Uradni list

Številka 8
Uradni list RS, št. 8/2007 z dne 29. 1. 2007
Uradni list

Uradni list RS, št. 8/2007 z dne 29. 1. 2007

Kazalo

338. Pravilnik o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru, stran 719.

Na podlagi tretjega odstavka 8. člena, devetega odstavka 19. člena, tretjega odstavka 29. člena, devetega odstavka 31. člena, drugega odstavka 32. člena, četrtega odstavka 43. člena, četrtega odstavka 44. člena, sedmega odstavka 48. člena, tretjega odstavka 54. člena, prvega odstavka 61. člena, petega odstavka 64. člena, četrtega odstavka 66. člena, tretjega odstavka 107. člena, petega odstavka 139. člena in petega odstavka 160. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru
1. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik ureja način urejanja meje parcele, podrobnejši način vodenja zapisnika mejne obravnave, obliko, vsebino in sestavine elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave, elaborata ureditve meje, elaborata nove izmere, elaborata parcelacije, elaborata pogodbene komasacije, elaborata izravnave dela meje, elaborata za vpis zemljišča pod stavbo, elaborata spremembe bonitete zemljišča in elaborata spremembe vrste rabe, kulture in razreda, obvezno vsebino tehničnega poročila označitve meje v naravi, označitev meje v naravi, označitev meje parcele ob državni meji, način evidentiranja podatkov o zemljiškokatastrskih točkah in način grafičnega prikazovanja mej parcel s parcelnimi številkami in zemljišči pod stavbo, natančnost koordinat zemljiškokatastrskih točk in pogoje ter način določanja in vodenja zemljiškokatastrskih točk v koordinatnem sistemu ETRS89/TM ter način izračuna koordinat v koordinatnem sistemu D48/GK.
2. člen
(meja in del meje parcele)
Določbe tega pravilnika, ki se nanašajo na mejo parcele, veljajo tudi za del meje parcele.
2. UREJANJE MEJE PARCELE
3. člen
(način določitve predlagane meje)
(1) Za določitev predlagane meje po podatkih zemljiškega katastra in za ugotovitev, ali se pokazana meja razlikuje od podatkov zemljiškega katastra, geodet uporabi zadnje vpisane podatke zemljiškega katastra in podatke iz zbirke listin.
(2) Zadnje vpisane podatke o zemljiškokatastrskih točkah geodet uporabi neposredno, če so njihove koordinate določene z natančnostjo, predpisano s tem pravilnikom.
(3) Če koordinate zemljiškokatastrskih točk niso določene z natančnostjo, predpisano s tem pravilnikom, ali če obstajajo samo grafične koordinate zemljiškokatastrskih točk, mora geodet pred uporabo teh koordinat oceniti zanesljivost in natančnost koordinat zemljiškokatastrskih točk z meritvami pred izvedbo mejne obravnave ali s primerjavo in analizo predhodnih meritev iz zbirke listin.
(4) Geodet lahko koordinate zemljiškokatastrskih točk iz prejšnjega odstavka pred uporabo transformira na podlagi meritev, predhodnih meritev iz zbirke listin ali ortofoto načrtov tako, da jih lahko uporabi za določitev predlagane meje. Izvedena transformacija ne sme vplivati na spremembo poteka meje.
(5) Geodet mora v elaboratu ureditve meje navesti, katere podatke je uporabil za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra. Podatke iz tega odstavka navede na skici ali na posebnem listu.
(6) Geodet določi za predlagano mejo tisto pokazano mejo oziroma mejo, ki jo je določil sam, ki poteka po meji dejanskega uživanja ali po meji grajenih ali naravnih objektov in izpolnjuje pogoj skladnosti z mejo po podatkih zemljiškega katastra.
4. člen
(način vodenja zapisnika mejne obravnave)
(1) Geodet lahko pred začetkom mejne obravnave pripravi začetek zapisnika mejne obravnave, tako da vanj vpiše:
– parcelno številko parcele, za katero se bo urejala meja, in ime katastrske občine,
– kraj in čas začetka izvedbe mejne obravnave,
– ime in priimek geodeta, ki vodi mejno obravnavo,
– osebe, vabljene na mejno obravnavo. Če je vabljena fizična oseba, navede ime in priimek, naslov stalnega prebivališča in leto rojstva; za pravne osebe pa navede ime oziroma firmo in naslov sedeža. Za vsakega vabljenega navede tudi številko parcele, katere lastnik je. Če vabljena oseba ni lastnik parcele, ki se ureja, ali lastnik sosednje parcele, geodet navede razlog vabila (npr. hipotekarni upnik ipd.),
(2) Zapisnik mejne obravnave začne voditi geodet na mejni obravnavi kot nadaljevanje že pripravljenega zapisnika ali ga šele začne voditi na mejni obravnavi.
