Uradni list

Številka 23
Uradni list RS, št. 23/2007 z dne 16. 3. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 23/2007 z dne 16. 3. 2007

Kazalo

1147. Statut Mestne občine Murska Sobota (uradno prečiščeno besedilo), stran 2828.

Na podlagi 17. člena Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99, 52/01, 76/02, 72/06 in 137/06) ter 88. člena Poslovnika Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99 in 52/01) je Mestni svet Mestne občine Murska Sobota na seji dne 6. marca 2007 sprejel uradno prečiščeno besedilo Statuta Mestne občine Murska Sobota, ki obsega:
– Statut Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 23/99 z dne 8. 4. 1999),
– spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 52/01 z dne 22. 6. 2001),
– spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 76/02 z dne 23. 8. 2002) in
– spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 72/06 z dne 11. 7. 2006)
– spremembo Statuta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 137/06, z dne 27. 12. 2006)
Št. 030-0002/2007
Murska Sobota, dne 6. marca 2007
Župan
Mestne občine Murska Sobota
Anton Štihec l.r.
S T A T U T
MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA (uradno prečiščeno besedilo)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Mestna občina Murska Sobota je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z Zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94, 56/98 in 75/98).
Območje Mestne občine Murska Sobota obsega območje mesta Murska Sobota in naslednjih naselij: Bakovci, Černelavci, Krog, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Pušča, Rakičan, Satahovci in Veščica pri Murski Soboti.
V Mestni občini Murska Sobota živi avtohtono naseljena romska skupnost.
Položaj in pravice pripadnikov romske skupnosti se urejajo v skladu z zakonom.
Sedež občine je v Murski Soboti, Kardoševa 2.
Mestna občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja.
Mestno občino predstavlja in zastopa župan.
Območje, ime in sedež mestne občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. Območja in imena naselij v mestni občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom.
2. člen
Na območju Mestne občine Murska Sobota so ustanovljeni ožji deli občine. Naloge, organizacija in delovanje ter pravni status ožjih delov mestne občine Murska Sobota so določeni s tem statutom in posebnim odlokom mestne občine.
Imena in območja ožjih delov občine so:
1. Mestna četrt Center Murska Sobota, ki obsega območje naslednjih ulic:
Mladinska ulica – neparne številke od 1 do 3 in parne številke od 2 do 18, Sodna ulica, Gregorčičeva ulica, Arhitekta Novaka ulica, Slovenska ulica, Cvetkova ulica, Partizanska ulica, Ulica ob Progi, Naselje Jožeta Kerenčiča, Zelena ulica, Staneta Rozmana ulica, Trg Zmage, Trubarjev drevored, Kardoševa ulica, Štefana Kovača ulica – parne številke od 2 do 30 in neparne od 1 do 21, Grajska ulica – neparne številke od 1 do 13, Lendavska ulica – parne številke od 2 do 42, Cankarjeva ulica – parne številke od 2 do 54, Stara ulica, Mojsterska ulica, Vrtna ulica, Kocljeva ulica, Zvezna ulica, Slomškova ulica, Ulica Nikole Tesla in Ozka ulica.
2. Mestna četrt Ledava Murska Sobota, ki obsega območje naslednjih ulic:
Plese, Poljska ulica, Industrijska ulica, Panonska ulica – neparne številke od 1 – 3, Klavniška ulica, Noršinska ulica, Obrtna ulica, Markišavska ulica, Ledavsko naselje, Grajska ulica – parne številke od 2 do 26, Kopališka ulica – parne številke od 2 dalje, Lendavska ulica – neparne številke od 1 dalje in parne številke od 44 do 64.
3. Mestna četrt Park Murska Sobota, ki obsega območje naslednjih ulic:
Cankarjeva ulica – parne številke od 56 do 86, Tišinska ulica – vse parne številke, Kopališka ulica – neparne številke od 1 do 43, Štefana Kovača ulica – parne številke od 32 dalje in neparne številke od 23 dalje, Naselje Ljudske pravice, Miklošičeva ulica, Bevkova ulica, Ulica Ob Kanalu, Prešernova ulica, Mikloš Kuzmiča ulica, Štefan Kuzmiča ulica, Kopitarjeva ulica, Prežihova ulica, Aškerčeva ulica, Šolsko naselje, Šercerjevo naselje, Temlinova ulica, Vrazova ulica, Severjeva ulica, Borovnjakova ulica, Ciril Metodova ulica, Razlagova ulica in Vrbišče.
4. Mestna četrt Partizan Murska Sobota, ki obsega območje naslednjih ulic:
Cankarjeva ulica neparne številke od 1 do 73 a, Tomšičeva neparne številke od 1 do 29, Juša Kramarja ulica parne številke od 6 do 28 in neparne od 1 do 29, Panonska ulica – vse parne številke, Mala Nova ulica, Finžgarjevo naselje, Čopova ulica, Vegova ulica, Bakovska ulica, Ivana Regenta ulica, Trstenjakova ulica neparne od 11 do 75 in parne od 2 do 66, Sončna ulica, Mladinska ulica – neparne številke od 5 do 47 in parne številke od 20 do 62, Rožno naselje, Ivanocijevo naselje, Daneta Šumenjaka ulica, Oton Župančiča ulica, Žitna ulica, Južna ulica, Štefana Kuharja ulica, Talanyijeva ulica, Mirna ulica, Dijaška ulica, Polje, Vrtnarska ulica, Zofke Kvedrove ulica, Slave Klavore ulica, Vinka Megle ulica in Müzge.
5. Mestna četrt Turopolje Murska Sobota, ki obsega območje naslednji ulic:
Juša Kramarja ulica parne številke od 2 do 4, Tomšičeva ulica parne številke od 2 do 60, Trstenjakova ulica, neparne številke od 1 do 9 in 2/a, Cankarjeva ulica – neparne številke od 75 do 117, Tišinska ulica neparne št. od 1 do 31, Cvetna ulica, Generala Maistra ulica, Kajuhova ulica, Prvomajska ulica, Prekmurske čete ulica, Kroška ulica, Zorana Velnarja ulica, Matije Gubca ulica in Jakobovo naselje.
6. Krajevna skupnost Bakovci, ki obsega naselje Bakovci,
7. Krajevna skupnost Černelavci, ki obsega naselje Černelavci,
8. Krajevna skupnost Kupšinci, ki obsega naselje Kupšinci,
9. Krajevna skupnost Polana, ki obsega naselje Polana,
10. Krajevna skupnost Pušča, ki obsega naselje Pušča,
11. Krajevna skupnost Veščica pri Murski Soboti, ki obsega naselje Veščica pri Murski Soboti,
12. Krajevna skupnost Krog, ki obsega naselje Krog,
13. Krajevna skupnost Markišavci, ki obsega naselje Markišavci,
14. Krajevna skupnost Nemčavci, ki obsega naselje Nemčavci,
15. Krajevna skupnost Rakičan, ki obsega naselje Rakičan,
16. Krajevna skupnost Satahovci, ki obsega naselje Satahovci.
Mestne četrti in krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava.
3. člen
Mestna občina Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: mestna občina) v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce mestne občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predhodnem soglasju nanjo prenesene z zakonom.
4. člen
Osebe, ki imajo na območju mestne občine stalno prebivališče, so občani Mestne občine Murska Sobota.
Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom.
Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo.
Na osnovi odločitve organov mestne občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v mestni občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju mestne občine.
5. člen
Mestna občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo.
Mestna občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti, na način in po postopku predpisanem v zakonu.
