Uradni list

Številka 138
Uradni list RS, št. 138/2006 z dne 28. 12. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 138/2006 z dne 28. 12. 2006

Kazalo

5930. Navodilo o načinu, postopkih in udeležencih za izvajanje statističnega raziskovanja o prejemkih na račune in o izdatkih z računov poslovnih subjektov, stran 15883.

Na podlagi petega odstavka 71. člena Zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 110/06 – prečiščeno besedilo), 5. točke 15. člena Sklepa o ustanovitvi Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (Uradni list RS, št. 53/02 in 87/02) ter v soglasju z Banko Slovenije (št. 28.00-1180/06-DM, z dne 15. 11. 2006) in Ministrstvom za finance (št. 405-6/2006/22, z dne 24. 11. 2006) Svet Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve izdaja
N A V O D I L O
o načinu, postopkih in udeležencih za izvajanje statističnega raziskovanja o prejemkih na račune in o izdatkih z računov poslovnih subjektov
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
To navodilo določa način, postopke in udeležence za izvajanje statističnega raziskovanja o prejemkih na račune in o izdatkih z računov poslovnih subjektov – rezidentov.
Podlaga temu raziskovanju so podatki o prejemkih in o izdatkih poslovnih subjektov, ki jih zagotavljajo izvajalci plačilnega prometa iz nalogov za plačilo, na katerih je namen plačila šifriran z ustrezno šifro prejemkov in izdatkov za plačila v državi med rezidenti.
Podatke o izdatkih za plačila v tujino – nerezidentom in podatke o prejemkih od nerezidentov za plačila iz tujine zbira Banka Slovenije v skladu z Zakonom o Banki Slovenije in Zakonom o deviznem poslovanju ter jih posreduje AJPES.
Sistem šifriranja plačilnih transakcij med rezidenti je AJPES določila z Navodilom o vsebini, načinu in rokih, v katerih izvajalci plačilnega prometa zagotavljajo podatke za statistične in druge z zakoni določene namene (Uradni list RS, št.138/06).
2. člen
Posamezni izrazi, uporabljeni v tem navodilu, imajo naslednji pomen:
– šifriranje plačilnih transakcij – označevanje namenov plačil s šiframi prejemkov in izdatkov (PI);
– račun – transakcijski račun pri banki, hranilnici in Banki Slovenije, račun pri centralni banki, podračun v sistemu enotnega zakladniškega računa, gotovinski račun proračunskega uporabnika pri banki;
– poslovni subjekt – pravna oseba – rezident, imetnik transakcijskega računa pri banki, hranilnici ali Banki Slovenije, imetnik računa pri centralni banki in imetnik podračuna v sistemu enotnega zakladniškega računa, ki opravlja dejavnost;
– izvajalec plačilnega prometa – banka, hranilnica, podružnica tuje banke in banka države članice Evropske unije, ki za opravljanje storitev plačilnega prometa pridobijo dovoljenje Banke Slovenije ter Banka Slovenije. Nalogo izvajalca plačilnega prometa za neposredne in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, vključene v sistem enotnega zakladniškega računa, po tem navodilu izvaja organ, pristojen za javna plačila (v nadaljevanju: UJP);
– plačilna transakcija nastane na osnovi plačilne instrukcije in programsko generirane transakcije;
– nalog za plačilo – je nalog imetnika transakcijskega računa izvajalcu plačilnega prometa, ki vodi njegov transakcijski račun, da v breme tega transakcijskega računa opravi prenos denarnih sredstev v dobro drugega transakcijskega računa ali v dobro računa izvajalca plačilnega prometa in v korist prejemnika plačila;
– plačilni instrument – je sredstvo, ki ob pogojih, ki so dogovorjeni med izvajalcem plačilnega prometa ter imetnikom, glede oblike in načina uporabe plačilnega instrumenta, imetniku omogoča prenos denarnih sredstev, ter vplačil in izplačil. Pomeni obliko in način posredovanja plačilne instrukcije izvajalcu plačilnega prometa;
– plačilna instrukcija – je navodilo izvajalcu plačilnega prometa za prenos sredstev. Na osnovi plačilnih instrukcij se pri izvajalcih plačilnega prometa oblikujejo ustrezne plačilne transakcije. Namen plačila je šifriran z ustrezno šifro na nalogu za plačilo ali pa se šifra generira programsko na plačilno instrukcijo;