(3) Zapisnik mejne obravnave lahko po navodilih geodeta vodi tudi druga oseba. To dejstvo ter ime in priimek osebe, ki je zapisnik vodila, se vpiše v zapisnik mejne obravnave. V tem primeru zapisnik podpišeta oseba, ki je vodila zapisnik, in geodet, ki je vodil mejno obravnavo.
(4) Geodet na začetku mejne obravnave ugotovi, katere vabljene osebe so prisotne. Če so na mejni obravnavi poleg vabljenih oseb prisotne druge osebe, ki so lahko stranke v mejni obravnavi po določbah zakona, ki ureja evidentiranje nepremičnin, geodet zanje v zapisnik navede podatke iz četrte alinee prvega odstavka tega člena.
(5) Zapisnik mejne obravnave mora vsebovati natančen potek in vsebino v postopku opravljenih dejanj in danih izjav. Geodet mora zapisnik voditi tako, da je iz njega mogoče nedvoumno ugotoviti, pri katerih dejanjih so bili posamezni udeleženci prisotni in kaj so izjavili. V opisu poteka mejne obravnave mora geodet navesti zlasti, kateri udeleženci soglašajo s predlagano mejo in kateri udeleženci so pokazali svojo pokazano mejo, ker s predlagano mejo ne soglašajo. Iz zapisnika mejne obravnave mora biti nedvoumno razvidno, na katero predlagano mejo ali njen del oziroma pokazano mejo ali njen del se nanaša soglasje oziroma druge izjave udeležencev. Mejo navede geodet s parcelno številko, ki jo meja določa, del meje pa s parcelno številko sosednjih parcel, če pa to ni nedvoumno jasno pa z eno ali več skic v zapisniku.
(6) Geodet mora na mejni obravnavi posebej opozoriti in v zapisniku navesti:
– katere pokazane meje se razlikujejo od meje po podatkih zemljiškega katastra,
– da je udeležence na mejni obravnavi, ki so pokazali mejo, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, opozoril, da take meje ni možno v zemljiškem katastru evidentirati kot urejene,
– da se šteje, da se udeleženci strinjajo s predlagano mejo, če niso pokazali svoje pokazane meje, tudi če na mejni obravnavi s predlagano mejo ne soglašajo,
– podatke oziroma dejansko stanje v naravi, na podlagi katerih je določil predlagano mejo, če se dve ali več pokazanih mej ne razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra.
(7) Če se na mejni obravnavi predložijo dokumenti (npr. stari načrti, skice, fotografije, ugotovitve geodeta iz faze priprav na mejno obravnavo ipd.), se lahko priložijo zapisniku mejne obravnave ali se v njem natančno navedejo.
(8) Zapisnik mejne obravnave se vodi kronološko. Če se mejna obravnava ne konča isti dan, se v zapisnik mejne obravnave za vsak dan posebej vpiše tisto, kar je bilo tisti dan opravljeno, in se to podpiše.
(9) Če se mejna obravnava za isto parcelo izvede z udeleženci ločeno, mora biti to razvidno iz zapisnika mejne obravnave. Iz zapisnika mora biti razvidno tudi, da je v primeru, ko je nadaljevanje mejne obravnave z drugimi udeleženci vplivalo na predhodna izvedena dejanja, geodet o tem seznanil udeležence prej izvedenega dela mejne obravnave in ali so ti zahtevali, da se prej izveden del mejne obravnave ponovi.
(10) Preden udeleženec podpiše zapisnik mejne obravnave, mu ga mora geodet prebrati. Če je na mejni obravnavi več udeležencev, geodet lahko prebere udeležencu le tisti del zapisnika, ki se nanaša nanj, če se ta udeleženec s tem strinja.
(11) Če udeleženec želi podpisati le svojo prisotnost na mejni obravnavi, mora biti iz zapisnika mejne obravnave nedvoumno razvidno, pri katerih dejanjih je bil prisoten.
