enote v kategorije. Gasilsko enoto najvišje kategorije določi za osrednjo gasilsko enoto.
Osrednja gasilska enota mora biti organizirana tako, da je sposobna oditi na intervencijo najkasneje v petih minutah po prejemu poziva.
36. člen
Gasilska zaščitna in reševalna oprema, domovi in orodišča
Gasilska zaščitna in reševalna oprema ter orodja so vsa sredstva, izdelana v skladu s predpisanimi standardi in praviloma tipizirana, za osebno in skupinsko zaščito in se uporabljajo v namene zaščite, reševanja in pomoči ob požarih ter naravnih in drugih nesrečah.
37. člen
Vodenje javne gasilske službe
Javno gasilsko službo vodi gasilski poveljnik občine, ob njegovi odsotnosti pa poveljnik najvišje kategorizirane gasilske enote v občini.
38. člen
Gasilsko poveljstvo občine
Poveljstvo javne gasilske službe sestavljajo gasilski poveljnik občine in poveljniki vseh gasilskih enot v občini.
Gasilskemu poveljniku občine so podrejeni poveljniki gasilskih enot.
Poveljnika gasilskega poveljstva občine imenuje in razrešuje gasilsko poveljstvo občine. Poveljnik gasilskega poveljstva občine vodi gasilsko poveljstvo občine in večje gasilske intervencije, ter je član občinskega štaba Civilne zaščite.
V primeru, da deluje v Občini Vipava gasilska zveza, ki povezuje le prostovoljna gasilska društva na območju Občine Vipava, opravlja poveljstvo gasilske zveze tudi naloge gasilskega poveljstva občine, poveljnik gasilske zveze pa naloge gasilskega poveljnika občine in vodje javne gasilske službe.
Gasilsko poveljstvo občine skrbi za zagotavljanje pripravljenosti ter usklajevanje delovanja operativnih gasilskih enot v občini.
Strokovno tehnična opravila za potrebe občinskega gasilskega poveljstva opravlja Služba za zaščito, reševanje in civilno obrambo.
39. člen
Prostovoljna gasilska društva
Prostovoljno gasilsko društvo je humanitarna organizacija ki opravlja predvsem naslednje naloge:
- preventivne naloge varstva pred požarom ter druge preventivne naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
- izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob požarih, naravnih in drugih nesrečah;
- vzgojo gasilske mladine;
- pomoč občanom na področju varstva pred požarom;
- druge naloge v zvezi z organizacijo in razvojem gasilstva.
Za opravljanje operativnih nalog varstva pred požari ter naravnimi in drugimi nesrečami se v okviru prostovoljnega gasilskega društva v skladu z merili o organiziranju in opremljanju gasilskih enot organizirajo prostovoljne operativne gasilske enote.
Gasilska društva se organizirajo na podlagi določil Zakona o gasilstvu in Pravil gasilske službe.
Organe poveljevanja prostovoljnih gasilskih enot imenujejo prostovoljne gasilske organizacije samostojno.
40. člen
Gasilska zveza
Prostovoljna gasilska društva se povezujejo v gasilske zveze v skladu z zakonom.
Gasilske zveze opravljajo organizacijske in strokovne naloge gasilstva zlasti v zvezi z:
- načrtnim kadrovanjem in usposabljanjem gasilcev;
- načrtnim in usklajenim razvojem in opremljanjem gasilskih enot v skladu s predpisanimi merili;
- načrtovanjem in usklajevanjem uporabe gasilskih enot gasilskih organizacij, ki so članice zveze;
- povezovanjem med članicami gasilske zveze in občinami na območju, na katerem deluje gasilska zveza;
- izvajanjem nalog, ki so jih nanje prenesle država ali občine;
- drugimi organizacijskimi in razvojnimi nalogami gasilstva.