– nalogodajalec – je fizična ali pravna oseba, ki izda izvajalcu plačilnega prometa nalog za plačilo ali nakazilo v breme kritja, ki ga ima pri tem izvajalcu plačilnega prometa;
– interni plačilni promet – promet med računi, ki jih vodi izvajalec plačilnega prometa, ter med računom izvajalca plačilnega prometa in računi, ki jih izvajalec plačilnega prometa vodi, in poravnava plačila na podlagi plačilne transakcije, ki je lahko tudi programsko generirana (npr. pripis obresti);
– medbančni plačilni promet – poravnava plačila prek sistema Žiro kliringa (ŽK) in sistema bruto poravnave v realnem času na računih bank, hranilnic in Banke Slovenije pri centralni banki;
– evidentiranje prejemkov in izdatkov – zapis podatkov o prejemkih na račune in o izdatkih z računov posameznih poslovnih subjektov, ki so izvajalcem plačilnega prometa podlaga za poročanje AJPES za potrebe statističnega raziskovanja.
Za posamezne izraze, uporabljene v tem navodilu, ki niso posebej opredeljeni, se uporablja vsebina, ki jo določa Zakon o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 110/06- prečiščeno besedilo).
3. člen
V navodilu so zaradi zagotovitve celovitosti podatkov za potrebe statističnih raziskovanj upoštevana naslednja izhodišča:
– podatki o prejemkih na račune in o izdatkih z računov poslovnih subjektov se zagotavljajo s plačilnega prometa na podlagi šifer prejemkov in izdatkov, s katerimi so na plačilnih instrumentih in pri plačilnih instrukcijah izraženi nameni plačil;
– podatke o prejemkih in o izdatkih iz naslova opravljenega večstranskega pobota medsebojnih obveznosti in terjatev prek AJPES zagotovi AJPES;
– izvajalci plačilnega prometa zagotavljajo podatke o prejemkih na račune in o izdatkih z računov poslovnih subjektov po posameznih šifrah prejemkov in izdatkov za plačila internega in medbančnega plačilnega prometa;
– promet na računih fizičnih oseb in samostojnih podjetnikov se izkazuje kot promet na računih izvajalcev plačilnega prometa; način evidentiranja je razviden iz Pregleda zbiranja podatkov o prejemkih in o izdatkih glede na račun nalogodajalca in prejemnika in glede na način izvršitve plačila, ki je Priloga 1 tega navodila;
– poročevalci podatkov o prejemkih na račune in o izdatkih z računov so izvajalci plačilnega prometa za račune poslovnih subjektov, ki jih vodijo;
– poročevalci pošiljajo podatke neposredno v AJPES;
– UJP zagotavlja podatke o prejemkih na račune in o izdatkih z računov za neposredne in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa.
II. ŠIFRIRANJE NAMENOV PLAČIL
4. člen
Osnova za zbiranje podatkov o prejemkih in o izdatkih je plačilni instrument oziroma plačilna instrukcija (tudi programsko generirana plačilna transakcija), na katerih je namen plačila šifriran z ustrezno šifro prejemka in šifro izdatka. Poslovni subjekti so odgovorni za pravilnost navedenih šifer prejemkov in izdatkov.
Prejemki po tem navodilu so povečanja stanja denarnih sredstev na računu.
Izdatki po tem navodilu so zmanjšanja stanja denarnih sredstev na računu.
5. člen
Namene plačil na plačilnih instrumentih in pri plačilnih instrukcijah za plačila v državi med rezidenti označujejo nalogodajalci s šiframi prejemkov in izdatkov. Nalogodajalci označijo izdatek s svojega računa in prejemek na račun prejemnika z ustrezno šifro izdatka in šifro prejemka iz Pregleda šifer prejemkov in izdatkov iz 11. člena tega navodila. Pri označevanju namenov plačil upoštevajo povezave šifer izdatkov s šiframi prejemkov iz 18. člena tega navodila.
Če so nalogodajalci fizične osebe in samostojni podjetniki, šifre prejemkov in izdatkov, ki ustrezajo namenom plačil, zagotovijo izvajalci plačilnega prometa.
Namene plačil pri programsko generiranih plačilnih transakcijah označijo s šiframi prejemkov in izdatkov izvajalci plačilnega prometa.
6. člen