(12) Popravki in spremembe že podpisanih delov zapisnika se navedejo v nadaljevanju zapisnika.
5. člen
(vodenje zapisnika mejne obravnave v postopku nove izmere)
(1) Za vodenje zapisnika mejne obravnave v postopku nove izmere se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek geodet v opisu poteka mejne obravnave v postopku nove izmere v zapisniku namesto vsebine iz petega odstavka prejšnjega člena navede le, kateri udeleženci soglašajo s predlagano mejo ali delom meje in kateri udeleženci ne soglašajo s predlagano mejo ali delom meje.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora biti iz zapisnika mejne obravnave v postopku nove izmere razvidno, da je geodet na mejni obravnavi v postopku nove izmere namesto opozoril iz šestega odstavka prejšnjega člena udeležence posebej opozoril, da bodo v zemljiškem katastru kot urejene evidentirane samo soglasno urejene meje.
3. ELABORAT
a) Oblika in sestavine elaborata
6. člen
(oblika elaborata)
(1) Elaborat ureditve meje, elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave, elaborat parcelacije, elaborat nove izmere, elaborat izravnave dela meje, elaborat pogodbene komasacije, elaborat za vpis zemljišča pod stavbo, elaborat spremembe bonitete zemljišča in elaborat spremembe vrste rabe, kulture in razreda (v nadaljnjem besedilu: elaborat) se izdelajo v formatu A4. Vse strani elaborata se oštevilčijo.
(2) Elaborat je lahko zvezan na način, ki onemogoča odstranitev posamezne sestavine elaborata brez poškodbe. Geodetska uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava) lahko elaborat, če je zvezan, razveže.
(3) Obsežnejši elaborat je lahko sestavljen iz več fizično ločenih delov. Vsak del elaborata mora biti označen tako, da je nedvoumno jasna pripadnost elaboratu.
(4) Vsaka stran elaborata mora imeti navedeno oznako, pod katero geodetsko podjetje vodi geodetsko storitev, in zaporedno številko strani znotraj posamezne sestavine elaborata.
(5) Če se za parcelo hkrati izvede več geodetskih storitev, se lahko izdela skupen elaborat. Na naslovni strani skupnega elaborata se navedejo vse izvedene geodetske storitve, v skupnem elaboratu pa se nahaja zbir sestavin elaboratov posameznih geodetskih storitev tako, da se vsaka sestavina v skupnem elaboratu navede le enkrat.
7. člen
(sestavine elaborata)
(1) Sestavine elaborata so:
– naslovna stran elaborata,
– skica,
– prikaz sprememb,
– izračun površine parcele in zemljišča pod stavbo in
– digitalni podatki.
(2) Izračun površine parcele in zemljišča pod stavbo je sestavina elaborata le, če je za posamezen elaborat tako določeno s tem pravilnikom.
8. člen
(elaborat ureditve meje)
(1) Poleg sestavin iz prejšnjega člena je sestavina elaborata ureditve meje zapisnik mejne obravnave.
(2) Če se stranke niso udeležile mejne obravnave, so sestavina elaborata ureditve meje tudi dokazila, da so bile stranke pravilno vabljene.
(3) Sestavina elaborata ureditve meje je tudi izračun površine parcele, če je meja urejena ali če izračun površine parcele zahteva stranka kljub temu, da je urejen le del meje.
9. člen
(elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave)
(1) Poleg sestavin iz 7. člena tega pravilnika je sestavina elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave pravnomočna sodna odločba.
(2) Če je urejena meja parcele, je sestavina elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave tudi izračun površine parcele.
10. člen
(elaborat parcelacije)
(1) Poleg sestavin iz 7. člena tega pravilnika je sestavina elaborata parcelacije izračun površine novih parcel.
(2) Če je elaborat parcelacije izdelan samo za namen združitve parcel, skica ni nujna sestavina elaborata parcelacije.
11. člen
(elaborat nove izmere)
(1) Poleg sestavin iz 7. člena tega pravilnika je sestavina elaborata nove izmere zapisnik mejne obravnave v postopku nove izmere.
(2) Sestavina elaborata nove izmere je tudi izračun površine parcele, če je meja urejena ali če je izračun površine parcele zahtevala stranka kljub temu, da je urejen le del meje.
12. člen
(elaborat izravnave dela meje)
Poleg sestavin iz 7. člena tega pravilnika sta sestavini elaborata izravnave dela meje izjava lastnikov o soglasju k izravnanemu delu meje in izračun površine parcel.
