Uradni list

Številka 29
Uradni list RS, št. 29/2007 z dne 30. 3. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 29/2007 z dne 30. 3. 2007

Kazalo

1486. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za poslovno cono Boštanj – TC Mercator, stran 3943.

Na podlagi 12. in 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr., 58/03 - ZZK-1), v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1, ter 16. člena Statuta Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 78/05 - uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Občine Sevnica na 4. seji dne 21. 3. 2007 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu za poslovno cono Boštanj - TC Mercator
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se sprejme OLN za poslovno cono Boštanj - TC Mercator.
OLN je izdelan v digitalni in analogni obliki, razen smernic, mnenj in izjav, ki so izdelane samo v analogni obliki.
Digitalna zasnova je shranjena v podatkovnem formatu DWG-AutoCad - verzija 2005, obenem pa zaščitena pred nedovoljeno uporabo, spreminjanjem in uničenjem s strani nepooblaščenih.
OLN je izdelal K.A.B. d.o.o. projektiranje in urbanizem, Glavni trg 2, Novo mesto, po urbanistično-arhitekturni idejni zasnovi Mercator Optima d.o.o., Ljubljana. Številka načrta je P-81/2005; datum: november 2006.
2. člen
(vsebina OLN)
OLN iz prejšnjega člena vsebuje tekstualni in kartografski del.
A. TEKSTUALNI DEL
1. Naslovnica
2.1. Kazalo vsebine besedila
2.2. Kazalo vsebine kartografskega dela
3. Seznam prilog lokacijskega načrta
4. Seznam nosilcev urejanja prostora
5. Izjavo odgovornega prostorskega načrtovalca
6. Besedilo OLN
B. KARTOGRAFSKI DEL
1. Izsek iz prostorskih planskih aktov občine M 1:5000
2. Načrt parcel M 1:1000
3. DKN z vrisom meje območja M 1:1000
4. Geodetski načrt z vrisom meje območja M 1:1000
5. Situacija območja v širšem merilu M 1:5000
6. Namenska raba površin M 1:1000
7. Arhitektonsko zazidalna situacija celotnega območja
M 1:1000
8. Zbirna situacija komunalnih naprav M 1:1000
9. Prometna ureditev
9.1. Situacija cest M 1:1000
9.2. Karakteristični prerezi cest
10. Situacija parcelacije
11. Situacija zakoličbe
12. Idejne zasnove objektov Mercator Optima
3. člen
(priloge OLN)
1. Povzetek za javnost;
2. Izvleček iz strateškega prostorskega akta, ki se nanaša na obravnavano prostorsko ureditev;
3. Obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta;
4. Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve z njihovimi povzetki;
5. Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora;
6. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi lokacijskega načrta;
7. Program opremljanja zemljišč za gradnjo.
4. člen
(strokovne podlage)
Strokovne podlage, ki so bile uporabljene pri izdelavi OLN so:
- strokovne podlage za širitev zazidalnega območja PC Boštanj, za spremembo in dopolnitev prostorskega plana občine (izdelal Savaprojekt d.d. Krško, april 2004),
- urbanistično-arhitekturna idejna zasnova kompleksa, ki jo je izdelal Mercator-Optima d.o.o.,
- PGD, PZI projekt krožišča na glavni cesti G1-5 Zidani most - Krško - Drnovo, ki ga je izdelal SCP d.o.o.,
- podatke o obstoječih infrastrukturnih vodih in napravah,
- digitalni geodetski načrt obstoječega stanja,
- digitalni katastrski načrt,
- digitalni orto foto načrt,
- ostala gradiva, ki jih bodo v postopku sprejemanja lokacijskega načrta zahtevali posamezni nosilci urejanja prostora.
II. OBSEG IN OPREDELITEV OBMOČJA
5. člen
(ureditveno območje)
Lokacijski načrt se pripravi za območje, ki se nahaja med državno kategorizirano glavno cesto G1-5 Zidani most-Krško-Drnovo, lokalno cesto LC 372341 Dolenji Boštanj-Grahovica-Brezovec in javno potjo JP 872906 Boštanjsko polje-Grajske njive in obsega 2,45 ha. Zajema parcele ali dele parcel št. 296/2, 296/3, 296/4, 296/42, 296/1, 296/53, 297/9, 1013/3, 297/6 in 297/11, vse k.o. Boštanj.
III. FUNKCIJA OBMOČJA
6. člen
(dejavnosti)
Predvideni OLN obsega območje poslovne cone Boštanj, ki je bilo opredeljeno kot novo območje stavbnih zemljišč, namenjeno za oskrbne in storitvene dejavnosti. Na osnovi strokovnih podlag in predhodnih pogojev soglasodajalcev, ter na osnovi idejnih zasnov cestnega omrežja in infrastrukturnih objektov in naprav, so predvidene naslednje gradnje:
Poslovni objekti:
- poslovni objekti Mercator (objekta 1. in 2. faze)
- drugi poslovni objekti (objekta 3 in 4)
Gradnja infrastrukture, ureditev komunikacij, zelene površine:
- Prometna infrastruktura
- Komunalna infrastruktura
- Javne površine
IV. URBANISTIČNO OBLIKOVANJE
7. člen
(usmeritve za urbanistično in krajinsko oblikovanje)
Poleg načel o poenotenem in zadržanem oblikovanju arhitekturnih in krajinskih elementov, je z različno velikimi parcelami in gabariti objektov po območjih ter različno tipologijo objektov, dosežena pestrost in raznolikost okolja. Prednost tako ustvarjenega mikroconinga ni le v bolj prijetnem okolju cone, temveč tudi v večji programski in s tem tudi komercialni prilagodljivosti območja.