Plačila med poslovnimi subjekti v državi (poslovna dejavnost, dejavnost naložbenja in dejavnost financiranja) se označujejo tako, da se na prvo mesto vpiše črka A, na naslednja štiri mesta pa šifra »vrsta posla« iz šifranta Vrsta posla A.
Medbančna plačila ali monetarna plačila (plačila med bankami in plačila med bankami in Banko Slovenije) se označujejo tako, da se na prvo mesto vpiše črka B (za plačila med bankami) ali črka M (za plačila med bankami in Banko Slovenije), na naslednja štiri mesta pa šifra »vrsta posla« iz šifranta Vrsta posla B ali M. Plačila prek računa Klirinško depotne družbe (za plačila iz naslova poravnav poslov z vrednostnimi papirji) se označujejo tako, da se na prvo mesto vpiše črka F, na naslednja štiri mesta pa šifra »vrsta posla« iz šifranta Vrsta posla F.
Šifrant Vrste posla A je Priloga 2 tega navodila.
Vsebino šifrantov Vrste posla B, M in F določa in objavlja Banka Slovenije.
Banka Slovenije pred pošiljanjem podatkov v AJPES zagotovi prevedbo vseh šifer »vrsta posla« B, M in F v šifre prejemkov in šifre izdatkov.
II/1 Šifriranje plačil na račune za zbiranje javnofinančnih prihodkov
7. člen
Prejemke iz naslova razporejanja javnofinančnih prihodkov na račune prejemnikov sredstev na plačilnih instrumentih oziroma pri plačilnih instrukcijah označujejo z ustreznimi šiframi pristojni organi in druge pravne osebe, ki javnofinančne prihodke razporejajo po predpisih in drugih podlagah.
Pri plačilih na podračune javnofinančnih prihodkov, ki so v Registru transakcijskih računov označeni s črko P, poslovni subjekti vpišejo šifro izdatka in šifro prejemka, ker tako zahteva standard za izpolnjevanje nalogov. UJP tako evidentiranih prejemkov ne sporoča AJPES.
II/2 Storno uporabljenih šifer prejemkov in izdatkov
8. člen
Zaradi zagotovitve pravilnosti podatkov o prejemkih in o izdatkih je treba v določenih primerih stornirati uporabljene šifre. Na plačilnih instrumentih oziroma pri plačilnih instrukcijah se storno uporabljenih šifer prejemkov in izdatkov označi tako, da se v polje, ki je predvideno za šifro izdatka, vpiše šifra prejemka, v polje, ki je predvideno za šifro prejemka, pa se vpiše šifra izdatka.
Šifre prejemkov in izdatkov se stornirajo pri:
– napačni usmeritvi denarnih sredstev,
– označitvi z nepravilno šifro,
– vračilu preveč plačanih obveznosti v istem letu.
Če so prejemki in izdatki nastali v preteklem letu, se v tekočem letu šifre ne stornirajo. V teh primerih se popravki prejemkov označijo s šifro izdatka 89, popravki izdatkov pa s šifro prejemka 29.
9. člen
Izjeme pri uporabi storna šifer:
– ob vračilu davka na dodano vrednost po obračunu, tudi če se vračilo davka na dodano vrednost nanaša na preteklo leto, se uporabi storno šifre izdatka 51,
– za šifro 29 – drugi prejemki in za šifro 89 – drugi izdatki se nepravilno šifrirani podatki s tema šiframa ne popravljajo s storniranjem uporabljene šifre.
Nepravilni podatek na šifri 29 – drugi prejemki se popravi s šifro 89 drugi izdatki, nepravilni podatek na šifri 89 – drugi izdatki se popravi s šifro 29 – drugi prejemki.
II/3 Šifriranje izdatkov in prejemkov iz naslova obresti
10. člen
Izdatki za plačilo obresti se označujejo z istimi šiframi izdatkov kakor plačilo obveznosti, na katere se obresti nanašajo, ne glede na to, ali jih poslovni subjekti plačujejo posebej ali skupaj s plačilom obveznosti.
Enako velja tudi za prejemke iz naslova obresti.
III. PREGLED ŠIFER PREJEMKOV IN IZDATKOV
11. člen
A.   PREJEMKI
     PREJEMKI PRI POSLOVANJU
11   Prejemki od prodaje proizvodov in storitev
12   Prejemki od subvencij, dotacij in od drugih nevračljivih virov
     PREJEMKI PRI NALOŽBENJU
13   Prejemki od dividend in deležev iz dobička drugih
15   Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
16   Prejemki od odtujitve neopredmetenih dolgoročnih sredstev
17   Prejemki od odtujitve dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb
     PREJEMKI PRI FINANCIRANJU
20   Prejemki od vplačanega kapitala
21   Prejemki od dobljenih dolgoročnih in kratkoročnih posojil, kreditov in
     depozitov
28   PREJEMKI OD POBOTA
29   DRUGI PREJEMKI
 