Mestna občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti.
Mestna občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev.
6. člen
Mestna občina ima svoj grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom.
Mestna občina ima pečat, ki je okrogle oblike. Pečat ima v zunanjem krogu na zgornji polovici napis: Mestna občina Murska Sobota, v notranjem krogu pa naziv organa občine – Mestni svet; Župan; Nadzorni odbor; Mestna uprava, Volilna komisija. V sredini pečata je grb občine. Velikost, uporabo in hrambo pečata občine določi župan s svojim aktom.
Za prispevek k razvoju mestne občine podeljuje mestna občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade, v skladu s posebnim odlokom.
II. NALOGE MESTNE OBČINE
7. člen
Mestna občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene s tem statutom in zakoni, zlasti pa:
1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da:
– sprejema statut in druge splošne akte občine,
– sprejema proračun in zaključni račun občine,
– organizira mestno upravo
– načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte,
– predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti.
2. Upravlja občinsko premoženje tako, da:
– ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem,
– pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja,
– sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin,
– sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja.
3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine in v skladu z zakonom opravlja naloge s področja gostinstva, turizma in kmetijstva.
4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da:
– v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov,
– spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v mestni občini ter se vključuje v stanovanjski trg,
– gradi stanovanja za socialno ogrožene in v ta namen prenavlja objekte.
5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da:
– ustanavlja lokalne javne službe,
– sprejema splošne akte, ki urejajo način ustanovitve in delovanje lokalnih javnih služb,
– zagotavlja sredstva za delovanje lokalnih javnih služb,
– nadzira delovanje lokalnih javnih služb,
– gradi in vzdržuje vodovodne, energetske in druge komunalne objekte in naprave,
– zagotavlja javno službo gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da:
– ustanavlja vzgojno izobraževalne zavode, zdravstveni zavod ter zagotavlja pogoje za njihovo delovanje,
– v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov,
– z različnimi ukrepi pospešuje vzgojno izobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov,
– ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev.
7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da:
– spremlja stanje na tem področju,
– pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju,
– sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami.
8. Pospešuje raziskovalno, informacijsko, dokumentacijsko, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da:
– omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju,
– zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost,
– z dotacijami spodbuja te dejavnosti,
– sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine.
9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da:
– izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja,
– spremlja stanje na tem področju in v okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe s katerimi zagotavlja varstvo okolja,
– sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja,
– sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih,
– z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini.
10. Upravlja, gradi in vzdržuje:
– občinske ceste in druge javne prometne površine,
– površine za pešce in kolesarje,
– igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča,
– javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter
– ureja promet v občini.
11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi:
– organizira reševalno pomoč v požarih,
– organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč,
– zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami,
– zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč,
– sodeluje z Gasilsko zvezo mestne občine in štabom za civilno zaščito ter spremlja njuno delo,
– opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami.
12. Ureja javni red v občini tako, da:
– sprejema ustrezne splošne akte,
– določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine,
– ureja lokalni promet in določa prometno ureditev,
– organizira občinsko redarstvo,
– izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami,
– opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno,
– opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti.
8. člen
V okviru lokalnih zadev javnega pomena mestna občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na:
– ugotavljanje javnega interesa v primeru razlastitve za potrebe občine,
– določanje namembnosti urbanega prostora,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo,
– evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja,
– zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami,
– mrliško ogledno službo,
– pokopališko in pogrebno službo in
– ureja druge lokalne zadeve javnega pomena.
9. člen
Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe.
Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom.
10. člen
Poleg lokalnih zadev javnega pomena mestna občina na podlagi in v skladu z zakoni, ki urejajo posamezna področja kot svoje naloge opravlja še z zakonom določene naloge iz državne pristojnosti, ki se nanašajo na razvoj mest.
III. ORGANI MESTNE OBČINE
1. Skupne določbe
11. člen
Organi mestne občine so:
– mestni svet,
– župan in
– nadzorni odbor mestne občine.
Mestna občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov.
Mestna občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določajo posebni zakoni, in sicer:
– svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
– svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu,
– svet za varstvo pravic najemnikov neprofitnih stanovanj.
Volitve oziroma imenovanja organov mestne občine oziroma članov teh organov se izvajajo v skladu z zakonom in s tem statutom.
Člani mestnega sveta, župan in podžupana so občinski funkcionarji.
12. člen
Mestna občina ima mestno upravo kot občinski organ, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti mestne občine izvaja upravne naloge iz občinske pristojnosti, odloča o upravnih stvareh na prvi stopnji, opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora ter strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe.
Mestno upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi mestne uprave.
13. člen
Če ni v zakonu ali tem statutu drugače določeno, lahko organi mestne občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Organ lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov.
14. člen
Delo organov mestne občine je javno.
Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov.
Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne in zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik mestnega sveta.
Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov mestne občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes.
2. Mestni svet
15. člen
Mestni svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti mestne občine.
Mestni svet šteje 26 članov od tega je 1 član mestnega sveta pripadnik romske skupnosti.
Člani mestnega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov mestnega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov mestnega sveta ter traja do prve seje novoizvoljenega mestnega sveta.
Mestni svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov mestnega sveta. Prvo sejo mestnega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi mestnega sveta, če je za izvolitev župana potreben drugi krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. Ko članom mestnega sveta preneha mandat, jim preneha tudi članstvo v vseh občinskih organih in organih javnih zavodov, javnih podjetij ter skladov, katerih ustanoviteljica je občina in v katere so bili imenovani kot predstavniki mestnega sveta.
16. člen
Volitve mestnega sveta se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem v skladu z zakonom.
Volilno pravico imajo volivci, ki imajo v mestni občini stalno prebivališče.
O oblikovanju volilnih enot za volitve mestnega sveta v skladu z zakonom odloči mestni svet z odlokom.
17. člen
Mestni svet sprejema statut mestne občine, odloke in druge splošne akte ter poslovnik mestnega sveta.
V okviru svojih pristojnosti mestni svet predvsem:
– sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine,
– sprejema občinski proračun in zaključni račun,
– ustanavlja organe mestne uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje,
– v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih,
– daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenešenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ,
– nadzoruje delo župana in mestne uprave glede izvajanja odločitev mestnega sveta,
– potrjuje mandate članov mestnega sveta ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja,
– imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora,
– imenuje in razrešuje člane komisij in odborov mestnega sveta,
– določi, kateri izmed članov mestnega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo ali če je le-ta razrešen,
– odloča o odtujitvi nepremičnega občinskega premoženja,
– odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, če s tem statutom ni drugače določeno,
– razpisuje referendum,
– s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino plače ali plačila za opravljanje funkcije občinskih funkcionarjev ter kriterije in merila za nagrade in nadomestila članom organov in delovnih teles, ki jih imenuje mestni svet,
– določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb,
– ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom,
– v skladu z zakonom ustanavlja gospodarske družbe in druge pravne osebe kot oblike javno-zasebnega partnerstva,
– opravlja imenovanja ulic in naselij ter določa območja naselij,
– imenuje in razrešuje člane sveta občine za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine ustanovljenih na podlagi zakona,
– sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari,
– določi organizacijo mestnega sveta ter način njegovega delovanja v vojni,
– sprejema odločitev o uvedbi samoprispevka,
– odloča o drugih zadevah, ki jih določajo zakoni in ta statut.
18. člen
Člani mestnega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.
Funkcija člana mestnega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v mestni upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon.