13. člen
(elaborat pogodbene komasacije)
Poleg sestavin iz 7. člena tega pravilnika je sestavina elaborata pogodbene komasacije izračun površine parcel.
14. člen
(elaborat za vpis zemljišča pod stavbo)
Poleg sestavin iz 7. člena tega pravilnika je sestavina elaborata za vpis zemljišča pod stavbo izračun površine zemljišča pod stavbo in površine preostalega dela parcele.
15. člen
(elaborat spremembe bonitete zemljišča)
Poleg sestavin iz 7. člena tega pravilnika sta sestavini elaborata spremembe bonitete zemljišča poročilo o ugotovljenih lastnostih tal, klime, reliefa in posebnih vplivov ter izračun bonitete zemljišča, če se boniteta zemljišča razlikuje od zadnje vpisane v zemljiški kataster.
16. člen
(elaborat spremembe vrste rabe, kulture in razreda)
(1) Elaborat spremembe vrste rabe, kulture in razreda se izdela za spremembo vrste rabe zemljišča, za spremembo katastrske kulture in katastrskega razreda zemljišča ali za spremembo katastrskega razreda zemljišča.
(2) Poleg sestavin iz 7. člena tega pravilnika je sestavina elaborata spremembe vrste rabe, kulture in razreda prikaz sprememb v primeru spremembe prikaza meje vrste rabe, katastrske kulture ali katastrskega razreda in izračun površin vrste rabe, katastrske kulture oziroma katastrskega razreda.
(3) Če se elaborat spremembe vrste rabe, kulture in razreda zemljišča izdela za spremembo katastrske kulture in katastrskega razreda zemljišča, je sestavina tega elaborata poročilo o spremembi katastrske kulture in katastrskega razreda, ki ga izdela kmetijski ali gozdarski strokovnjak s pooblastilom.
(4) Določbe tega člena se ne uporabljajo za vrsto rabe stanovanjska stavba, poslovna stavba, gospodarsko poslopje in garaža.
b) Vsebina sestavin elaborata
17. člen
(naslovna stran elaborata)
(1) Naslovna stran elaborata ima naslednjo vsebino:
– naziv geodetskega podjetja in številka dovoljenja za opravljanje geodetskih storitev geodetskega podjetja, ki je opravilo geodetsko storitev,
– vrsta geodetske storitve,
– podatki o naročniku geodetske storitve,
– šifra in naziv katastrske občine ter številke parcel v postopku,
– oznaka, pod katero geodetsko podjetje vodi geodetsko storitev,
– ime, priimek, podpis in žig odgovornega geodeta,
– datum potrditve elaborata geodetske storitve,
– številka rezervacije novih parcelnih številk in novih zemljiškokatastrskih točk,
– oznaka, ali so podatki posredovani na geodetsko upravo po elektronski poti, in
– skupno število strani elaborata.
(2) Naslovna stran elaborata ureditve meje, elaborata nove izmere, elaborata izravnave dela meje, elaborata pogodbene komasacije in elaborata parcelacije vsebuje tudi podatek o imenu, priimku in številki geodetske izkaznice geodeta, ki je izvedel postopek za izdelavo elaborata, in podatek o številki geodetske izkaznice odgovornega geodeta.
(3) Naslovna stran elaborata spremembe bonitete zemljišča in elaborata spremembe vrste rabe, kulture in razreda zemljišča, ki se izdela za spremembo katastrske kulture in katastrskega razreda zemljišča, vsebuje tudi podatek o imenu, priimku in številki pooblastila kmetijskega oziroma gozdarskega strokovnjaka, ki je izvedel strokovna dela za izdelavo elaborata.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena vsebuje naslovna stran elaborata za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali sodne poravnave le podatke o vrsti elaborata, šifri in nazivu katastrske občine, številke parcel v postopku ter ime, priimek in podpis sodnega izvedenca geodetske stroke z datumom dokončanja elaborata.
18. člen
(skica)
(1) Skica vsebuje podatke o:
– mejah parcel,
– parcelnih številkah,
– zemljiškokatastrskih točkah,
– mejnikih,
– izmerjenih razdaljah med zemljiškokatastrskimi točkami in izmerjenih razdaljah med zemljiškokatastrskimi točkami in drugimi stalnimi točkami v naravi,
– lastnikih parcel,
– topografski vsebini, če je to potrebno za nazornejši prikaz poteka mej parcel, in
– opis skice.