Zaradi prepoznavnosti in možnosti preurejanja je predvidena uporaba prefabrikatov, montažnih plošč ali lahkih oblog iz pločevine. Prednost naj ima uporaba fasadnih elementov nevtralnih barv in tekstur kot so plošče iz pranega betona (kulir), obešene fasadne plošče, ki ustvarjajo vtis zadržanosti in urejenosti celotne cone.
Vidni poudarki naj bi bili bolj izraziti le na vhodih v poslovne dele in pri napisih oziroma napisnih tablah grafičnega označevanja v coni. Fasade poslovnih in trgovskih objektov ki zahtevajo večje površine stekla, naj bodo zasenčene s senčili iz lahkih kovinskih mrež ali kovinskimi žaluzijami.
8. člen
(novogradnje)
Gradnja novih objektov je možna v skladu z grafičnim delom OLN, ki določa maksimalni horizontalni in vertikalni gabarit novogradenj (12.-16. člen).
Lokacije ob vstopu v cono se pojavljajo kot ena od lokalnih dominant v prostoru. Objekti morajo biti odprti v smeri proti glavni in lokalni cesti, posebno pozornost je potrebno nameniti javnemu programu v obcestnem delu objektov. Dostopa do območja urejanja sta predvidena z lokalne ceste in javne poti.
9. člen
(postavitev objektov)
Umestitve objektov v prostor so razvidne iz kartografskih prilog OLN št. 7.
Dovoljeni minimalni odmiki novogradenj:
- od predvidenih parcelnih mej: 4,00 m,
- od predvidenih javnih površin (cest): 5,00 m.
Meja lokacijskega načrta poteka po zunanjih mejah parcel, navedenih v 5. členu odloka. Za potrebe realizacije predvidenih posegov bo potrebno izvesti obodno parcelacijo območja lokacijskega načrta za predvideno poslovno cono. Za gradnjo objektov in novo cestno infrastrukturo se izvede nova parcelacija po kartografski prilogi OLN št. 10.
Izhodišča za zakoličbo parcelnih mej so obstoječe in predvidene nove meje parcel, na osnovi obstoječe poligonske mreže. Toleranca za zakoličbo novih mej je 1m, razvidno iz kartografskih prilog OLN št. 10.
Izhodišča za zakoličbo objektov visokogradenj in nizkogradenj so obstoječi objekti nizkogradenj, osi novoprojektiranih cest in nove parcelne meje, po podanem vrstnem redu na osnovi obstoječe poligonske mreže, razvidno iz kartografskih prilog OLN št. 11.
10. člen
(usmeritve za zunanjo ureditev)
Za novo poslovno območje se uredijo nove komunikacije, vse ureditve se izvajajo po usmeritvah tega OLN.
Ogrodje za urejanje odprtega prostora tvorijo robovi območja, omrežje cest in dovozov ter za rabo neugodni ostanki parcelacije v ogljiščih posameznih stavbnih otokov.
Te površine so v javni lasti in skupni rabi in jih je mogoče celovito oblikovati in enotno urejati. Glavni motiv območja predstavlja osrednja cesta s križiščem, ob kateri je predviden (dvojni) drevored visokoraslih dreves (javor), ki se razvejajo še na parkirišča znotraj poslovne cone. Projekti in izvedba ureditve cest mora vključevati vso predpisano talno in vertikalno prometno in neprometno signalizacijo.
11. člen
(združevanje parcel)
Kolikor velikost ene lokacije investitorju ne zadošča, je možno združevanje več parcel v eno, z ustrezno prilagoditvijo infrastrukture. Na povečani parceli je možno zgraditi večji poslovni objekt na podlagi aditivnega združevanja osnovnega elementa gradnje. Investitor, na katerega pobudo se združujejo posamezne parcele, prevzame vse stroške izgradnje infrastrukture, prestavitev že zgrajenih vodov in nove parcelacije.
V. ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
12. člen
(Trgovski center Mercator)
Lokacija in lega objekta
Objekt leži ob krožišču na glavni cesti G1-5, ki je vpadno krožišče v Sevnico, hkrati pa se nanj navezuje lokalna cesta, ki je napajalna za v novo nastajajočo poslovno cono Boštanj.
Zasnova, namembnost in zmogljivost objekta
Prva faza obsega market tlorisne površine preko 1000 m2, lokale skupno cca 500 m2, info točko ter skupne in pomožne prostore, ter instalacijske prostore.
Glavni vhod je predviden v SV vogalu objekta, orientiran je proti novemu krožišču na glavni cesti in s peš potjo povezan s krožiščem. V bližini vhoda je terasa gostinskega lokala, dovolj velik prireditveni prostor, pred njo pa zunanje otroško igrišče.