Član mestnega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana mestnega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana mestnega sveta.
Funkcija člana mestnega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, na območju katere je mestna občina, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov mestne občine.
19. člen
Mestni svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. Župan lahko za vodenje sej mestnega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana mestnega sveta.
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, pooblaščeni podžupan oziroma član mestnega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član mestnega sveta.
Župan sklicuje seje mestnega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika mestnega sveta ter glede na potrebe odločanja na mestnem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno.
Župan mora sklicati sejo mestnega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov mestnega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh potem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje. Če seja mestnega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani mestnega sveta, ki so zahtevo podali. Zahtevi za sklic seje mestnega sveta mora biti priložen dnevni red. Župan mora dati na dnevni red predlagane točke, predlagani dnevni red pa lahko dopolni še z novimi točkami.
20. člen
Strokovno in administrativno delo za potrebe mestnega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej mestnega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja mestna uprava.
21. člen
Mestni svet dela in odloča na sejah.
Dnevni red seje mestnega sveta predlaga župan.
Vsak član mestnega sveta lahko predlaga mestnemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu mestne občine določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana.
Župan mora predloge komisij in odborov mestnega sveta ter predloge članov mestnega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku mestnega sveta.
O sprejemu dnevnega reda odloča mestni svet na začetku seje.
Na vsaki seji mestnega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta.
Za vsako sejo mestnega sveta se pošlje vabilo podžupanoma, članom mestnega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju mestne uprave mestne občine. O sklicu seje mestnega sveta se obvesti sredstva javnega obveščanja. Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov mestnega sveta ter direktor mestne uprave so se dolžni udeležiti seje mestnega sveta in odgovarjati na vprašanja članov mestnega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela.
22. člen
Mestni svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov.
Mestni svet sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov, razen če zakon oziroma statut določa drugačno večino.
Mestni svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene mestni svet.
Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja mestnega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino navzočih članov.
Odločitve mestnega sveta izvršujeta župan in mestna uprava.
Župan in direktor mestne uprave o izvrševanju odločitev mestnega sveta poročata mestnemu svetu.
23. člen
Predčasno prenehanje mandata člana mestnega sveta ureja zakon.
Članu mestnega sveta preneha mandat z dnem, ko mestni svet ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata.
Mestni svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana mestnega sveta določa zakon.
2.1 Odbori in komisije mestnega sveta
24. člen
Mestni svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Mestni svet lahko ustanovi komisije in odbore kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles mestnega sveta določa poslovnik mestnega sveta.
Občasna delovna telesa ustanovi mestni svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje.
25. člen
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima predsednika in 8 članov, ki jih mestni svet imenuje izmed svojih članov.
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge:
– mestnemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa mestnega sveta in druge organe, ki jih imenuje mestni svet,
– pripravlja predloge odločitev mestnega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve mestnega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev,
– obravnava druga vprašanja, iz pristojnosti mestnega sveta, ki so povezana z volitvami, imenovanji oziroma razrešitvami ter drugimi kadrovskimi vprašanji v mestni občini,
– obravnava druga vprašanja, ki jih določi mestni svet.
26. člen
Člane odborov in komisij imenuje mestni svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Delo delovnega telesa mestnega sveta vodi član mestnega sveta.
Članstvo v komisiji ali odboru mestnega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru mestne občine ali z delom v mestni upravi.
27. člen
Stalna delovna telesa mestnega sveta so:
– odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem
– odbor za družbene dejavnosti
– odbor za proračun in finance
– odbor za urbanizem in urejanje prostora ter gospodarsko infrastrukturo
– odbor za informiranje, promocijo mestne občine in mednarodno sodelovanje
– komisija za statutarna in pravna vprašanja
– komisija za nagrade in priznanja
– komisija za romska vprašanja.
Odbori in komisije štejejo 7 članov. Delovno področje posameznega delovnega telesa se določi s poslovnikom občinskega sveta.
28. člen
Komisije in odbori mestnega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom mestnega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti mestnega sveta in dajejo mestnemu svetu mnenja in predloge.
Komisije in odbori mestnega sveta lahko predlagajo mestnemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu mestne občine določeno, da jih sprejme mestni svet na predlog župana.
29. člen
Mestni svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa mestnega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj tretjine članov mestnega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles mestnega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje mestnega sveta.
3. Župan
30. člen
Župana volijo volivci, ki imajo v občini stalno prebivališče, na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom.
Mandatna doba župana traja štiri leta. Za začetek in trajanje mandatne dobe župana se smiselno uporablja določba tretjega odstavka 15. člena tega statuta.
Potek štirih let od nastopa mandata župana je skrajni rok, v katerem mora nastopiti mandat novoizvoljeni župan. Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko mestni svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov mestnega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo.
Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti mestni svet na prvi naslednji seji.
31. člen
Župan predstavlja in zastopa mestno občino.
Poleg tega župan:
– predstavlja mestni svet, ga sklicuje in vodi, v kolikor za vodenje ni pooblastil podžupana oziroma člana mestnega sveta,
– predlaga mestnemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti mestnega sveta,
– izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna,
– skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev mestnega sveta,
– odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine,
– skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine,
– predlaga ustanovitev organov mestne uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v mestni upravi, odloča o imenovanju oziroma sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v mestni upravi ter pooblašča direktorja mestne uprave za te naloge,
– imenuje in razrešuje direktorja mestne uprave in predstojnike organov mestne uprave
– usmerja in nadzoruje delo mestne uprave,
– opravlja druge zadeve, ki jih določa zakon in ta statut.
Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti.
32. člen
Župan lahko zadrži objavo splošnega akta mestne občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit in predlaga mestnemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje.
Če mestni svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom.
Župan zadrži izvajanje odločitve mestnega sveta, če meni, da je nezakonita, ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga mestnemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Ob zadržanju izvajanja odločitve mestnega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če mestni svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne postopek pri upravnem sodišču.
Če se odločitev mestnega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve.
33. člen
Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa:
– skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč,
– imenuje poveljnika in štab civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito,
– sprejme načrt zaščite in reševanja,
– vodi zaščito, reševanje in pomoč,
– določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja,
– ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine,
– sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se mestni svet ne more sestati,
– v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev,
– predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost,
– imenuje odbor za razpolaganje s sredstvi požarne takse
– opravlja druge naloge v skladu z zakonom.
34. člen
V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se mestni svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev mestnemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane.
35. člen
Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina največ dva podžupana. Podžupana imenuje izmed članov mestnega sveta župan, ki ju lahko tudi razreši. V primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana do razpisa nadomestnih volitev podžupan, ki ga določi župan razen, če je razrešen. Če župan ne določi, kateri podžupan bo začasno opravljal funkcijo župana oziroma, če je razrešen, odloči mestni svet, kateri izmed članov mestnega sveta bo opravljal to funkcijo. Podžupan oziroma član mestnega sveta, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice glasovati za odločitve mestnega sveta.
Podžupana pomagata županu pri njegovem delu ter opravljata posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ju župan pooblasti.
Podžupan, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši podžupan, nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti.
V soglasju z županom se lahko tudi podžupana odločita, da bosta funkcijo opravljala poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči mestni svet na predlog župana.
36. člen
Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot tudi noben izmed podžupanov ne more opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član mestnega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član mestnega sveta.
V času nadomeščanja opravlja član mestnega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana.
37. člen
Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti.
38. člen
Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom.