(2) V opisu skice se navede:
– šifra in ime katastrske občine,
– približno merilo skice,
– datum zaključka izdelave skice,
– legenda, če je to potrebo zaradi uporabe simbolov in dodatnih barv,
– podatki iz 3. člena tega pravilnika, ki so bili uporabljeni za ugotovitev poteka meje po podatkih zemljiškega katastra,
– kdo je pokazal posamezno pokazano mejo, če je pokazanih več mej, in
– številko prostorskega akta, če se parcelacija izvaja na podlagi tega akta.
(3) Način prikaza podatkov iz tega člena na skici objavi geodetska uprava na svojih spletnih straneh.
19. člen
(prikaz sprememb)
(1) V prikazu sprememb se prikažejo meje in parcelne številke iz zemljiškokatastrskega prikaza in predlagane spremembe zemljiškokatastrskega prikaza po izvedeni geodetski storitvi.
(2) Prikaz sprememb mora obsegati območje parcele v postopku in vseh sosednjih parcel.
(3) Prikaz sprememb lahko vsebuje tudi predlog sprememb zaradi lokacijsko boljše predstavitve mej.
(4) Obstoječe stanje se prikaže v črni barvi, spremenjene meje in parcelne številke pa v rdeči barvi.
20. člen
(izračun površine parcele in površine zemljišča pod stavbo)
(1) Površina parcele se izračuna, če se uredi ali spremeni meja parcele ali če se uredi del meje parcele in izračun površine zahteva lastnik parcele.
(2) Če se določi zemljišče pod stavbo, se izračunata površina zemljišča pod stavbo in površina preostale parcele.
(3) Površina parcele se izračuna iz numeričnih koordinat zemljiškokatastrskih točk. Če vse zemljiškokatastrske točke nimajo numeričnih koordinat, se površina parcele izračuna iz grafičnih koordinat zemljiškokatastrskih točk.
(4) Pri delitvi parcel ali določitvi zemljišča pod stavbo se površina novih parcel lahko izračuna z izravnavo novih površin na zadnje vpisano površino parcele v zemljiškem katastru, če se površina izračuna iz grafičnih koordinat zemljiškokatastrskih točk.
(5) Geodet mora v elaboratu navesti, na kakšen način je izračunal površino parcele in površino zemljišča pod stavbo.
21. člen
(digitalni podatki)
(1) Sestavni del elaborata so digitalni podatki, ki vsebujejo podatke za evidentiranje sprememb v zemljiški kataster v digitalni obliki.
(2) Vrste digitalnih podatkov in način zapisa objavi geodetska uprava na svojih spletnih straneh. Spremembe vrste digitalnih podatkov in načina zapisa se začnejo uporabljati v roku, ki je določen v objavi sprememb, pri čemer ta rok ne sme biti krajši od 30 dni od dneva objave sprememb na spletnih straneh geodetske uprave.
(3) Digitalni podatki so lahko priloženi elaboratu na digitalnem prenosnem mediju, lahko pa jih geodetsko podjetje pošlje geodetski upravi po elektronski poti. Ne glede na način posredovanja digitalnih podatkov mora geodetsko podjetje zagotoviti, da so digitalni podatki na geodetski upravi najpozneje tisti dan, ko je vložena zahteva za uvedbo upravnega postopka evidentiranja podatkov v zemljiškem katastru.
(4) Če geodetska uprava na dan, ko je vložena zahteva za uvedbo upravnega postopka evidentiranja podatkov v zemljiškem katastru, ni prejela digitalnih podatkov, pošlje geodetskemu podjetju poziv, da v določenem roku predloži digitalne podatke. Če geodetsko podjetje v postavljenem roku digitalnih podatkov ne predloži, geodetska uprava pozove stranko na dopolnitev elaborata, ker ta ne vsebuje vseh predpisanih sestavin.
4. OZNAČITEV MEJE V NARAVI
22. člen
(označitev meje v naravi)
(1) Meja parcele se v naravi označi tako, da se zemljiškokatastrske točke označijo z mejniki.
(2) O označitvi meje parcele se izdela tehnično poročilo označitve meje v naravi, ki vsebuje:
– seznam obveščenih in seznam prisotnih lastnikov parcel,
– podatke, ki so bili uporabljeni za označitev meje,
– datum označitve meje v naravi in
– skico označitve meje parcele.