VII. AKTIVIRANJE
41. člen
Aktiviranje gasilskih enot
V Občini Vipava se zagotavlja enotno obveščanje in aktiviranje gasilskih enot v skladno z operativnim gasilskim načrtom občine, katerega sestavni del je tudi načrt obveščanja in aktiviranja gasilskih enot.
42. člen
Nudenje pomoči
Gasilske enote Občine Vipava lahko v primeru večje nesreče svojo dejavnost izvajajo tudi izven območja Občine Vipava, pod pogojem, da se občina, v kateri bodo gasilske enote opravljale svojo dejavnost, obveže kriti stroške intervencije po vnaprej sprejetem ceniku, katerega potrdi župan Občine Vipava, kolikor ni drugače sklenjeno, oziroma v skladu z dogovorom o medsebojnem sodelovanju in pomoči na področju varstva pred požari v naravi in drugih večjih nesrečah, ki so ga sklenile občine Divača, Hrpelje - Kozina, Ilirska Bistrica, Izola, Kobarid, Komen, Miren - Kostanjevica, Pivka, Postojna, Sežana in Vipava.
Prošnjo za pomoč na prošnjo prizadete občine posreduje Regijski center za obveščanje in o tem obvesti župana ali poveljnika občinskega štaba Civilne zaščite, ki odločita o pomoči. Pri odločitvi o napotitvi gasilskih enot v drugo občino je potrebno upoštevati postopnosti aktiviranja gasilskih enot, ter da med izvajanjem teh nalog ne sme biti ogroženo stanje operativne pripravljenosti v Občini Vipava.
Stroške intervencije gasilskih enot, nastalih med intervencijo izven območja občine, za katero so ustanovljene, krije proračun RS, če je bila intervencija izvršena na podlagi državnega načrta zaščite in reševanja oziroma na podlagi odločitve pristojnega regijskega in državnega poveljnika Civilne zaščite.
Zaprošanje za pomoč
V primeru večjega požara ali druge nesreče, ko lastne sile in sredstva ne zadoščajo, župan občine, v nujnih primerih tudi poveljnik civilne zaščite občine ali vodja intervencije zaprosi za pomoč v silah in sredstvih sosednje ali druge občine ter regijo. Stroški pomoči so v breme občinskega proračuna. V primeru, da se zaradi obsega nesreče aktivira državni načrt zaščite in reševanje, krije stroške proračun RS.
O tem, kakšne sile in sredstva so potrebna, odloči vodja intervencije in s tem seznani župna občine, ki preko pristojnega centra za obveščanje zaprosi za pomoč.
VIII. UPRAVLJANJE IN VODENJE
43. člen
Občinska uprava
Občinska uprava Občine Vipava opravlja zlasti naslednje upravne in strokovne naloge s področja varstva pred požarom ter naravnimi in drugimi nesrečami:
- izdela predlog občinskega programa in letnega načrta varstva pred požarom;
- izdeluje predlog ocene ogroženosti in druge strokovne podlage za načrtovanje zaščite, reševanja in pomoči;
- izdeluje predlog načrta zaščite in reševanja v Občini Vipava;
- usmerja in usklajuje ukrepe za preprečevanje ter zmanjšanje posledic požarov;
- izdeluje predloge raziskovalne in razvojne projekte varstva pred požarom.
44. člen
Občinski svet
Občinski svet občine Vipava v sistemu varstva pred požarom zlasti:
- sprejme program varstva pred požarom,
- sprejme letni načrt varstva pred požarom,
- določa izvajalce javne gasilske službe,
- odloča o obsegu in načinu delitve sredstev za odpravljanje posledic nesreč,
- spremlja uresničevanje programov in načrtov varstva pred požarom.