Na glavni vhod v center z interne ceste se navezuje tudi info turistična točka, ki je pozicionirana tako, da bo lahko njen odpiralni čas neodvisen od delovanja centra. Parkirišče za avtobus je locirano zelo ugodno s prometnega vidika, pa tudi opazno s krožišča, v bližini info točke.
Nivo parkiranja je na terenu, M-center pa je orientiran tako, da je s krožišča opazen v najbolj atraktivnem delu.
13. člen
(Mercator - 1. faza)
- dovozi in vhodi: so razporejeni s strani objekta tako, da zagotavljajo enostaven dostop do različnih funkcionalnih površin na parceli: parkirišča, manipulacijske površine, odlagalne površine, ipd.;
- horizontalni gabariti: pritličje: 65,00 m x 44,00 m;
- dovoljeno odstopanje: ±10% ter manjše dozidave, ki oblikovno členijo stranice objekta;
- vertikalni gabarit: pritličje; etažna višina 7m, največja višina vencev je 10,00 m ±0,50 m;
- KP 181,00 m n.v. na nivoju končno urejenega terena +0,50 m;
- naklon strehe: strehe naj bodo položne in izvedene v minimalnih naklonih, ki ustrezajo posameznim kritinam, v skladu z značilno tipologijo in volumni posameznih objektov je možna izvedba dvokapnih, ločnih in ravnih streh;
- dovoljena je izvedba svetlobnikov v obliki svetlobnih pasov, s kupolami ali s tako imenovanimi šedastimi strehami;
- kritina: valovita, profilirana ali ravna pločevina, tegola ali visokokvalitetni voali pri izvedbi ravnih streh. Na strehi je dovoljena tudi pritrditev svetlobnih napisov;
- obdelava fasad: dovoljena je uporaba različnih fasadnih oblog v vseh svetlih tonih pastelnih barv.
14. člen
(Mercator - 2. faza)
- dovozi in vhodi: so razporejeni s strani objekta tako, da zagotavljajo enostaven dostop do različnih funkcionalnih površin na parceli: parkirišča, manipulacijske površine, odlagalne površine, ipd.;
- horizontalni gabariti: pritličje: 18,00 m x 65,00 m;
- dovoljeno odstopanje: ±10% ter manjše dozidave, ki oblikovno členijo stranice objekta;
- vertikalni gabarit: pritličje; etažna višina 7m, največja višina vencev je 10,00 m ±0,50 m;
- KP 181,00 m n.v. na nivoju končno urejenega terena +0,50 m;
- naklon strehe: strehe naj bodo položne in izvedene v minimalnih naklonih, ki ustrezajo posameznim kritinam, v skladu z značilno tipologijo in volumni posameznih objektov je možna izvedba dvokapnih, ločnih in ravnih streh;
- dovoljena je izvedba svetlobnikov v obliki svetlobnih pasov, s kupolami ali s tako imenovanimi šedastimi strehami;
- kritina: valovita, profilirana ali ravna pločevina, tegola ali visokokvalitetni voali pri izvedbi ravnih streh. Na strehi je dovoljena tudi pritrditev svetlobnih napisov;
- obdelava fasad: dovoljena je uporaba različnih fasadnih oblog v vseh svetlih tonih pastelnih barv.
15. člen
(poslovni objekt 3 - skladišče)
- dovozi in vhodi: so razporejeni s strani objekta tako, da zagotavljajo enostaven dostop do različnih funkcionalnih površin na parceli: parkirišča, manipulacijske površine, odlagalne površine, ipd.;
- horizontalni gabariti: pritličje: 15,00 m x 30,00 m;
- dovoljena je razširitev na severovzhodni strani objekta z upoštevanjem obveznega 5,00 m koridorja magistralnega plinovoda v katerem ni dovoljena postavitev objektov;
- dovoljeno odstopanje: +/-10% ter manjše dozidave, ki oblikovno členijo stranice objekta;
- vertikalni gabarit: pritličje+nadstropje; etažna višina 3,50 m, največja višina vencev je 7,00 m;
- KP 181,00 m n.v. na nivoju končno urejenega terena +0,50 m;
- naklon strehe: strehe naj bodo položne in izvedene v minimalnih naklonih, ki ustrezajo posameznim kritinam, v skladu z značilno tipologijo in volumni posameznih objektov je možna izvedba dvokapnih, ločnih in ravnih streh;
- dovoljena je izvedba svetlobnikov v obliki svetlobnih pasov, s kupolami ali s tako imenovanimi šedastimi strehami;
- kritina: valovita, profilirana ali ravna pločevina, tegola ali visokokvalitetni voali pri izvedbi ravnih streh. Na strehi je dovoljena tudi pritrditev svetlobnih napisov;
- obdelava fasad: dovoljena je uporaba različnih fasadnih oblog v vseh svetlih tonih pastelnih barv;
- investitor mora znotraj lastne parcele zagotoviti zadostno število parkirnih mest.