(3) Tehnično poročilo označitve mej v naravi se ne izdela, če geodet označi mejo parcele v postopku urejanja meje ali v postopkih spreminjanja mej. Način označitve meje parcele se prikaže na skici.
(4) Če geodet pri označitvi meje parcele ugotovi, da v naravi že obstajajo mejniki, vendar niso postavljeni na pravem mestu, o tem obvesti lastnike parcel in jim postavi rok, v katerem naj te mejnike odstranijo. Geodet lahko izvede označitev meje le, če lastniki parcel poskrbijo za odstranitev teh mejnikov.
23. člen
(mejniki)
Vidni del mejnika v naravi je lahko:
– kvadratne oblike velikosti 10 x 10cm,
– okrogle oblike s premerom najmanj 2 cm in največ 10 cm,
– križ velikosti 5 x 5 cm, vklesan v naravni kamen ali grajen objekt, ali
– druga nazorna označba, ki nedvoumno označuje položaj zemljiškokatastrske točke na terenu.
24. člen
(dodatni mejniki in posredna označitev meje)
(1) Meja parcele se v naravi lahko označi z dodatnimi mejniki, ki morajo biti postavljeni tako, da ne spremenijo poteka urejene meje parcele.
(2) Če mejnika ni mogoče ali ni dovoljeno postaviti v naravi, se meja lahko označi posredno.
(3) Posredna označitev meje se izvede na parceli lastnika, ki zahteva posredno označitev meje, ali na sosednji parceli, če s tem soglaša lastnik sosednje parcele.
(4) Če ratificirana mednarodna pogodba prepoveduje postavljanje mejnikov na oziroma ob državni meji, se del meje parcele, ki poteka po državni meji ali se državne meje dotika, označi z mejnikom posredno. Pri tem soglasje lastnikov parcel ni potrebno.
5. EVIDENTIRANJE MEJE PARCELE
a) Splošno
25. člen
(evidentiranje mej)
Spremenjene ali nove meje oziroma deli meje parcel se v zemljiškem katastru evidentirajo tako, da se vpišejo nove zemljiškokatastrske točke ali se spremenijo ali ukinejo obstoječe zemljiškokatastrske točke ter se prikažejo v zemljiškokatastrskem prikazu in v zemljiškokatastrskem načrtu.
b) Evidentiranje podatkov o zemljiškokatastrskih točkah
26. člen
(zemljiškokatastrska točka)
(1) Za zemljiškokatastrsko točko se v zemljiškem katastru vodijo naslednji podatki:
– številka zemljiškokatastrske točke,
– koordinate zemljiškokatastrske točke,
– metoda določitve koordinate zemljiškokatastrske točke,
– način označitve zemljiškokatastrskih točk v naravi,
– natančnost koordinate zemljiškokatastrske točke,
– status,
– številka postopka in
– datum spremembe.
(2) Za zemljiškokatastrsko točko se lahko kot edini podatki vodijo samo grafične koordinate zemljiškokatastrske točke.
27. člen
(številka zemljiškokatastrske točke)
(1) Številka zemljiškokatastrske točke je sestavljena iz šifre katastrske občine in zaporedne številke v okviru katastrske občine.
(2) Zemljiškokatastrske točke na meji katastrskih občin se oštevilčijo v vsaki katastrski občini posebej.
(3) Številka ukinjene zemljiškokatastrske točke se ne sme ponovno uporabiti.
28. člen
(koordinate zemljiškokatastrske točke)
(1) Za zemljiškokatastrsko točko se vodijo ravninske in višinske koordinate.
(2) Ravninske koordinate zemljiškokatastrske točke so numerične in grafične koordinate.
(3) Numerične koordinate so določene z meritvami v državnem koordinatnem sistemu.
(4) Grafične koordinate so določene z lego zemljiškokatastrske točke v zemljiškokatastrskem prikazu.
(5) Višinska koordinata zemljiškokatastrske točke je višina, ki se določi z meritvami v državnem višinskem koordinatnem sistemu, če metoda izmere to omogoča.
(6) Koordinate zemljiškokatastrskih točk se vodijo v metrih in se zaokrožijo na dve decimalni mesti.