B.   IZDATKI
     IZDATKI PRI POSLOVANJU
30   Izdatki za nakup materiala in storitev
31   Izdatki za subvencije, dotacije in za druge istovrstne namene
32   Izdatki za povračila stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki
33   Izdatki za plačila po pogodbah o delu in po avtorskih pogodbah
40   Izdatki za čiste plače zaposlencev in za nadomestila čistih plač
43   Izdatki za socialno varnost
50   Izdatki za dajatve in takse
51   Izdatki za davek na dodano vrednost, trošarine in prometni davki
52   Izdatki za akontacijo dohodnine
     IZDATKI PRI NALOŽBENJU
70   Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
71   Izdatki za pridobitev neopredmetenih dolgoročnih sredstev
72   Izdatki za pridobitev dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb
     IZDATKI PRI FINANCIRANJU
80   Izdatki za vračilo kapitala
81   Izdatki za vračila oziroma odplačila dolgoročnih in kratkoročnih posojil,
     kreditov in depozitov
82   Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev lastnikov iz dobička
88   IZDATKI OD POBOTA
89   DRUGI IZDATKI
III/1 Vsebina šifer prejemkov in izdatkov
12. člen
A. Vsebina šifer prejemkov
PREJEMKI PRI POSLOVANJU
ŠIFRA 11 – Prejemki od prodaje proizvodov in storitev
S šifro 11 se označujejo prejemki od:
– prodaje proizvodov, trgovskega blaga in materiala,
– opravljanja storitev,
– opravnin (provizij),
– zavarovalnih in pozavarovalnih premij in drugih poslovnih prejemkov iz zavarovalne in pozavarovalne dejavnosti,
– odškodnin,
– licenčnin,
– nadomestil,
– najemnin (tudi fizičnim osebam),
– članarin,
– vračil potrošniških posojil,
– obresti,
– kazni itd.
 