45. člen
Župan
Župan Občine Vipava:
- določa in predlaga občinskemu svetu v sprejem letni načrt varstva pred požarom,
- sprejema načrte zaščite in reševanja,
- skrbi za izdelavo programa in letnih načrtov varstva pred požarom, ocen ogroženosti in načrtov zaščite in reševanja,
- imenuje odbor za načrtovanje in razpolaganje s sredstvi požarne takse,
- sklepa dogovore s sosednjimi občinami in državnimi organi o sodelovanju na področju zaščite, reševanja in pomoči,
- sklepa pogodbe o opravljanju nalog zaščite, reševanja in pomoči,
- zahteva pomoč za izvajanje nalog zaščite, reševanja in pomoči ter za zagotavljanje osnovnih pogojev za življenje v skladu z načrti in zakonom,
- občinskemu svetu podaja oceno o pripravljenosti sistema varstva pred požarom v občini,
- razglaša povečano stopnjo požarne ogroženosti na območju občine,
- odreja organiziranje požarne straže v času razglašene požarne ogroženosti,
- skrbi za obveščanje prebivalcev o nevarnostih, stanju varstva in sprejetih zaščitnih ukrepih,
- v času razglašene požarne ogroženosti daje opozorila, napotila ali prepovedi,
- v nujnih primerih odredi evakuacijo,
- opravlja druge naloge, ki jih določa zakon.
46. člen
Poveljnik Civilne zaščite
Naloge poveljnika Civilne zaščite Občine Vipava:
- vodi delo občinskega štaba za Civilno zaščito ter štabnih služb,
- odreja aktiviranje Civilne zaščite in drugih sil za zaščito in reševanje,
- preverja intervencijsko pripravljenost sil in sredstev za zaščito, reševanje in pomoč,
- vodi in usmerja zaščito, reševanje in pomoč ob naravnih in drugih nesrečah,
- določa dokumente načrtov zaščite in reševanja,
- odloča o razporeditvi opreme in sredstev zaščite, reševanja in pomoči v lasti občine,
- skrbi za povezavo in usklajeno delovanje vseh sil zaščite, reševanja in pomoči,
- usklajuje izdelavo delovnih osnutkov ocen ogroženosti, načrtov zaščite in reševanja in načrtov za opremljanje sil zaščite, reševanja in pomoči,
- koordinira dejavnost organov vodenja in služb, vključenih v sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami Občine Vipava,
- sodeluje pri pripravi programov in letnega načrta varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
- daje mnenje in predloge v zvezi s pripravo sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
- predlaga županu organizacijo in delovanje občinske uprave, javnih služb in sil zaščite, reševanja in pomoči ter daje mnenje in predloge za odpravo škode, ki jo povzročajo naravne in druge nesreče,
- predlaga imenovanje članov občinskega štaba in poverjenikov civilne zaščite,
- javno predstavlja načrte zaščite in reševanja,
- izvaja druge naloge, ki jih določa zakon in odreja župan.
47. člen
Vodja javne gasilske službe
Vodja javne gasilske službe je odgovoren za izvajanje strokovno-tehničnih nalog na območju občine, predvsem pa:
- je odgovoren za povezovanje in skupne operativne naloge gasilskih enot v občini;
- nudi strokovno pomoč pri izdelavi operativnega načrta prostovoljnim gasilskim društvom;
- nadzira pripravljenost gasilskih enot v občini in stanje njihove tehnike;
- skrbi za strokovno usposabljanje gasilcev po programih, ki so v pristojnosti občinskega poveljstva;
- sodeluje pri opremljanju gasilskih enot z gasilsko zaščitno in reševalno opremo;
- vodi vaje in druga usposabljanja na nivoju občinskega poveljstva;
- vodi gasilske intervencije v občini ob večjih požarih in drugih intervencijah;
- vodi poveljstvo javne gasilske službe v občini;
- skrbi za povezanost med poveljstvom in občinskim štabom Civilne zaščite in drugimi organizacijami na področju varstva pred požarom ter naravnimi in drugimi nesrečami;
- organizira in vodi izdelavo analiz gasilskih intervencij.