Županu preneha mandat z dnem, ko mestni svet ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata.
Mestni svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena.
Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana mestnega sveta.
Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana mestnega sveta.
4. Nadzorni odbor
39. člen
Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini.
Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti:
– opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
– nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna,
– nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.
Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, mestne uprave, svetov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti in mestnih četrti), javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev.
40. člen
Nadzorni odbor ima pet članov. Člane nadzornega odbora imenuje mestni svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Člani nadzornega odbora morajo imeti najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe in izkušnje s finančno-računovodskega ali pravnega področja. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga mestnemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani mestnega sveta, župan, podžupan, člani svetov ožjih delov mestne občine (krajevnih skupnosti in mestnih četrti), direktor mestne uprave, delavci mestne uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev.
Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom mestnega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana mestnega sveta. Razrešitev opravi mestni svet na predlog nadzornega odbora.
41. člen
Prvo sejo nadzornega odbora mestne občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov.
Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora.
Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje.
Nadzorni odbor sprejema svoja poročila, priporočila in predloge na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino opredeljenih glasov navzočih članov.
42. člen
Nadzorni odbor sprejme v začetku vsakega koledarskega leta letni program dela za tekoče leto, v katerem se opredelijo konkretne naloge nadzornega odbora in oblike nadzora proračunskih porabnikov. S programom nadzorni odbor seznani mestni svet in župana.
Poleg zadev iz letnega programa dela mora nadzorni odbor obvezno obravnavati zadeve, ki jih s sklepom predlaga mestni svet ali župan.
43. člen
Ugotovitve, ocene in mnenja ter predloge poročil nadzornega odbora pripravi član nadzornega odbora, ki ga je na predlog predsednika za posamezno zadevo, v skladu z letnim programom nadzora, in s sklepom o izvedbi nadzora, zadolžil nadzorni odbor. Sklep o izvedbi nadzora mora vsebovati opredelitev vsebine nadzora, časa in kraja nadzora in navedbo nadzorovane osebe (organ ali organizacija z odgovornimi osebami).
V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni članu nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. Član nadzornega odbora, ki opravlja nadzor, ima pravico zahtevati vse podatke, ki so mu potrebni za izvedbo naloge, ki mu je zaupana. Organi mestne občine so zahtevane podatke dolžni dati.
Po opravljenem pregledu pripravi član nadzornega odbora predlog poročila, v katerem je navedena nadzorovana oseba, odgovorne osebe, predmet pregleda, ugotovitve, ocene in mnenja ter morebitna priporočila in predlogi ukrepov. Predlog poročila sprejme nadzorni odbor in ga pošlje nadzorovani osebi, ki ima pravico v roku petnajst dni od prejema predloga poročila vložiti pri nadzornem odboru ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh. Dokončno poročilo pošlje nadzorni odbor nadzorovani osebi, mestnemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču.
Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče.
V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona.
Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Mestni svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati dokončna poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora.
44. člen
Predsednik nadzornega odbora izloči člana nadzornega odbora iz posamezne zadeve v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
Izločitev člana nadzornega odbora v posamezni zadevi lahko zahteva tudi nadzorovana oseba. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči predsednik nadzornega odbora.
O izločitvi predsednika nadzornega odbora odloči nadzorni odbor.
45. člen
Delo nadzornega odbora je javno. Nadzorni odbor o svojih ugotovitvah obvesti javnost, ko je njegovo poročilo dokončno. Ob obveščanju javnosti mora spoštovati pravice strank.
Pri opravljanju svojega dela so člani nadzornega odbora dolžni varovati državne, uradne in poslovne skrivnosti nadzorovanih, ki so tako opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti mestnega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev ter spoštovati dostojanstvo, dobro ime in osebnostno integriteto fizičnih in pravnih oseb.
46. člen
Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in mestna uprava.
Posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko opravi izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje mestni svet. Pogodbo z izvedencem sklene župan.
Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu, na podlagi izdelanega letnega programa nadzora.
47. člen
Podrobnejšo organizacijo svojega dela uredi nadzorni odbor s poslovnikom.
5. Mestna uprava
48. člen
Upravne naloge občine izvaja mestna uprava.
Notranjo organizacijo in delovno področje mestne uprave določi mestni svet na predlog župana z odlokom.
Sistemizacijo delovnih mest v mestni upravi na predlog direktorja mestne uprave določi župan.
Mestno upravo usmerja in nadzira župan, delo mestne uprave pa vodi direktor mestne uprave, ki ga imenuje in razrešuje župan.
49. člen
Mestni svet lahko na predlog župana odloči, da z drugo občino ali občinami ustanovi enega ali več organov skupne občinske uprave.
Organizacija in delo organa skupne občinske uprave se določi s splošnim aktom o ustanovitvi (z odlokom), ki ga na skupen predlog županov sprejmejo sveti občin.
50. člen
Organi mestne občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.
Mestna občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji mestna uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
51. člen
Posamične akte iz izvirne pristojnosti občine izdaja direktor mestne uprave, ki je pooblaščen za vodenje in odločanje v upravnih zadevah iz občinske pristojnosti, lahko pa pooblasti delavce mestne uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh.
Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno.
52. člen
Direktor mestne uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja vodenje evidence o upravnih stvareh v skladu s predpisom Ministrstva za notranje zadeve.
53. člen
O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima predpisano izobrazbo in opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka, v skladu s posebnim zakonom.
54. člen
O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti mestne uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor.
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja mestna uprava, odloča državni organ, določen z zakonom.
55. člen
O izločitvi predstojnika organa mestne uprave ali zaposlenega v mestni upravi odloča direktor mestne uprave, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
O izločitvi direktorja mestne uprave ali župana odloča mestni svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči.
6. Občinsko pravobranilstvo
56. člen
Mestna občina lahko ustanovi občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino, občinske organe in ožje dele občine.
Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki jih je ustanovila mestna občina.
Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem mestni svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo.
Mestna občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva.
7. Drugi organi občine
57. člen
Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora mestna občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge mestne občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma mestni svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa.
58. člen
Mestna občina ima poveljnika in občinski štab civilne zaščite mestne občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč, v skladu s sprejetimi načrti.
Poveljnik za civilno zaščito je za svoje delo odgovoren županu.
IV. OŽJI DELI OBČINE – MESTNE ČETRTI IN KRAJEVNE SKUPNOSTI
59. člen
Zaradi zadovoljevanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij so v mestni občini kot ožji deli občine ustanovljene mestne četrti in krajevne skupnosti.
Mestne četrti in krajevne skupnosti so del mestne občine v teritorialnem, funkcionalnem, organizacijskem, premoženjsko-finančnem in pravnem smislu.
Pobudo za ustanovitev nove mestne četrti ali krajevne skupnosti, njeno ukinitev ali spremembo njenega območja lahko da zbor občanov ožjega dela občine ali 10 odstotkov volivcev s tega območja po postopku in na način, ki je določen s tem statutom za ljudsko iniciativo.
Mestne četrti in krajevne skupnosti ustanovi, ukine ali spremeni njihovo območje mestni svet s statutom po poprej ugotovljeni volji prebivalcev o imenu in območju skupnosti. Volja prebivalcev se ugotovi na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje, na katerem naj bi se ustanovila skupnost, ukinila ali spremenilo območje skupnosti, ali na referendumu.
O načinu ugotovitve volje občanov odloči mestni svet s sklepom.