29. člen
(metoda določitve, način označitve, natančnost koordinat zemljiškokatastrske točke in status)
(1) Metoda določitve koordinat zemljiškokatastrskih točk, način označitve zemljiškokatastrkih točk v naravi, njihovo natančnost in status se evidentira na podlagi šifrantov, ki jih objavi geodetska uprava na svojih spletnih straneh.
(2) Podatek o načinu označitve zemljiškokatastrskih točk v naravi ni obvezen.
30. člen
(številka postopka in datum spremembe)
(1) Številka postopka je številka elaborata, v katerem je zemljiškokatastrska točka nastala, se spremenila ali bila ukinjena.
(2) Datum spremembe je datum vpisa nove, spremenjene oziroma ukinjene zemljiškokatastrske točke v zemljiški kataster.
c) Grafično prikazovanje mej parcel s parcelnimi številkami
in zemljišči pod stavbo
31. člen
(zemljiškokatastrski prikaz)
(1) V zemljiškokatastrskem prikazu se grafično prikažejo meje parcel in zemljišč pod stavbo z neposredno uporabo numeričnih koordinat zemljiškokatastrskih točk, ki so določene v koordinatnem sistemu ETRS89/TM.
(2) Če podatki zemljiškega katastra ne omogočajo evidentiranja spremenjene ali nove meje neposredno z numeričnimi koordinatami zemljiškokatastrskih točk, se zaradi ohranitve relativnih razmerij med parcelami meje parcel grafično prikažejo z uporabo grafičnih koordinat zemljiškokatastrskih točk.
(3) Grafične koordinate zemljiškokatastrskih točk se v primerih iz prejšnjega odstavka določijo tako, da se zaris spremenjenih ali novih mej s premikom, vrtenjem in prilagoditvijo teh mej grafično vklopi v obstoječ zemljiškokatastrski prikaz in popravi povezave z obstoječimi mejami oziroma se popravijo tudi meje v okolici (v nadaljnjem besedilu: grafični vklop).
(4) Grafični vklop se izvede tako, da na njegovi podlagi evidentirane grafične koordinate zemljiškokatastrskih točk zagotavljajo, da:
– je število zemljiškokatastrskih točk z grafičnimi koordinatami enako, kot je število zemljiškokatastrskih točk, ki določajo mejo v naravi,
– meje nimajo večjega števila lomov kot v naravi,
– so stiki mej na pravih mestih relativno na lego parcel, ki jih meje razmejujejo, in
– so parcele, prikazane v zemljiškokatastrskem prikazu, podobne oblike kot parcele v naravi.
32. člen
(sprememba zemljiškokatastrskega prikaza)
(1) Če se zemljiškokatastrski prikaz spremeni zaradi lokacijsko boljše predstavitve mej, se izdela prikaz sprememb ter opis načina izvedbe spremembe zemljiškokatastrskega prikaza.
(2) Spremembo zemljiškokatastrskega prikaza lahko predlaga geodetsko podjetje.
33. člen
(zemljiškokatastrski načrt)
(1) V zemljiškokatastrskem načrtu se prikažejo samo meje parcel in meje zemljišč pod stavbo, ki imajo koordinate zemljiškokatastrskih točk določene v koordinatnem sistemu ETRS89/TM s predpisano natančnostjo.
(2) V zemljiškokatastrskem načrtu se prikaže parcelna številka za vsako prikazano parcelo in za prikazana zemljišča pod stavbo. Če je na zemljiškokatastrskem načrtu prikazan le del meje parcele, se parcelna številka ne prikaže.
34. člen
(prikaz parcelnih številk)
(1) Parcelne številke se na zemljiškokatastrskem prikazu in na zemljiškokatastrskem načrtu izpišejo brez šifre katastrske občine.
(2) Če je na parceli določeno zemljišče pod stavbo, se na zemljiškokatastrskem prikazu ista parcelna številka prikaže posebej za zemljišče pod stavbo in posebej za preostalo parcelo.
6. NATANČNOST KOORDINAT
ZEMLJIŠKOKATASTRSKIH TOČK
35. člen
(natančnost koordinat zemljiškokatastrskih točk)
(1) Natančnost koordinat zemljiškokatastrskih točk je definirana kot daljša polos standardne elipse zaupanja v koordinati točke.
(2) Če so koordinate zemljiškokatastrskih točk pridobljene z meritvami na terenu, mora biti natančnost koordinat zemljiškokatastrskih točk enaka ali boljša od štirih centimetrov.