48. člen
Poveljnik prostovoljne gasilske enote
Poveljnik prostovoljne gasilske operativne enote organizira in vodi strokovno delo enote ter:
- skrbi za njeno intervencijsko pripravljenost;
- organizira in nadzira strokovno usposabljanje, urjenje in kondicijsko pripravljenost pripadnikov enote;
- skrbi za brezhibnost gasilske zaščitne in reševalne opreme;
- skrbi za izboljšave in dopolnitev tehnične opremljenosti gasilske enote v skladu s kategorizacijo gasilskih enot in uredbo o organiziranju in opremljanju gasilskih enot;
- je odgovoren za izdelavo operativnega načrta gasilskega društva, za izdelavo poročil o intervencijah in za analize intervencij gašenja in reševanja;
- določa vaje, tečaje, straže, dežurstva, pripravljenost in razporeditev službe v gasilski enoti;
- poveljuje gasilski enoti;
- zagotavlja sodelovanje z drugimi gasilskimi enotami na strokovno-tehničnem področju gasilstva.
49. člen
Vodenje gasilske intervencije
Gasilska intervencija je izvajanje operativnih nalog gasilstva.
Intervencijo vodi vodja intervencije, ki je lahko poveljnik gasilske enote, na območju katere je požar ali druga nesreča, poveljujoči določeni formacijski sestavi, gasilec, usposobljen za vodenje intervencij, oziroma gasilec, ki ga pooblasti poveljnik gasilske enote.
Vodenje intervencije se izvaja v skladu z zakonom in pravili gasilske službe.
Za izvajanje nalog zaščite, reševanje in pomoči ob večjih nesrečah, ki prizadenejo večje območje Občine Vipava, so poveljniki gasilskih enot podrejeni neposredno poveljniku Civilne zaščite Občine Vipava oziroma njegovemu namestniku, kadar je poveljnik odsoten, kateri usklajuje delovanje vseh enot, ki sodelujejo pri odpravi posledic nesreče.
50. člen
Pravice in dolžnosti vodje intervencije
Vodja intervencije ima pravico in dolžnost, da:
1. prepove dostop nepoklicanim osebam na kraj intervencije in promet mimo tega kraja;
2. odredi vstop v stanovanje oziroma drug zaprt prostor, če je neposredno ogroženo življenje ljudi in premoženja v takem prostoru;
3. odredi evakuacijo ljudi, živali in premoženja iz ogroženih objektov in območij;
4. odredi prekinitev električnega toka, dovajanja plina ali drugih vnetljivih tekočin;
5. odvzame ali omeji uporabnikom dotok vode na območju, kjer je požar;
6. odredi uporabo vode iz bližnjih vodnjakov, cistern in rezervoarjev;
7. odredi uporabo določenih sredstev zvez oziroma njihovo vzpostavitev;
8. odredi odstranitev vozil in drugih ovir, ki onemogočajo uspešno intervencijo oziroma odvzem vode za gašenje;
9. odredi sežig nevarne snovi, če je ni mogoče drugače odstraniti;
10. odredi uporabo tujega prevoznega sredstva za prevoz poškodovanih oseb oziroma potrebne gasilske zaščitne in reševalne opreme;
11. odredi, da vse sposobne osebe, ki so neposredno v bližini požarišča ali druge nesreče, pomagajo pri gašenju in reševanju v skladu s svojimi sposobnostmi, z vozili, orodjem in drugimi sredstvi, ki so primerna za gašenje in reševanje;
12. odredi delno ali popolno porušitev objekta, po katerem bi se utegnil požar razširiti in tega ni mogoče drugače preprečiti;
13. odredi posek gozdnega drevja za preprečitev širjenja gozdnega požara.
Ukrepe iz prejšnjega odstavka lahko vodja intervencije odredi le, če ne more na drug način zagotoviti zaščite reševanja ljudi in premoženja, trajati pa smejo le toliko časa, kolikor je to nujno potrebno.