ŠIFRA 12 – Prejemki od subvencij, dotacij in od drugih nevračljivih virov
S šifro 12 se označujejo prejemki od:
– subvencij,
– dotacij,
– regresov,
– kompenzacij (kot vrste subvencij),
– premij,
– samoprispevkov,
– sredstev, zbranih za izgradnjo infrastrukturnih objektov,
– obračunanih in neplačanih prispevkov po posebnih predpisih,
– drugih nevračljivih virov (prispevki ob elementarnih nesrečah, humanitarna pomoč, sredstva, prejeta iz naslova sponzorstva) itd.
 
PREJEMKI PRI NALOŽBENJU
ŠIFRA 13 – Prejemki od dividend in deležev iz dobička drugih
S šifro 13 se označujejo prejemki od:
– dividend,
– deležev iz dobička drugih.
 
ŠIFRA 15 – Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
S šifro 15 se označujejo prejemki od odtujitve:
– zemljišč,
– zgradb,
– gozdov,
– proizvajalne in druge opreme,
– osnovne črede,
– večletnih nasadov,
– drobnega inventarja, ki ima naravo opredmetenih osnovnih sredstev,
– opredmetenih osnovnih sredstev v gradnji in izdelavi in njihovih nadomestnih delov itd.
 
ŠIFRA 16 – Prejemki od odtujitve neopredmetenih dolgoročnih sredstev
S šifro 16 se označujejo prejemki od odtujitve:
– patentov,
– licenc,
– blagovnih znamk,
– prejemki od danih koncesij in podobnih pravic.
 
ŠIFRA 17 – Prejemki od odtujitve dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb
S šifro 17 se označujejo:
– prejemki od prodaje lastnih vrednostnih papirjev drugih (delnic),
– prejemki od prodaje oziroma vnovčenja dolžniških vrednostnih papirjev drugih (obveznic, blagajniških zapisov in certifikatov),
– prejemki od prodaje deležev in celote kapitala drugih,
– vrnjeni depoziti,
– vrnjeni krediti, odobreni drugim, razen potrošniških kreditov,
– prejemki od obresti itd.
 
PREJEMKI PRI FINANCIRANJU
ŠIFRA 20 – Prejemki od vplačanega kapitala
S šifro 20 se označujejo:
– vplačilo ustanovnega kapitala,
– prejemki iz izdaje delnic,
– vplačilo deleža,
– sredstva, prejeta od ustanovitelja (vloge), itd.
 
ŠIFRA 21 – Prejemki od dobljenih dolgoročnih in kratkoročnih posojil, kreditov in depozitov
S šifro 21 se označujejo:
– prejeta dolgoročna in kratkoročna posojila, krediti in depoziti,
– prejemki iz izdaje zadolžnic, obveznic itd.
 
ŠIFRA 28 – PREJEMKI OD POBOTA
S šifro 28 se označujejo prejemki:
– iz naslova medsebojnih obveznosti in terjatev, poravnanih s pobotom.
 
ŠIFRA 29 – DRUGI PREJEMKI
S šifro 29 se označujejo prejemki, ki jih ni mogoče razvrstiti med prejemke poslovanja, naložbenja in financiranja:
– povračila nadomestil čistih plač zaposlencev za čas odsotnosti z dela in drugih nadomestil, ki ne bremenijo delodajalca, itd.
S to šifro se označujejo tudi popravki, ki se nanašajo na izdatke v preteklem letu.
13. člen
B. Vsebina šifer izdatkov
IZDATKI PRI POSLOVANJU
ŠIFRA 30 – Izdatki za nakup materiala in storitev
S šifro 30 se označujejo izdatki za:
– nabavo materiala in blaga,
– storitve,
– vzdrževanje,
– reklamo, reprezentanco in sponzorstvo,
– najemnine,
– zavarovalne in pozavarovalne premije,
– odškodnine,
– bančne storitve in storitve plačilnega prometa,
– izobraževanje in šolnine,
– obresti,
– kazni itd.
S šifro 30 se označujejo izdatki za nakup materiala, blaga in storitev, vključno s prometnimi davki, carino, carinskimi taksami in z drugimi dajatvami, ki se nanašajo na te izdatke.
 