16. člen
(poslovni objekt 4)
- dovozi in vhodi: so razporejeni s strani objekta tako, da zagotavljajo enostaven dostop do različnih funkcionalnih površin na parceli: parkirišča, manipulacijske površine, odlagalne površine, ipd.;
- horizontalni gabariti: pritličje: 20,00 m x 38,00 m;
- dovoljena je razširitev na severovzhodni strani objekta z upoštevanjem obveznega 5,00 m koridorja magistralnega plinovoda v katerem ni dovoljena postavitev objektov;
- dovoljeno odstopanje: +/-10% ter manjše dozidave, ki oblikovno členijo stranice objekta;
- vertikalni gabarit: pritličje+nadstropje; etažna višina 3,50 m, največja višina vencev je 7,00 m;
- KP 181,00 m n.v. na nivoju končno urejenega terena +0,50 m;
- naklon strehe: strehe naj bodo položne in izvedene v minimalnih naklonih, ki ustrezajo posameznim kritinam, v skladu z značilno tipologijo in volumni posameznih objektov je možna izvedba dvokapnih, ločnih in ravnih streh;
- dovoljena je izvedba svetlobnikov v obliki svetlobnih pasov, s kupolami ali s tako imenovanimi šedastimi strehami;
- kritina: valovita, profilirana ali ravna pločevina, tegola ali visokokvalitetni voali pri izvedbi ravnih streh. Na strehi je dovoljena tudi pritrditev svetlobnih napisov;
- obdelava fasad: dovoljena je uporaba različnih fasadnih oblog v vseh svetlih tonih pastelnih barv;
- investitor mora znotraj lastne parcele zagotoviti zadostno število parkirnih mest.
17. člen
(arhitektonske ovire)
Pri gradnji javnih objektov je potrebno upoštevati predpisane možnosti dostopa v objekt invalidnim osebam in osebam omejenim v gibanju.
Parkirišča rezervirana za invalide, morajo imeti neposredni dostop do pločnika (poglobljen robnik) in morajo biti posebej označena.
18. člen
(drugi objekti)
Kioske, nadstreške, gostinske letne vrtove, stojnice, reklamne in druge začasne objekte ter urbano opremo je dopustno postavljati na prostorih, kjer njihova postavitev dopolnjuje poslovne lokale in javni prostor, ne moti prometa ali drugih intervencijskih površin ter vzdrževanja komunalnih naprav. Navedeni enostavni objekti morajo biti oblikovani enotno za posamezna zaključena območja in se postavljajo po predhodni preveritvi projektanta osnovnega objekta.
VI. POGOJI ZA UREJANJE ZELENIH IN PROSTIH POVRŠIN
19. člen
(zelene površine)
Zelene površine je potrebno urediti v skladu s celotnim konceptom pozidave in posebej izdelanimi načrti ureditve posameznih področij, vezanimi na posamezne objekte.
20. člen
(proste površine)
Proste površine je potrebno urediti v skladu z že izdelanimi in predvidenimi posameznimi načrti talnih ureditev in urbane opreme.
21. člen
(postavitev objektov na prostih površinah)
Postavitev objektov naštetih v 18. členu tega odloka je možna v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04, 100/05).
Dovoljeno je ograjevanje posameznih lokacij z žično ograjo pod naslednjimi pogoji:
- maksimalna višina ograje je 2,00 m,
- ograje se postavljajo znotraj posamezne lokacije z 0,50 m odmikom od parcelne meje,
- z notranje strani kompleksa je obvezna zasaditev ob ograji,
- prepovedane so zidane ograje,
- postavitev ograj ob javnih cestah je možna s soglasjem upravljalca ceste in ne sme ovirati preglednosti izvozov na cesto.
VII. POGOJI ZA VAROVANJE NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
22. člen
Narava:
Območje OLN je izven evidentiranih območij ohranjanja narave (naravnih vrednot, zavarovanih območij, ekološko pomembnih območij in posebnih varstvenih območij).
Na osnovi petega odstavka 97. člena Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04) za območje »Občinskega lokacijskega načrta za poslovno cono Boštanj - TC Mercator« izdelava naravovarstvenih smernic in izdaja naravovarstvenega mnenja nista potrebni, ravno tako na osnovi 105. člena istega zakona pred začetkom izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za objekte na tem območju ni potrebno pridobiti naravovarstvenih pogojev in naravovarstvenega soglasja.
Kulturna dediščina:
Za območje OLN je skladno z zahtevam podanim v kulturnovarstvenih smernicah Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje, številka: 02-7156/4-05/06-DB z dne 1. 11. 2006 obvezen zgolj stalen arheološki nadzor. V primeru odkritja kakršnihkoli arheoloških najdb se gradbena dela začasno ustavijo in situacija dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. Stroške arheoloških raziskav, vključno z arheološkim nadzorom, je dolžan kriti investitor v okviru infrastrukturnega opremljanja zemljišča (59. člen, Uradni list RS, št. 7/99).
VIII. POGOJI ZA UREJANJE PROMETNE INFRASTRUKTURE
23. člen
(ureditve na glavni cesti G1-5 Arja vas-Celje-Zidani most-Krško-Drnovo)
Ob predvideni poslovni coni Boštanj poteka glavna cesta G1-5 Arja vas-Celje-Zidani most-Krško-Drnovo. Ta je namenjena predvsem tranzitnem prometu. V tem dokumentu so prevzeti tehnični pogoji (krožišče) podani v projektu križišča Boštanj in ceste Radeče-Boštanj, št. proj. 06-2/12-6/04, maj 2005, izdelovalca SCP d.o.o., Ljubljana.