Vodja intervencije mora najkasneje v petih dneh po intervenciji izdelati in predložiti poročilo o intervenciji Regijskemu centru za obveščanje Nova Gorica.
51. člen
Finančna pooblastila
Stroški izvajanja ukrepov zaščite, reševanja in pomoči, katerih nosilec je Občina Vipava in so v breme proračuna Občine Vipava, se krijejo iz sredstev gasilskih enot in iz sredstev Civilne zaščite Občine Vipava. V primeru, da sredstva ne zadoščajo za pokritje nastalih stroškov, odredi koriščenje sredstev iz drugih postavk in proračunske rezerve župan Občine Vipava.
Poveljnik gasilske enote sme odrejati ukrepe in z njimi povezane stroške do višine, s katerimi razpolaga gasilska enota. Če stroški presegajo finančne zmožnosti gasilske enote, obvesti poveljnika Civilne zaščite občine, ki odobri koriščenje sredstev Civilne zaščite občine.
Poveljnik Civilne zaščite občine sme odrejati ukrepe in z njimi povezane stroške do višine sredstev, namenjenih za delovanje Civilne zaščite v občini.
V primeru, da stroški presegajo sredstva gasilskih enot in sredstva Civilne zaščite občine, je poveljnik Civilne zaščite dolžan o tem nemudoma obvesti župana in se ravnati po njegovih navodilih.
52. člen
Nadomestila
Pripadniku gasilske organizacije v času izvajanja intervencije ali drugih nalog zaščite, reševanja in pomoči ob požaru, naravnih in drugih nesrečah, ter med usposabljanjem pripada nadomestilo plače, ki ga delodajalec izplača v breme Občine Vipava.
IX. IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE
53. člen
Usposabljanje prebivalstva
Z namenom poučevanja in osveščanja občanov o varstvu pred požarom ter osebne in vzajemne pomoči organizira občina neobvezne oblike usposabljanj v sodelovanju z gasilskimi enotami na območju Občine Vipava.
54. člen
Usposabljanje zaposlenih za varstvo pred požarom
Za usposabljanje zaposlenih morajo v skladu z določili zakona, ki ureja področje varstva pred požarom, skrbeti delodajalci.
55. člen
Usposabljanje operativnih gasilcev
Usposabljanje operativnih gasilcev poteka po programih Gasilske zveze Slovenije, lokalne gasilske zveze in prostovoljnih gasilskih društev.
X. FINANCIRANJE
56. člen
Programi sistema varstva pred varstva pred požarom se financirajo oziroma sofinancirajo iz občinskega proračuna na podlagi meril in kriterijev, ki jih predpiše pristojno ministrstvo in v skladu s predpisi in akti Občine Vipava s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstva pred požarom.
Poleg proračunskih sredstev se sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami financira tudi iz:
- sredstev drugih lokalnih skupnosti za financiranje dogovorjenih skupnih nalog,
- sredstev gospodarskih družb, zavodov in drugih organizacij,
- namenskih sredstev iz požarne takse,
- prostovoljnih prispevkov, volil in daril,
- mednarodne pomoči,
- drugih virov.
Občinska uprava zbira predloge za financiranje in sofinanciranje programov na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstva pred požarom, ki jih izvajajo druge fizične in pravne osebe kot izvajalci programov in projektov na podlagi javnega razpisa. Z izvajalci programov in projektov sklene pogodbe župan.
Pogoje, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci programov, predpiše pristojno ministrstvo, v posebnih primerih pa tudi župan na predlog občinskega štaba za Civilno zaščito.
Izvajalci programov in projektov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstva pred požarom v Občini Vipava, ki se po javnem razpisu financirajo ali sofinancirajo iz občinskega proračuna, morajo predložiti občinski upravi poročila o porabi finančnih sredstev v preteklem letu. Normative in vsebine za izdelavo poročila predpiše župan.