ŠIFRA 31 – Izdatki za subvencije, dotacije in za druge istovrstne namene
S šifro 31 se označujejo izdatki za:
– subvencije,
– dotacije,
– regrese,
– kompenzacije (kot oblika subvencij),
– donatorstvo,
– prostovoljne prispevke ob elementarnih nesrečah,
– druge istovrstne namene.
S šifro 31 se označujejo izdatki za subvencije, dotacije in za druge istovrstne namene, vključno s prometnimi davki, carino, carinskimi taksami in drugimi dajatvami, ki se nanašajo na te izdatke.
 
ŠIFRA 32 – Izdatki za povračila stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki
S šifro 32 se označujejo izdatki za:
– prehrano med delom,
– prevoze na delo in z dela,
– službena potovanja,
– terenske dodatke,
– nadomestila za ločeno življenje,
– sejnine,
– regrese za letni dopust,
– jubilejne nagrade,
– odpravnine ob upokojitvi,
– solidarnostne pomoči,
– izplačila učencem, dijakom in študentom za opravljeno delo,
– nagrade za idejne rešitve, nagrade po javnih natečajih itd.
S šifro 32 se označujejo izdatki za povračilo stroškov v zvezi z delom in izdatki za druge osebne prejemke, čeprav se njihovo izplačilo nanaša na pretekla leta.
 
ŠIFRA 33 – Izdatki za izplačila po pogodbah o delu in po avtorskih pogodbah
S šifro 33 se označujejo izdatki za izplačila:
– po pogodbah o delu,
– po delovršnih pogodbah,
– iz avtorskih pravic,
– za izume, znake razlikovanja in tehnične izboljšave,
– iz drugih pravnih razmerij, nastalih s fizičnimi osebami, itd.
S šifro 33 se označujejo izdatki za izplačila po pogodbah o delu in po avtorskih pogodbah, čeprav se njihovo izplačilo nanaša na pretekla leta.
 
ŠIFRA 40 – Izdatki za čiste plače zaposlencev in za nadomestila čistih plač
S šifro 40 se označujejo izdatki za čiste plače zaposlencev in za nadomestila čistih plač, ki bremenijo delodajalca:
– čiste plače iz delovnega razmerja za opravljeno delo za polni, nepolni, skrajšani delovni čas in za delo, daljše od polnega delovnega časa,
– nadomestila čistih plač, ki v skladu z zakonom in s kolektivno pogodbo o zaposlitvi pripadajo zaposlenim za čas, ko ne delajo, v obsegu, ki bremeni delodajalca.
S to šifro se označujejo tudi izdatki za nakazila odtegljajev od izplačanih čistih plač.
S šifro 40 se označujejo izdatki za izplačila čistih plač in za nadomestila čistih plač, čeprav se izplačila nanašajo na pretekla leta.
 
ŠIFRA 43 – Izdatki za socialno varnost
S šifro 43 se označujejo izdatki za nadomestila čistih plač zaposlencev za čas odsotnosti z dela, ki ne bremenijo delodajalca, in drugi izdatki za socialno varnost, določeni s posebnimi predpisi:
– boleznine nad 30 dni,
– invalidske pokojnine zaradi zmanjšane delovne zmožnosti,
– nadomestila za porodniško varstvo,
– pokojnine,
– invalidnine,
– javna dela,
– nadomestila za čas brezposelnosti,
– denarne pomoči kot edini vir preživljanja,
– štipendije,
– otroški dodatki,
– rejnine,
– vojaške vaje itd.
S to šifro se označujejo tudi povračila stroškov iz uveljavljanja pravic iz zdravstvenega zavarovanja in porodniškega varstva (povračila potnih stroškov, stroškov za ortopedske pripomočke, za protetiko, za opremo za novorojenčke itd.).
S šifro 43 se označujejo izdatki za socialno varnost, čeprav se njihovo izplačilo nanaša na pretekla leta.
 