Obstoječi priključek na lokalno cesto LC 372341 Dolenji Boštanj-Grahovica-Brezovec je usklajen z navedenim projektom. Lokalna cesta LC 372341 Dolenji Boštanj-Grahovica-Brezovec je bila v letu 2004 rekonstruirana in na obravnavanem odseku prestavljena proti severu. V osrednjem delu poslovne cone je na lokalni cesti izvedeno pravokotno križišče z obojestranskimi zavijalnimi pasovi za leve zavijalce.
Upoštevajo se smernice RS Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste, Sektor za upravljanje, vzdrževanje in varstvo cest, Območje Novo mesto, šifra: 347-09-12413/2005-04 z dne 18. 1. 2006.
24. člen
(predvidena osrednja povezovalna cesta za poslovno cono Boštanj)
Lokalna cesta LC 372341 Dolenji Boštanj-Grahovica-Brezovec, je bila rekonstruirana in na obravnavanem delu prestavljena proti severu. V osrednjem delu poslovne cone je na lokalni cesti izvedeno pravokotno križišče z obojestranskimi zavijalnimi pasovi za leve zavijalce.
Povezovalna cesta je dvosmerna in leži v osrednjem delu nove poslovne cone. Za obstoječim križiščem z lokalno cesto se navezuje na obstoječo niveleto v križišču, nato poteka proti zahodu. Na osrednjem delu je pravokotno križišče, preko katerega so glavni dostopi do predvidenih poslovnih objektov. V nadaljevanju povezovalne ceste sta predvidena odcepa za dostavo in intervencijsko pot. Osrednja povezovalna cesta se nadaljuje proti severozahodu za bodočo širitev poslovne cone.
Normalni prečni profil ceste znaša 9,80 m, širina ceste je 6,00m, z obojestranskim pločnikom širine 1,60 m, ki se zaključi z robnikom, bankina ob hodniku 0,30 m je del urejenih zelenih površin.
25. člen
(rekonstrukcija javne poti JP 872906 Boštanjsko polje-Grajske njive, od krožišča z lokalno cesto LC 372341 Dolenji Boštanj-Grahovica-Brezovec v dolžini cca 170 m)
Normalni prečni profil javne poti znaša 7,60 m, širina ceste je 5,00 m, pločnik širine 1,60 m je predviden na severni strani, bankina ob hodniku 0,30 m, bankina ob cesti 0,50 m.
Upoštevale so se smernice Občine Sevnica, Glavni trg 19 a, 8290 Sevnica, št.: 35005-0004/2004 z dne 26. 1. 2006.
26. člen
(intervencijska pot med javno potjo JP 872906 Boštanjsko polje-Grajske njive in predvideno osrednjo povezovalno cesto v dolžini cca 60 m)
Normalni prečni profil javne poti znaša 7,60 m, širina ceste je 5,00 m, pločnik širine 1,60 m je predviden na severni strani, bankina ob hodniku 0,30 m, bankina ob cesti 0,50 m. V prvi fazi se cesta ne izvaja, izvede se le parcelacija in odmeri javna površina, cesta bo izvedena ob bodoči širitvi poslovne cone.
Navedene usmeritve so iz upoštevanega stališča do pripomb in sklepa Občinskega sveta Občine Sevnica.
27. člen
(prometna ureditev Mercator)
Dostop do objekta je z lokalne ceste, ki se navezuje na obstoječe krožišče na glavni cesti, s katerega je odcep tako za Sevnico, kot za poslovno cono. Prometno vstopanje kupcev v center bo tudi iz nove interne povezovalne ceste, ki bo potekala paralelno z državno cesto. Dostava bo prav tako kot uvoz za stranke z ločenim priključkom potekala z povezovalne ceste poslovne cone, dostavno dvorišče bo z zelenico vizualno ločeno od ceste.
Iz uvoza na bencinski servis je možno tudi dodatno vstopanje direktno na parkirišče pred centrom Mercator. To bo mogoče realizirati ob rekonstrukciji bencinskega servisa.
Pri zasnovi je predvideno število parkirišč, ki zadošča tako za prvo fazo centra kot tudi za drugo (v prvi fazi cca 122 parkirnih mest, v 2. fazi pa cca 49 parkirnih mest), skupno 171 parkirnih mest.
Povezovalne poti med deli parkirišča so speljane tako, da kupec lahko vstopa in izstopa na povezovalno cesto.
28. člen
(prometna ureditev lokacij poslovnih objektov 3 in 4)
Dostop do lokacij objektov 3 in 4 je možen z navezavo na osrednjo povezovalno cesto. Investitorji morajo znotraj lastne parcele zagotoviti potrebno število parkirnih mest.