Gospodarske družbe, zavodi in druge organizacije, ki so po zakonu obvezne izvajati ukrepe sistema varstva pred požarom, morajo zagotoviti sredstva za nadomestila plač za zaposlene v času njihovega usposabljanja, sredstva za priprave in druge stroške.
Predloge za financiranje in sofinanciranje programov varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki jih izvede Občina Vipava, poda občinski štab za Civilno zaščito.
Višino sredstev za področje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sprejme na predlog župana Občinski svet Občine Vipava, upoštevaje oceno ogroženosti, z odlokom proračuna Občine Vipava na podlagi letnega načrta varstva pred naravni in drugimi nesrečami ter letnega načrta varstva pred požarom.
57. člen
Zagotavljanje sredstev za izvajanje javne gasilske službe
Občina Vipava na podlagi obveznosti, ki jih nalaga zakonodaja, na podlagi programov in letnih načrtov varstva pred požarom zagotavlja sredstva za:
- redno delovanje gasilskih enot;
- gasilsko zaščitno in reševalno opremo ter sredstva za opazovanje, obveščanje in alarmiranje;
- vzdrževanje in obnavljanje gasilskih sredstev in opreme;
- izobraževanje in dopolnilno usposabljanje pripadnikov gasilskih enot;
- izvajanje zdravniških pregledov operativnih gasilcev;
- nezgodno in zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje operativnih gasilcev;
- gradnjo in vzdrževanje objektov in prostorov za delovanje gasilstva;
- povračilo škode, ki so jo imeli gasilci pri opravljanju nalog gasilstva;
- povračilo škode, povzročene tretjim osebam, zaradi opravljanja nalog gasilstva;
- opravljanje drugih dejavnosti gasilskih organizacij.
58. člen
Investicijska sredstva
Investicijska sredstva, ki jih Občina Vipava vlaga v nakup premičnega in nepremičnega premoženja gasilskih društev, se namenijo izključno za potrebe izvajanja javne gasilske službe. Medsebojna razmerja se uredijo s pogodbo.
V pogodbah z izvajalci javne gasilske službe se določi, da morajo sredstva, ki jih je vložila Občina Vipava za sofinanciranje nakupa premoženja gasilskih društev, od dne uveljavitve tega odloka dalje v primeru, da se gasilskemu društvu odvzame pravica opravljanja javne gasilske službe ali da gasilsko društvo odstopi od opravljanja javne službe, vrniti v proračun Občine Vipava.
Zaradi javnega interesa gasilska zaščitna in reševalna oprema, gasilski domovi in orodišča ne morejo biti predmet izvršbe ali stečaja, če gasilska organizacija preneha z delovanjem. Občina v tem primeru prevzame opremo in nepremičnine, ki jih je uporabljala gasilska organizacija.
Gasilske domove in orodišča, gasilsko zaščitno in reševalno opremo ob prenehanju delovanja prostovoljnega gasilskega društva, ki je te nepremičnine oziroma opremo uporabljalo, prevzame Občina Vipava oziroma s soglasjem pristojnega občinskega organa tista gasilska organizacija, ki zagotavlja izvajanje javne gasilske službe na območju, na katerem je delovalo prostovoljno gasilsko društvo.
59. člen
Sredstva požarne takse
Sredstva požarne takse se uporabljajo za financiranje gasilske zaščitne in reševalne opreme, ki jo potrebujejo operativne gasilske enote, ter za izobraževanje in usposabljanje gasilcev.
Uporabo sredstev požarne takse za sofinanciranje nalog varstva pred požarom v občini načrtuje odbor, ki ga imenuje župan. Odbor sestavljajo predstavniki gasilcev, zavarovalništva in pristojnega organa občine za zaščito, reševanje in civilno obrambo.
60. člen
Vračilo stroškov
Pomoč ob naravnih in drugih nesrečah je brezplačna in se krije iz proračuna občine oziroma drugih virov, če je tako določeno.