60. člen
Mestne četrti in krajevne skupnosti sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini in sicer:
– dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij,
– dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji,
– dajejo predloge za ureditev in olepšanje kraja in pri tem sodelujejo,
– dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija),
– predlagajo programe javnih del,
– sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih izvedbenih aktov in planskih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti ter dajejo v zvezi s tem pobude za spremembe,
– seznanjajo pristojne organe občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja,
– spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab civilne zaščite in reševanja,
– in drugih zadev, v skladu z odloki mestne občine.
61. člen
Mestne četrti in krajevne skupnosti opravljajo naloge, ki se pretežno nanašajo na njihove prebivalce in naloge, ki so jim prenesene v izvajanje s tem statutom, in sicer:
– naloge, ki se nanašajo na posamezne lokalne javne službe, če je tako določeno z odlokom mestne občine,
– vzdrževanje ne kategoriziranih cest in drugih javnih površin, ki so v njihovi lasti,
– upravljanje z lastnim premoženjem,
– pospeševanje kulturne, športne in drugih društvenih dejavnosti ter organiziranje teh prireditev.
Podrobneje se naloge mestnih četrti in krajevnih skupnosti opredelijo z odlokom.
62. člen
Krajevne skupnosti in mestne četrti so pravne osebe javnega prava. V pravnem prometu nastopajo v okviru nalog, ki so določene s tem statutom oziroma odlokom iz 61. člena tega statuta. Krajevna skupnost in mestna četrt lahko zaposli delavca za opravljanje svojih nalog le v soglasju z županom.
Skupnost iz prejšnjega odstavka nastopa v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun. Mestne četrti in krajevne skupnosti odgovarjajo za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem in sredstvi, s katerimi razpolagajo. Mestna občina odgovarja za obveznosti mestne četrti in krajevne skupnosti subsidiarno.
Mestno četrt oziroma krajevno skupnost zastopa predsednik sveta KS oziroma mestne četrti. Pravni posli nad 30% vrednosti letnega finančnega načrta posamezne mestne četrti oziroma KS, ki jih sklene svet mestne četrti oziroma KS, so veljavni le ob soglasju župana.
Mestna četrt in krajevna skupnost ima svoj pečat. Pečat je okrogle oblike in ima v zunanjem krogu napis “Mestna občina Murska Sobota”, v notranjem krogu pa ime mestne četrti oziroma krajevne skupnosti. V sredini pečata je grb Mestne občine Murska Sobota. Velikost pečata, njegovo uporabo in način hranjenja določi svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti s posebnim sklepom.
Če mestna četrt ali krajevna skupnost preneha obstajati, ali če ji preneha pravna subjektiviteta, preidejo njihove pravice in obveznosti na mestno občino oziroma na nove ožje dele mestne občine, z lastnostjo pravne osebe, ki nastanejo z združitvijo ali z razdružitvijo prejšnjih mestnih četrti ali krajevnih skupnosti.
63. člen
Organ krajevne skupnosti oziroma mestne četrti je svet, ki ga izvolijo krajani s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti oziroma mestne četrti. Način izvolitve članov sveta določa zakon.
Volitve v svet krajevne skupnosti in mestne četrti razpiše župan.
Število članov sveta določi mestni svet z odlokom, s katerim določi volilne enote za volitve v svet teh skupnosti.
Mandat članov sveta krajevne skupnosti in mestne četrti se začne in konča istočasno kot mandat članov mestnega sveta.
Funkcija člana sveta mestne četrti ali krajevne skupnosti je nezdružljiva s funkcijo župana, s članstvom v nadzornem odboru občine ter z delom v mestni upravi. Določbe zakona in tega statuta, ki urejajo predčasno prenehanje mandata članu mestnega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za prenehanje mandata člana sveta ožjega dela občine.
Glede nadomestnih volitev članov svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti se uporabljajo določila zakona.
64. člen
Prvo sejo sveta krajevne skupnosti in mestne četrti skliče župan najkasneje dvajset dni po izvolitvi članov sveta KS oziroma mestnih četrti. Svet je konstituiran, ko so potrjeni mandati več kot polovici njegovih članov. Svet mestne četrti in krajevne skupnosti ima predsednika, ki ga izmed sebe izvolijo člani sveta.
Predsednik sveta mestne četrti in krajevne skupnosti zastopa in predstavlja mestno četrt oziroma krajevno skupnost, sklicuje in vodi seje njenega sveta, izvaja sklepe sveta ter opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti.
Svet na predlog predsednika izvoli podpredsednika. Podpredsednik sveta nadomešča predsednika in opravlja naloge, ki mu jih določi predsednik.
Svet mestne četrti in krajevne skupnosti dela ter sprejema svoje odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov, z večino glasov navzočih članov.
Župan ima pravico biti navzoč na seji sveta mestne četrti in krajevnih skupnosti in razpravljati, vendar pa nima pravice glasovati.
Predsednik sveta skliče svet mestne četrti in krajevne skupnosti najmanj štirikrat na leto oziroma večkrat v primeru, da je to potrebno. Predsednik mora sklicati svet mestne četrti in krajevnih skupnosti, če to zahteva župan ali najmanj polovica članov sveta.
Za delovanje sveta mestne četrti in krajevnih skupnosti se smiselno uporablja poslovnik mestnega sveta.
Podrobnejši način delovanja pa si mestne četrti in krajevne skupnosti lahko uredijo še s svojim poslovnikom, ki ga sprejme svet mestne četrti oziroma krajevne skupnosti.
65. člen
Svet mestne četrti in krajevne skupnosti odloča o zadevah, ki so v skladu s tem statutom naloge mestne četrti in krajevne skupnosti. Svet mestne četrti in krajevne skupnosti:
– sprejema odločitve o uporabi sredstev skupnosti in razpolaganju ter gospodarjenju s premoženjem, ki je v njihovi lasti,
– sprejema in izvršuje finančni načrt,
– obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, ki se nanašajo na območje mestne četrti ali krajevne skupnosti in njeno prebivalstvo ter oblikuje svoja stališča in mnenja,
– daje predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine, ki se nanašajo na ožji del občine,
– odloča o drugih zadevah v skladu s tem statutom in odlokom mestnega sveta.
Stališča, mnenja, pobude in predlogi sveta mestne četrti in krajevne skupnosti niso pogoj za izvrševanje nalog občine, za katere so pristojni mestni svet, župan ali mestna uprava in jih ne zavezujejo, razen če ni s tem statutom ali odlokom drugače določeno.
Svet mestne četrti in krajevne skupnosti lahko za obravnavo posameznih vprašanj sklicuje zbore občanov mestne četrti in krajevne skupnosti. Za sklic in izvedbo zbora občanov se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, s katerimi je urejen zbor občanov. Zbor občanov po tem členu skliče predsednik sveta KS oziroma mestne četrti.
66. člen
Zaradi obravnave določenih skupnih vprašanj in nalog ter za obravnavo zadev iz občinske pristojnosti lahko župan oblikuje svet predsednikov svetov mestnih četrti in krajevnih skupnosti kot svoj posvetovalni organ.
67. člen
Mestne četrti in krajevne skupnosti imajo lastno premoženje, ki ga sestavljajo nepremičnine, premičnine, denarna sredstva in pravice.
Mestne četrti in krajevne skupnosti morajo s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar. Za razpolaganje s premoženjem skupnosti se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo razpolaganje s premoženjem občine ter določbe tega statuta.
68. člen
Delovanje mestne četrti in krajevne skupnosti se financira iz občinskega proračuna, s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb, s plačili za storitve in s prihodki od premoženja ožjega dela občine.