IX. POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE IN ENERGETSKE INFRASTRUKTURE
29. člen
(splošno)
Priključki predvidenih objektov na komunalne vode se izvedejo v neposredni bližini predvidenih objektov, pri čemer se lahko izvedejo tudi skupni priključki za več objektov, če to dopuščajo tehnične rešitve. Novi komunalni vodi se izvedejo načeloma v cestnem svetu, podzemno, z upoštevanjem predpisanih odmikov in potrebne zaščite vodov.
Po sprejetju OLN se izdela Program opremljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo.
30. člen
(vodovod in hidrantno omrežje)
V območju OLN se prepove umeščanje dejavnosti, ki potrebujejo večje količine tehnološke vode, kot jih dovoljuje hidravlični izračun za vodooskrbo celotnega območja. Vodovodno omrežje cone se zanka od obstoječega priključka ob lokalni cesti. Obstoječi napajalni vodovod poteka od regionalne železniške proge Sevnica-Boštanj-Trebnje po prečni cesti in prečka lokalno cesto. Nov vodovod nadalje poteka ob osrednji povezovalni cesti in notranjih cestah v bankini cest, 1,00 m od roba asfalta. Vse vode, razen priključnih, vodimo v javnih površinah. Priključke izvedemo preko kontrolnega vodomernega jaška. Priključevanje vodovoda izvede upravljalec vodovodnega sistema.
Za potrebe požarne varnosti se izvede zunanje hidrantno omrežje.
31. člen
(kanalizacija)
Za predvideno poslovno cono se izvede nova meteorna in fekalna kanalizacija dimenzionirana tako, da bo zadoščala potrebam nadaljnjih širitev poslovne cone proti zahodu. Izvede se jo v ločenem sistemu z odvodom fekalnih odpadnih voda v lastno čistilno napravo, ki je predvidena v severnem delu poslovne cone. Meteorno vodo se preko novega izpusta odvaja v Savo.
Po izgradnji centralne čistilne naprave Sevnica (CČN) in ko bo zgrajen tudi glavni kolektor ob glavni cesti, se bodo odpadne vode odvajale v glavni kolektor. Tehnoloških vod ni (prepovedane so proizvodne dejavnosti).
Fekalna kanalizacija
Osnovni parametri za hidravlično presojo fekalne kanalizacije so sušni odtok, ki ga izračunavamo na podlagi hidravličnega izračuna.
Pri dimenzioniranju cevi se upošteva minimalni presek cevi - 200 mm. Kanalizacija mora biti vodonepropustna, izvedena z materiali, ki izpolnjujejo vse veljavne tehnične pogoje. Minimalni padec cevi je 5 ‰ ali 2 ‰, v kolikor je zagotovljeno spiranje cevi, maksimalni pa 60 ‰ ali tudi več, v kolikor proizvajalec cevi jamči za kvaliteto.
Čistilna naprava
Predvidena je ČN kapacitete 150 PE v severnem delu območja Mercator.
Meteorna kanalizacija
Meteorne vode se odvajajo v sistem meteorne kanalizacije z izpustom v Savo. Onesnažene vode z povezovalne ceste in parkirnih površin se pred izpustom v Savo vodijo preko lovilcev olj.
Pri projektiranju in dimenzioniranju kanala se uporabljajo podatki Ministrstva za okolje in prostor, Agencije RS za okolje za opazovalno obdobje 6 let in sicer hidrometeorološke postaje Lisca.
Upoštevajo se smernice RS, Ministrstvo za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje, Urada za upravljanje z vodami, sektorja za vodno območje Donave, Oddelka območja spodnje Save, Novi trg 9, 8000 Novo mesto, šifra 35001-801/2005 - A002304001 z dne 17. 1. 2006.
Investitor mora pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti vodno soglasje.
32. člen
(elektrika)
Predvidi se postavitev nove transformatorske postaje ustrezne moči, NN in SN omrežje se izvede v predpisani elektrokabelski kanalizaciji.
Elektroenergetsko omrežje v območju se izvede kombinirano, in sicer se za glavni razvod ob cesti predvidi elektrokabelska kanalizacija. Od trafopostaje se posamezne kable najprej uvede v kanalizacijo, nato pa preko križnih jaškov vodi zemeljsko do posameznih objektov. Skupaj bo moč trafopostaje v končni fazi 1x630 kW s tem da je potrebno predvideti prostor za eventualno povečavo moči transformatorjev še za nadaljnjih 630 kW.
Skupna predvidena moč je 924 kW, ob upoštevanju faktorja istočasnosti 0,7 je zahtevana priključna moč 646,8 kWA, upoštevamo tipsko kabelsko trafo postajo moči 1 x 630 kWA, 20/0,4.
Elektrokabelska kanalizacija
Elektrokabelska kanalizacija se izvede s PVC cevmi. Kanalizacijo se polaga v globino 80 cm. Jaške se projektira na maksimalno razdaljo 45 m, priporočljiva medsebojna oddaljenost je 40 m. Pri vsakem jašku se predvidi tudi svetilka.
Javna razsvetljava
V območju poslovne cone je predvidena klasična javna razsvetljava, prilagojena obstoječi javni razsvetljavi v poslovni coni.
Ničenje in ozemljitev
Kot zaščitni ukrep proti nevarnem dotiku s previsoko napetostjo se izvede ničenje.