V primerih, ko znan povzročitelj povzroči ogroženost ali nesrečo iz očitne velike malomarnosti in neupoštevanja predpisov ali namerno in brez razloga alarmira gasilsko enoto, mu lahko Občina Vipava poda zahtevek za kritje stroškov zaščitnih in reševalnih ukrepov. Zahtevek za plačilo stroškov vseh sodelujočih sil posreduje župan Občine Vipava.
Sredstva, pridobljena iz naslova vrnitve stroškov nujnega ukrepanja oziroma sorazmernega deleža stroškov intervencij, so namenski prihodki tiste reševalne službe ali sestave, ki je nujno ukrepanje ali intervencijo izvršila in jih lahko uporabi le za svojo dejavnost v skladu z zakonom.
XI. ZBIRKE PODATKOV, EVIDENCE
61. člen
Občina vzpostavi informacijski sistem, ki vsebuje evidence in podatke o:
- požarih in nastali škodi
- eksplozijah in nastali škodi
- gasilskih intervencijah
- organizacijah, ki se ukvarjajo z varstvom pred požari
- opremi, napravah in drugih sredstvih za požarno zaščito
- fizičnih in pravnih osebah na območju občine, ki so v skladu z zakonom pooblaščene za opravljanje nalog varstva pred požarom.
Občina tudi vodi evidenco o:
- usposobljenosti operativnih gasilcev
- zdravstvenih pregledih operativnih gasilcev
- opremi, napravah in drugih sredstvih za varstvo pred požarom.
XII. NADZOR NAD IZVAJANJEM
62. člen
Nadzor nad izvajanjem zakonov in drugih podzakonskih predpisov, ki urejajo varstvo pred požarom, opravlja Inšpektorat RS, pristojen za varstvo pred požarom.
Nadzor nad izvajanjem odloka izvaja občinska uprava Občine Vipava.
63. člen
Nadzor nad opravljanjem javne gasilske službe
Nadzor nad izvajanjem javne lokalne gasilske službe ter drugih sil za zaščito in reševanje, katerih ustanovitelj je Občina Vipava, izvaja župan ali od njega pooblaščen organ občine, pristojen za zaščito in reševanje in civilno obrambo. Kadar ugotovi, da enote, službe ali druge operativne sestave društva ali druge nevladne organizacije ne opravljajo nalog oziroma javne službe v skladu s predpisi oziroma odločitvami organov vodenja zaščite, reševanja in pomoči v Občini Vipava, župan določi rok za odpravo pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti niso odpravljene v določenem roku, se opravljanje nalog oziroma javne službe ustrezno omeji ali odpove. Župan ter nadzorni odbor občine nadzorujeta tudi namembnost uporabe dodeljenih sredstev iz občinskega proračuna.
XIII. KAZENSKE DOLOČBE
64. člen
Fizična ali pravna oseba oziroma mladoletna oseba, za katero odgovarjajo starši oziroma rejniki, ki je namenoma ali iz velike malomarnosti povzročila ogroženost, katere posledica je ukrepanje in v zvezi s tem nastali stroški, mora pokriti:
- stroške zaščitnih in reševalnih intervencij;
- stroške sanacije in vzpostavitev v prejšnje stanje;
- stroške odškodnin fizičnim in pravnim osebam.
V primeru, ko nastopa več povzročiteljev ogroženosti oziroma nesreče in ni mogoče ugotoviti deleža posameznega povzročitelja, se krijejo stroški solidarno. Stroške intervencije izterja občinska uprava.
Za ostale prekrške se kaznujejo pravne in fizične osebe v skladu z zakonodajo in po veljavnih občinskih predpisih.
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
65. člen
Vsi akti, določeni s tem odlokom, morajo biti sprejeti v roku šestih mesecev. Do njihovega sprejetja veljajo dosedanji predpisi, sklepi in pogodbe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 845-0005/2007
Vipava, dne 15. marca 2007
Župan
Občine Vipava
mag. Ivan Princes l.r.