Kriteriji in merila za financiranje nalog in delovanja mestnih četrti in krajevnih skupnosti iz proračuna občine se določijo z odlokom.
Mestne četrti in krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati.
Prihodki in odhodki mestnih četrti in krajevnih skupnosti morajo biti zajeti v finančnih načrtih, ki jih za posamezno proračunsko leto sprejmejo in mestnemu svetu predlagajo njihovi sveti. Finančni načrti so sestavni del občinskega proračuna.
Občina ne prevzema finančnih obveznosti mestnih četrti in krajevnih skupnosti, ki niso zajeti v proračunu mestne občine.
Za izvrševanje finančnega načrta mestne četrti in krajevne skupnosti je odgovoren svet teh skupnosti.
Mestne četrti in krajevne skupnosti imajo svoje transakcijske račune.
Za izvrševanje finančnih načrtov mestne četrti in krajevnih skupnosti se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo financiranje javne porabe in določbe odloka o proračunu občine.
Nadzor nad finančnim poslovanjem mestnih četrti in krajevnih skupnosti opravlja nadzorni odbor mestne občine.
69. člen
Mestni svet lahko s spremembo statuta ukine mestno četrt ali krajevno skupnost, če ugotovi, da svet teh skupnosti ne opravlja svojih nalog, da ni kandidatov za člane sveta oziroma da občani na njenem območju nimajo interesa za opravljanje nalog mestne četrti ali krajevne skupnosti v skladu s tem statutom.
V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V MESTNI OBČINI
70. člen
Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v mestni občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa.
1. Zbor občanov
71. člen
Občani na zboru občanov:
– obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja mestne občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja,
– obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov mestne občine oziroma za spremembo njihovih območij,
– predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic,
– dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja,
– oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari,
– obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene mestni svet ali župan.
Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog v okviru možnosti upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti.
72. člen
Zbor občanov se lahko skliče za vso mestno občino, za eno ali več mestnih četrti ali krajevnih skupnosti, za posamezno naselje ali eno ali več ulic.
Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo mestnega sveta ali sveta mestne četrti in krajevne skupnosti.
Župan mora sklicati zbor občanov za vso mestno občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v mestni občini, zbor občanov mestne četrti ali krajevne skupnosti pa na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v tej skupnosti.
Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve.
73. člen
Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda.
Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način.
74. člen
Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi.
Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj 10 odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican.
Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki sodelujejo na zboru.
2. Referendum o splošnem aktu mestne občine
75. člen
Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema mestni svet, razen o proračunu in zaključnem računu mestne občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve.
Mestni svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana mestnega sveta.
Mestni svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut mestne občine.
76. člen
Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član mestnega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta mestne občine.
Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta mestne občine je treba mestni svet pisno seznaniti s pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma.
Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu.
77. člen
Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt mestne občine ali njegove posamezne določbe.
Če je splošni akt mestne občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma.
Če je splošni akt mestne občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni.
Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt mestne občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje mestni svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata.
78. člen
Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu mestne občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev.
Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v mestni občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v mestni občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča.
Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani mestni svet in pobudo predloži županu.
Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom mestne občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in mestni svet.
Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče.
79. člen
Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem na seznamu ali z osebnim podpisovanjem. O načinu dajanja podpore odloči župan s sklepom, s katerim določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov. Obrazca morata vsebovati jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma. Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. Državni organ, pristojen za vodenje evidence volilne pravice overi tudi podpise volivcev na seznamu. Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev.
80. člen
Mestni svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali mestnega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma.
Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan.
Z aktom o razpisu referenduma določi mestni svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa, dan glasovanja ter referendumsko območje.
Če mestni svet meni, da je vsebina vložene zahteve za razpis referenduma v nasprotju z ustavo in zakonom, lahko zahteva, da o tem odloči ustavno sodišče. Zahtevo lahko mestni svet vloži od dne vložitve zahteve in najkasneje do izteka roka za razpis referenduma. Ustavno sodišče odloči o zahtevi mestnega sveta v 15 dneh.
Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov mestne občine.
Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v sredstvih javnega obveščanja.
81. člen
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane mestnega sveta, če zakon ne določa drugače.
Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.
82. člen
Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija.
Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, v kolikor ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno.
Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija mestnemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine.
3. Svetovalni referendum
83. člen
Mestni svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum.
Svetovalni referendum se razpiše za vso mestno občino ali za njen del.
Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu mestne občine.
Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov.
4. Drugi referendumi
84. člen
Občani lahko odločajo na referendumu tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon.
Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno.
Izid glasovanja o uvedbi samoprispevka se ugotovi v skladu z zakonom.
5. Ljudska iniciativa
85. člen
Najmanj pet odstotkov volivcev v mestni občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti mestnega sveta oziroma drugih občinskih organov.
Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen referendum o splošnem aktu mestne občine.
Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta mestne občine ali drugo odločitev mestnega sveta, mora mestni svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve.
Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve.
86. člen
Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v mestni občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu.
VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
87. člen
Mestna občina zagotavlja opravljanje lokalnih javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom.
Opravljanje javnih služb zagotavlja mestna občina:
– neposredno v okviru mestne uprave,
– z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij,
– z dajanjem koncesij,
– z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
88. člen
Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja mestna občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– osnovnošolsko izobraževanje,
– predšolska vzgoja in varstvo otrok,
– osnovno zdravstvo in lekarniška dejavnost,
– glasbena vzgoja,
– izobraževanje odraslih,
– kultura,
– varstvo naravne in kulturne dediščine,
– dejavnost mladine,
– knjižničarstvo.
Mestna občina lahko ustanovi javne službe tudi na drugih področjih in sicer na področju športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe.
89. člen
Mestna občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi javno službo skupaj z drugimi občinami.
90. člen
Na področju gospodarskih javnih služb mestna občina ustanovi javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti:
– oskrba s pitno vodo, upravljanje, vzdrževanje in obnova vodo preskrbovalnih objektov in naprav,
– ravnanje s komunalnimi odpadki in odlaganje ostankov komunalnih odpadkov,
– odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– upravljanje, vzdrževanje in obnova kanalizacijskih in ostalih objektov in naprav,
– vzdrževanje občinskih cest in drugih prometnih javnih površin,
– pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka,
– gospodarjenje s stavbnimi zemljišči,
– upravljanje in vzdrževanje stanovanjskega fonda v lasti mestne občine,
– oskrba s toplotno energijo in plinifikacija,
– javna razsvetljava,
– plakatiranje in okraševanje mesta in naselij,
– urejanje pokopališč ter izvajanje pokopališke in pogrebniške dejavnosti,
– deratizacija, dezinfekcija in dezinsekcija,
– upravljanje in vzdrževanje objektov za šport in rekreacijo,
– upravljanje in vzdrževanje mestne tržnice in izvajanje sejemskih prireditev,
– vzdrževanje parkov, nasadov, zelenic ter vseh drugih zelenih površin,
– oskrba industrijskih porabnikov z vodo ter oskrba naselij s požarno vodo v javni rabi,
– urejanje odprtih in pokritih javnih parkirišč ter urejanje parkiranja,
– varstvo pred požarom,
– druge dejavnosti v skladu z zakoni in odloki mestnega sveta.
Mestni svet z odlokom o gospodarskih javnih službah in z odloki o izvajanju posameznih gospodarskih javnih služb določi načine in oblike njihovega izvajanja.
91. člen
Mestna občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij mestne občine.