Upoštevajo se smernice Elektro Celje d.d., Področje Krško, št. 1/23-72772/2006-FK z dne 4. 1. 2006.
33. člen
(telekomunikacijsko in informacijsko omrežje)
Na območju OLN za PC Boštanj - TC Mercator poteka več tras obstoječega TK omrežja (TK kabelska kanalizacija, medkrajevni optični kabel, KKO in RNO). Pred izdajo gradbenega dovoljenja za objekte je potrebno pri Telekomu Slovenije d.d. naročiti projekt za zaščito in prestavitev obstoječega TK omrežja. Pri tem se upoštevajo podatki o obstoječem in predvidenem TK omrežju (podatki Telekoma).
Ravno tako je potrebno izdelati projekt predvidenega TK priključka in telefonske kabelske kanalizacije znotraj novega kompleksa s predvideno navezavo na obstoječe TK omrežje. Izhodiščne podatke in projektno nalogo pridobiti v Sektorju za razvoj in načrtovanje omrežij.
Za oskrbo predmetnega območja TC Mercator z novimi telekomunikacijskimi priključki je potrebno dograditi primarno TK omrežje - dvo oziroma štiri cevno TK kabelsko kanalizacijo z navezavo na obstoječo kabelsko kanalizacijo.
Horizontalni odmiki drugih komunalnih vodov od TK kabelske kanalizacije naj bodo 0,3 m. Nad kabelsko kanalizacijo ni dovoljeno polaganje drugih komunalnih vodov. Nad TK kabelsko kanalizacijo (30cm) naj bo položen opozorilni trak z napisom POZOR TELEFON. Električno zaščitno varovanje naj se izvede v kabelskih objektih. Pri potekih trase v cestišču, oziroma drugih povoznih površinah, je potrebno PEHD cevi ščititi z PVC 125 cevmi.
V celoti se upoštevajo smernice Telekom-a Slovenije d.d., številka: 956/2006-NM z dne 10. 1. 2006.
Investitor mora pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d. k izbranim projektnim rešitvam.
34. člen
(ogrevanje)
Posamezni investitorji bodo individualno reševali način ogrevanja objektov, ki je odvisen tudi od vrste dejavnosti. Predvideno je, da vsak investitor zgradi lastno kurilnico. V primeru ogrevanja na plin se upošteva DVGW predpise, v primeru ogrevanja na tekoča goriva je možna gradnja vkopanih cistern.
35. člen
(plinovod)
Primarno plinovodno omrežje prečka poslovno cono. Predvidi se zaščita obstoječega plinovoda v območju tangenc predvidenih posegov.
Upoštevajo se smernice Geoplin plinovodi d.o.o. Ljubljana, znak: S05-774/P-ZM/SK z dne 18. 1. 2006.
36. člen
(odpadki)
Odpadki se zbirajo po vrstah, in sicer se predvidijo za nadaljnjo uporabo kot sekundarne surovine. Komunalne odpadke se zbira v posebnih zabojnikih (ekološki otoki) in se jih odvaža na komunalno deponijo. Lokacija zabojnikov mora imeti zagotovljen kamionski dostop.
Odpadki, ki imajo značaj sekundarnih surovin, se zbirajo ločeno v okviru funkcionalnih zemljišč v posebnih zabojnikih in se redno odvažajo v nadaljnjo predelavo.
Kolikor bodo pri posameznih dejavnostih nastopili nevarni odpadki, se ravnanje z njimi rešuje skladno z veljavno zakonodajo. Posebni odpadki bodo začasno skladiščeni skladno z veljavnimi predpisi na določenih lokacijah v okviru posameznih gradbenih parcel, kar je dolžan urediti vsak investitor posebej.
Končna dispozicija odpadkov bo določena odvisno od vrste odpadka, skladno z državnim konceptom razreševanja problematike posebnih odpadkov.
X. POGOJI ZA VAROVANJE OKOLJA
37. člen
(javna higiena)
Pri izdelavi projekta je potrebno zagotoviti sanitarno, higiensko in epidemiološko varstvo občanov ter varstvo elementov človekovega fizičnega okolja, tako da se v čim večji meri omeji možnost poslabšanja bivalnih pogojev in zdravstvenega stanja prebivalstva in degradacijo okolja.
Pri tem je zagotovljeno:
- upoštevanje veljavnih predpisov o varstvu okolja in pogojev soglasodajalcev pri izdelavi in izvedbi prostorsko izvedbene dokumentacije,
- vsi posegi se izvedejo tako, da bivalne razmere v okolju ne bodo poslabšane, tako v času gradnje kot obratovanja (raven hrupa, varovanje vode, tal in zraka ter ohranitev vidnih kakovosti okolja),
- upoštevanje predpisov v zvezi z varovanjem pred požarom.
Upoštevane so smernice RS, Ministrstva za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS-OE Novo mesto, številka 3502-443/2005-2-11310 z dne 9. 1. 2006.
38. člen
(hrup)
V obravnavanem območju OLN se izvaja III. stopnja varstva pred hrupom, kar pomeni, da predvidene in obstoječe dejavnosti ne smejo povzročati hrupa, ki bi presegal mejne dnevne vrednosti (60dbA) in nočne mejne vrednosti (50 dbA) ravni hrupa.