(3) Če so koordinate zemljiškokatastrskih točk pridobljene iz ortofoto načrtov, mora biti natančnost koordinat zemljiškokatastrskih točk enaka ali boljša od enega metra.
36. člen
(natančnejše določanje koordinat zemljiškokatastrskih točk)
(1) Koordinate zemljiškokatastrskih točk na urejeni meji se lahko natančneje določi, s čimer pa se ne sme spremeniti poteka urejene meje.
(2) Ob natančnejši določitvi koordinat zemljiškokatastrskih točk se površina parcele ponovno izračuna.
(3) Ob natančnejši določitvi koordinat zemljiškokatastrskih točk mora geodet posredovati geodetski upravi podatke o novih koordinatah zemljiškokatastrskih točk in nov izračun površine parcele.
7. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
37. člen
(zemljiškokatastrski prikaz)
(1) Zemljiškokatastrski prikaz se do izpolnitve tehničnih pogojev, ki bodo omogočili njegovo vodenje v koordinatnem sistemu ETRS89/TM, vodi v koordinatnem sistemu D48/GK.
(2) Koordinate zemljiškokatastrskih točk, ki so določene v koordinatnem sistemu ETRS89/TM, se za grafični prikaz v zemljiškokatastrskem prikazu transformirajo v koordinatni sistem D48/GK. Transformacija teh koordinat se izvede z uporabo modela transformacije, ki ga objavi geodetska uprava na svojih spletnih straneh.
(3) Dokler se v zemljiškem katastru vodijo podatki o vrstah rabe zemljišč, se v zemljiškokatastrskem prikazu prikažejo tudi meje med vrstami rabe zemljišč.
38. člen
(izračun površine parcel in površine zemljišča pod stavbo)
Če so koordinate zemljiškokatastrskih točk, ki določajo mejo parcele, določene delno v koordinatnem sistemu ETRS89/TM in delno v koordinatnem sistemu D48/GK, se za izračun površine parcele in površine zemljišča pod stavbo izvede transformacija teh koordinat tako, da se vse koordinate zemljiškokatastrskih točk določijo v enem koordinatnem sistemu.
39. člen
(transformacija koordinat zemljiškokatastrskih točk
iz koordinatnega sistema D48/GK v koordinatni sistem ETRS89/TM)
(1) Zemljiškokatastrske točke, določene v koordinatnem sistemu D48/GK, se lahko transformirajo v koordinatni sistem ETRS89/TM z uporabo transformacijskih parametrov, ki jih določi geodet na podlagi izvedenih meritev. Transformacija se izvede z modelom transformacije in na podlagi tehničnih pogojev, ki jih objavi geodetska uprava na svojih spletnih straneh.
(2) Šteje se, da so zemljiškokatastrske točke, transformirane na način iz prejšnjega odstavka, določene s predpisano natančnostjo, če so odstopanja na veznih točkah manjša od desetih centimetrov.
(3) Vezna točka je zemljiškokatastrska točka, ki ima s terensko izmero določene koordinate v koordinatnem sistemu D48/GK in koordinatnem sistemu ETRS89/TM.
40. člen
(določanje koordinat zemljiškokatastrskih točk v koordinatnem sistemu D48/GK in v lokalnem koordinatnem sistemu)
(1) Zemljiškokatastrske točke se določijo v koordinatnem sistemu D48/GK z natančnostjo, ki je definirana kot daljša izmed polosi standardne elipse zaupanja v koordinati točke in je krajša od šestih centimetrov.
(2) Če je geodet določil koordinate zemljiškokatastrskih točk v lokalnem koordinatnem sistemu, mora v elaboratu pojasniti razloge za navezavo na lokalni koordinatni sistem.
(3) Koordinate zemljiškokatastrskih točk, ki so določene v lokalnem koordinatnem sistemu, se evidentirajo samo v elaboratu. V zemljiški kataster se vpišejo numerične koordinate z vrednostjo nič.
41. člen
(posredovanje digitalnih podatkov za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru)
Dokler niso zagotovljeni tehnični pogoji za elektronsko posredovanje digitalnih podatkov za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru, se ti podatki posredujejo na digitalnem prenosnem mediju.
42. člen
(začetek veljavnosti)
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0071-238/2006
Ljubljana, dne 22. januarja 2007
EVA 2006-2511-0013
Janez Podobnik l.r.
Minister
za okolje in prostor