Občinske javne službe ustanavlja mestna občina z odlokom ob upoštevanju pogojev določenih z zakonom.
92. člen
Mestna občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi gospodarsko javno službo v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami.
93. člen
Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih službah, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic.
V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa.
94. člen
Mestna občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne.
95. člen
Mestna občina Murska Sobota ustanovi javni stanovanjski sklad z namenom, da se zagotovi izvajanje občinskega stanovanjskega programa, vzpodbuja stanovanjska gradnja, prenova in vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš v mestni občini.
Javni stanovanjski sklad je pravna oseba javnega prava.
Pristojnosti in način dela sklada se določijo z aktom o njegovi ustanovitvi.
VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE MESTNE OBČINE
96. člen
Premoženje mestne občine sestavlja finančno in stvarno premoženje v lasti mestne občine.
Mestna občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar.
Odločitev o odtujitvi nepremičnega premoženja občine sprejme mestni svet. Za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči sprejme mestni svet letni program, na podlagi katerega župan mestne občine sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi stavbnih zemljišč. O pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter za pridobitev nepremičnega premoženja je pristojen župan. Za brezplačno pridobitev premoženja je treba pridobiti predhodno soglasje za finance pristojnega organa občine, če bi takšna pridobitev povzročila večje stroške ali če je lastništvo povezano s pogoji, ki bi lahko povzročili obveznosti za občino. Zmanjšanje premoženja je možno praviloma le odplačno, razen v izjemnih primerih, ko gre za brezplačen prenos oziroma podaritev, če gre za humanitarne, izobraževalne, vzgojno varstvene, kulturne ali druge tovrstne namene. O brezplačni odtujitvi premoženja odloča mestni svet. V primeru prodaje premoženja postane kupnina del premoženja mestne občine.
Pred sklenitvijo pogodbe o pridobitvi nepremičnega premoženja mora župan preveriti, ali so v proračunu zagotovljena finančna sredstva. Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon. Če z zakonom to ni urejeno, se odprodaja in zamenjava nepremičnin in premičnin izvedeta v skladu s predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja.
Vrednost premoženja izkazuje mestna občina v premoženjski bilanci v skladu z zakonom in jo sprejema na način in v rokih, kot so določeni z zakonom.
97. člen
Lokalne javne zadeve javnega pomena financira mestna občina iz lastnih virov, sredstev države in iz zadolžitve. Lastni viri občine so:
– davki in druge dajatve
– dohodki od njenega premoženja in
– drugi prihodki.
98. člen
V proračunu se izkazujejo vsi prejemki, ki pripadajo občini ter izdatki občine za posamezne namene.
Proračun mestne občine je sestavljen iz splošnega dela, posebnega dela in načrta razvojnih programov.
99. člen
Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. V imenu mestne občine se smejo prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za posamezne namene.
Sredstva proračuna se lahko uporabijo, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev.
100. člen
Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna mestne občine lahko župan pooblasti posamezne delavce mestne uprave ali podžupana.
101. člen
Proračun mestne občine sprejme mestni svet na predlog župana z odlokom.
V odloku o proračunu mestne občine se določi tudi obseg zadolževanja in poroštev mestne občine ter druga vprašanja v zvezi z izvrševanjem proračuna ter posebna pooblastila župana pri izvrševanju proračuna za posamezno leto.
102. člen
(črtan)
103. člen
Proračun mestne občine mora biti sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša.
Če proračun ni sprejet pred pričetkom leta, na katerega se nanaša, se financiranje nadaljuje na podlagi proračuna za preteklo leto.
V obdobju začasnega financiranja se smejo uporabiti sredstva do višine sorazmerne s porabljenimi sredstvi v enakem obdobju v proračunu za preteklo leto.
Odločitev o začasnem financiranju občine sprejme župan in o tem obvesti mestni svet ter nadzorni odbor občine. Odločitev o začasnem financiranju se objavi v uradnem glasilu občine.
104. člen
Če se med proračunskim letom zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali spremenjenih gospodarskih gibanj povečajo izdatki ali zmanjšajo prejemki proračuna, lahko župan na predlog za finance pristojne službe v mestni upravi največ za 45 dni zadrži izvrševanje posameznih izdatkov.
O odločitvi iz prejšnjega odstavka župan obvesti mestni svet takoj po njenem sprejemu.
Če proračuna ni možno uravnovesiti, mora župan predlagati rebalans proračuna.
105. člen
Če se po sprejemu proračuna sprejme zakon ali odlok mestne občine, na podlagi katerega nastanejo nove obveznosti za proračun, določi župan obseg izdatkov v okviru večjih pričakovanih prejemkov, ali s prerazporeditvijo sredstev v okviru možnih prihrankov sredstev.
106. člen
Če se med letom spremeni delovno področje oziroma pristojnost neposrednega uporabnika proračuna, se sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za delovanje uporabnika. O povečanju ali zmanjšanju sredstev odloča župan v okviru razpoložljivih sredstev proračuna.
Če se neposredni uporabnik med letom ukine in njegovih nalog ne prevzame drug uporabnik, se neporabljena sredstva prenesejo v splošno proračunsko rezervacijo.
107. člen
(črtan)
108. člen
V proračunu občine se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad.
V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna v višini, ki je določena s proračunom, vendar največ do višine 1,5% prejemkov proračuna. Del sredstev se izloča v rezerve začasno vsak mesec, dokončno pa po zaključnem računu proračuna za preteklo leto.
109. člen
Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za financiranje izdatkov za odpravo posledic naravnih nesreč, kot so potres, poplava, zemeljski plaz, snežni plaz, visok sneg, močan veter, toča, žled, pozeba, suša, množični pojav nalezljive človeške, živalske ali rastlinske bolezni, druge nesreče, ki jih povzročijo naravne sile in ekološke nesreče.
O uporabi sredstev proračunske rezerve v posameznem primeru do višine, ki jo določa odlok, s katerim se sprejme občinski proračun, odloča župan na predlog za finance pristojne službe mestne uprave in o uporabi sredstev obvešča mestni svet s pisnimi poročili. V drugih primerih uporabe sredstev proračunske rezerve, ki presega višino, določeno z odlokom o proračunu, odloča mestni svet s posebnim odlokom.
110. člen
Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, sprejme mestni svet zaključni račun proračuna za preteklo leto z vsebino in strukturo v skladu z zakonom.
V zaključnem računu proračuna se izkažejo predvideni in doseženi prihodki ter drugi prejemki in odhodki ter drugi izdatki občine za preteklo leto.
Zaključni račun za preteklo leto se predloži mestnemu svetu najkasneje do konca marca tekočega leta.
111. člen
Mestna občina se lahko zadolžuje na podlagi predhodnega soglasja ministra, pristojnega za finance, pod pogoji, ki jih določa zakon.
Ožji deli mestne občine se ne smejo zadolževati.
112. člen
Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je mestna občina, se smejo zadolževati le s soglasjem mestne občine.
Skupna višina zadolžitve in izdanih poroštev se določi z odlokom, s katerim se sprejme proračun mestne občine.
113. člen
Finančno poslovanje mestne občine izvršuje oddelek za proračun in finance mestne občine.
114. člen
O sklepanju pogodb za nabavo blaga, opravljanje storitev ter oddajo gradbenih del odloča župan mestne občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje.
VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI MESTNE OBČINE
1. Splošni akti mestne občine
115. člen
Splošni akti mestne občine so statut, poslovnik mestnega sveta, odloki, odredbe, pravilniki in navodila.