Pri tem je potrebno:
- zagotoviti ustrezno koordinacijo prometne signalizacije, tako da se hitrost in ustavljanje motornih vozil na križiščih zmanjšujeta na najnižji možni nivo,
- načrtovati takšen ustroj zgornje plasti cestišča, ki zagotavlja najmanjši možen hrup (ustrezna asfaltna prevleka),
- pokrove in jaške je treba razvrstiti tako, da se vozila ne bodo vozila preko njih,
- zagotoviti je treba tudi vse ostale ukrepe, ki zmanjšujejo izvor hrupa.
39. člen
(požarna varnost)
Zunanja ureditev predvidenih objektov mora zagotavljati potrebne dostope oziroma prometno ureditev, da ustreza potrebam gasilske intervencije. Do objektov morata biti zagotovljena dovoza iz dveh neodvisnih smeri. Intervencija je možna z obstoječih in predvidenih cest in javnih površin, upoštevati je potrebno tudi druge pogoje in ukrepe, ki pomenijo preprečitev širjenja ali prenosa požara.
Upoštevajo se smernice RS, Ministrstva za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Posavje, šifra: 370-05-242/2005 z dne 27. 12. 2005.
XI. FAZNOST IZVAJANJA OLN
40. člen
(faznost gradnje)
Izvajanje prostorskih in gradbenih posegov po predmetnem OLN bo potekalo fazno, skladno z usmeritvami in pogoji OLN.
Pri izvedbi predvidenih objektov je potrebno istočasno urediti tudi vse pripadajoče zunanje površine, kot so dovozi, dostopi, zelenice in parkirišča.
Prav tako je potrebno do funkcionalnega dokončanja predvidenih objektov izvesti vse predvidene spremljevalne objekte in infrastrukturo (v skladu s pridobljenimi smernicami in mnenji pristojnih organov in organizacij).
XII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
41. člen
(splošne obveznosti)
Poleg zahtev iz drugih določb odloka morajo investitorji predvidenih objektov in izvajalci prostorskih posegov:
- v najkrajšem možnem času odpraviti vse morebitne škodljive posledice, ki nastanejo zaradi gradnje objekta,
- so dolžni v času gradnje poskrbeti za zavarovanje plodne zemlje pred uničenjem. Deponirati jo morajo na določeno lokacijo za njeno začasno shranjevanje in nadaljnjo uporabo za ureditev zelenic,
- promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih prometnih zastojev,
- zagotoviti zavarovanje gradbišč,
- v času gradnje upoštevati in izvajati potrebne ukrepe proti onesnaženju površinskih in podtalnih voda in okolja nasploh.
XIII. ODSTOPANJA
42. člen
Pri realizaciji OLN so dopustna odstopanja, če se poiščejo prostorsko, tehnološko, ekonomsko in tehnično utemeljene rešitve.
Vse dimenzije, navedene v odloku, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Pri realizaciji OLN so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše s prometno-tehničnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Večja odstopanja:
Namembnost objekta, namembnost kompleksa ali sprememba celotnega ureditvenega območja se lahko spremeni na način, kot je predpisan za sprejem lokacijskega načrta.
Dovoljena odstopanja od določil odloka:
- lega objekta na parceli,
- horizontalni in vertikalni gabariti ±10%, če ne vplivajo na zasnovo območja urejanja in ne posegajo v rešitve prometne in komunalne infrastrukture,
- višinska postavitev, če ni v nasprotju s splošnimi določili odloka,
- spremembe karakteristik cest, platojev in komunalnih vodov,
- namembnost dela posameznega objekta, če ni v nasprotju s splošnimi določili odloka,
- sprememba parcelacije.
Ta odstopanja so možna le v območju izključne rabe, kot jih določa ta načrt, pri čemer pa morajo biti spremembe v skladu s smernicami in pogoji pristojnih organov in organizacij, ki so bili pridobljeni k temu lokacijskem načrtu.
Odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, v katerih delovna področja spadajo ta odstopanja.
XIV. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN OBČINE V ZVEZI Z OPREMLJANJEM ZEMLJIŠČ S KOMUNALNO INFRASTRUKTURO
43. člen
Za gradnjo komunalne infrastrukture za ta OLN mora biti med investitorjem in Občino Sevnica sklenjena urbanistična pogodba v skladu z zakonom o urejanju prostora in drugimi podzakonskimi akti.
XV. NADZOR
44. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem odloka predmetnega OLN opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor, OE Novo mesto, Inšpekcijska pisarna Krško.
XVI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
45. člen
(prenehanje veljavnosti odloka)
Z uveljavitvijo tega odloka prenehajo veljati za to območje določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje Občine Sevnica (Uradni list RS, št. 4/04, 38/05 - popr., 65/06 in dop., 12/07).
46. člen
(vpogled)
OLN je stalno na vpogled na občinski upravi Občine Sevnica - Oddelek za okolje in prostor, UE Sevnica in pri naročniku OLN.
47. člen
(uveljavitev)
Odlok začne veljati osmi da po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35005-0004/2004
Sevnica, dne 21. marca 2007
Župan
Občine Sevnica
Kristijan Janc l.r.