Mestni svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja mestne občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov.
Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme mestni svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt.
Postopek za sprejem splošnih aktov mestne občine ureja poslovnik mestnega sveta.
116. člen
Statut je temeljni splošni akt mestne občine, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov mestnega sveta.
Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka.
117. člen
S poslovnikom, ki ga sprejme mestni svet z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela mestnega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov mestnega sveta.
118. člen
Z odlokom ureja mestna občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe mestne uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe.
Z odlokom ureja mestna občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.
119. člen
Z odredbo uredi mestna občina določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih razmerah.
120. člen
S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja.
121. člen
Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov mestne uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.
122. člen
Statut, odloki in drugi predpisi mestne občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu Republike Slovenije in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, razen če ni v njih drugače določeno.
V uradnem listu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi mestni svet.
2. Posamični akti mestne občine
123. člen
Posamični akti mestne občine so odločbe in sklepi.
S posamičnimi akti – sklepom ali odločbo – odloča mestna občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti.
O upravni stvari iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji mestna uprava na drugi stopnji pa župan, če ni z zakonom drugače določeno.
124. člen
O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi mestne uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno.
O pritožbah zoper posamične akte izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti odloča državni organ, ki ga določi zakon.
O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.
IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI
125. člen
Mestni svet ali župan lahko vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, pri Ustavnem sodišču, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice mestne občine.
126. člen
Mestni svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti mestne občine. Enako lahko postopa, če druga občina posega v njeno pristojnost.
127. člen
Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi mestne občine.
128. člen
Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi mestne občine, določene z ustavo in zakoni.
129. člen
Delovna telesa so dolžna za potrebe mestnega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi mestne občine. Na tej podlagi oblikuje mestni svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru.
X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA ORGANOV MESTNE OBČINE
130. člen
Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, mestni svet in pooblaščeni delavci mestne uprave.
V zadevah, ki jih na organe mestne občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela.
Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti.
Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov mestne občine zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom mestne občine.
XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
131. člen
Volilne enote za volitve članov svetov ožjih delov mestne občine do uskladitve določb Zakona o lokalnih volitvah z Zakonom o lokalni samoupravi določi svet ožjega dela mestne občine s svojim aktom.
Volilne enote iz prejšnjega odstavka lahko določi mestni svet z odlokom, če svet ožjega dela mestne občine s tem soglaša.
132. člen
Mestne četrti v mestu Murska Sobota so pravne naslednice dosedanjih krajevnih skupnosti v mestu Murska Sobota.
133. člen
Predpisi bivše občine Murska Sobota, s katerimi so v skladu z zakonom o lokalni samoupravi in tem statutom urejene lokalne zadeve in jih mestna občina še ni nadomestila s svojimi predpisi, se uporabljajo dokler jih mestna občina ne bo uskladila oziroma nadomestila z novimi predpisi.
134. člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Z dnem uveljavitve tega statuta preneha veljati Statut Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 28/95 z vsemi spremembami in dopolnitvami Uradni list RS, št. 21/96, 8/97 in 63/98), ter Odlok o delovnem področju in sestavi delovnih teles mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, štev. 50/95).
Z uveljavitvijo tega statuta prenehajo veljati statuti mestnih četrti in krajevnih skupnosti, in sicer:
– statut mestne četrti Center M. Sobota, št. 12/97, z dne 19. 11. 1997
– statut mestne četrti Ledava M. Sobota, št. 9/97, z dne 19. 11. 1997
– statut mestne četrti Park M. Sobota, št. 12/97, z dne 19. 11. 1997
– statut mestne četrti Partizan M. Sobota, št. 27/97, z dne 19. 11. 1997
– statut mestne četrti Turopolje M. Sobota, št. 11/97, z dne 19. 11. 1997
– statut krajevne skupnosti Bakovci, z dne 9. 4. 1997
– statut krajevne skupnosti Černelavci, št. 49/97, z dne 9. 4. 1997
– statut krajevne skupnosti Krog, št. 01/dok/97, z dne 17. 2. 1997
– statut krajevne skupnosti Markišavci, št. 1/98, z dne 29. 1. 1998
– statut krajevne skupnosti Nemčavci, št. 3/97, z dne 20. 3. 1997
– statut krajevne skupnosti Rakičan, št. 3/97, z dne 26. 3. 1997.
Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Murska Sobota, Uradni list RS, št. 52/2001, vsebujejo naslednjo končno določbo:
22. člen
Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Murska Sobota, Uradni list RS, št. 76/2002, vsebujejo naslednjo
PREHODNO IN KONČNO DOLOČBO
14. člen
Krajevne skupnosti Černelavci, Kupšinci, Polana, Pušča in Veščica pri Murski Soboti so pravne naslednice dosedanje Krajevne skupnosti Černelavci.
Obstoječa Krajevna skupnost Černelavci in svet te krajevne skupnosti nadaljujeta z delom do konstituiranja novoizvoljenih svetov Krajevnih skupnosti Černelavci, Kupšinci, Polana, Pušča in Veščica pri Murski Soboti.
Prve volitve svetov novo nastalih krajevnih skupnosti se opravijo istočasno z rednimi volitvami v Mestni svet Mestne občine Murska Sobota.
Za prve volitve svetov novoustanovljenih krajevnih skupnosti v letu 2002 se določi naslednje število članov svetov:
1. Svet krajevne skupnosti Černelavci šteje 7 članov. Za volitve članov sveta KS Černelavci se določi ena volilna enota, ki obsega območje naselja Černelavci.
2. Svet krajevne skupnosti Kupšinci šteje 5 članov. Za volitve članov sveta KS Kupšinci se določi ena volilna enota, ki obsega območje naselja Kupšinci.
3. Svet krajevne skupnosti Polana šteje 5 članov. Za volitve članov sveta KS Polana se določi ena volilna enota, ki obsega območje naselja Polana.
4. Svet krajevne skupnosti Pušča šteje 5 članov. Za volitve članov sveta KS Pušča se določi ena volilna enota, ki obsega območje naselja Pušča.
5. Svet krajevne skupnosti Veščica pri Murski Soboti šteje 5 članov. Za volitve članov sveta KS Veščica pri Murski Soboti se določi ena volilna enota, ki obsega območje naselja Veščica pri Murski Soboti.
Sedeže novoustanovljenih krajevnih skupnosti določijo sveti teh krajevnih skupnosti.
15. člen
Te spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Z dnem veljavnosti preneha veljati 3. člen Odloka o določitvi števila članov svetov ožjih delov ter določitvi volilnih enot za volitve članov svetov ožjih delov Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 63/98).
Spremembe in dopolnitve Statuta Mestne občine Murska Sobota, Uradni list RS, št. 72/2006, vsebujejo naslednji prehodni in končno določbo:
PREHODNI DOLOČBI
15. člen
Krajevna skupnost Krog in Krajevna skupnost Satahovci sta pravni naslednici dosedanje Krajevne skupnosti Krog.
Prve volitve sveta Krajevne skupnosti Satahovci se opravijo istočasno z rednimi volitvami v letu 2006.
Sedež novo ustanovljene krajevne skupnosti določi svet Krajevne skupnosti Satahovci.
16. člen
Določba 12. člena (nov peti odstavek 63. člena) se začne uporabljati po rednih lokalnih volitvah v letu 2006.
17. člen
Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Sprememba Statuta Mestne občine Murska Sobota, Uradni list RS, št. 137/2006, vsebuje naslednjo končno določbo:
2. člen
Ta sprememba statuta začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.