ŠIFRA 50 – Izdatki za dajatve in takse
S šifro 50 se označujejo izdatki za:
– dajatve, ki se odtegujejo od plač, razen akontacij dohodnine,
– dajatve od plač, ki bremenijo delodajalca,
– dajatve, ki se plačujejo od drugih plačil za opravljeno delo in od drugih osebnih prejemkov, razen akontacij dohodnine,
– davek od dobička,
– takse (sodne, upravne, cestne itd.),
– članarine, predpisane z zakoni,
– nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča,
– prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje zaposlencev, ki ga plačuje delodajalec,
– druge dajatve, razen prometnih davkov.
S to šifro se označujejo tudi plačila zamudnih obresti od nepravočasno plačanih navedenih dajatev.
S šifro 50 se ne označujejo plačila carine in drugih dajatev pri uvozu, ker se izdatki za te namene označujejo z ustrezno šifro izdatka (šifra 30, 31, 70).
 
ŠIFRA 51 – Izdatki za davek na dodano vrednost, trošarine in prometni davki
S šifro 51 se označujejo izdatki za plačilo:
davka na dodano vrednost,
– trošarin od trošarinskih izdelkov (alkohol in alkoholne pijače, tobačni izdelki, mineralna olja in plin),
– davka od prometa motornih vozil,
– davka od prometa zavarovalnih poslov,
– davka od iger na srečo,
– davka na promet nepremičnin itd.
S to šifro se označujejo tudi plačila zamudnih obresti od nepravočasno plačanih prometnih davkov.
 
ŠIFRA 52 – Izdatki za akontacijo dohodnine
S šifro 52 se označujejo izdatki za plačilo akontacije dohodnine od:
– osebnih prejemkov,
– dohodkov iz kmetijstva,
– dohodkov iz dejavnosti,
– dobička iz kapitala,
– dohodkov iz premoženja,
– dohodkov iz premoženjskih pravic.
S to šifro se označujejo tudi plačila zamudnih obresti od nepravočasno plačane akontacije dohodnine.
 
IZDATKI PRI NALOŽBENJU
ŠIFRA 70 – Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
S šifro 70 se označujejo izdatki za pridobitev:
– zemljišč,
– zgradb,
– gozdov,
– proizvajalne in druge opreme,
– osnovne črede,
– večletnih nasadov,
– drobnega inventarja, ki ima naravo opredmetenih osnovnih sredstev,
– opredmetenih osnovnih sredstev v gradnji in izdelavi in njihovih nadomestnih delov itd.
S to šifro se označujejo tudi izdatki za finančni najem opredmetenih osnovnih sredstev in za plačilo prispevkov za izgradnjo infrastrukturnih objektov.
S šifro 70 se označujejo vsi izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev, vključno s prometnimi davki, carino in drugimi dajatvami pri uvozu, ki se nanašajo na te izdatke.
 
ŠIFRA 71 – Izdatki za pridobitev neopredmetenih dolgoročnih sredstev
S šifro 71 se označujejo izdatki za pridobitev:
– patentov,
– licenc,
– blagovnih znamk,
– koncesij in podobnih pravic.
S to šifro se označujejo tudi izdatki za dolgoročne organizacijske stroške, dolgoročne stroške raziskovanja in razvijanja itd.
 
ŠIFRA 72 – Izdatki za pridobitev dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb
S šifro 72 se označujejo izdatki za:
– pridobitev lastniških vrednostnih papirjev drugih (delnic),
– pridobitev dolžniških vrednostnih papirjev drugih (obveznic, blagajniških zapisov in certifikatov),
– pridobitev deležev in celote kapitala drugih,
– dane depozite,
– dane kredite itd.
 
IZDATKI PRI FINANCIRANJU
ŠIFRA 80 – Izdatki za vračilo kapitala
S šifro 80 se označujejo izdatki za:
– odkup lastnih delnic od njihovih imetnikov,
– vračilo deleža,
– vračilo denarnih sredstev ustanoviteljem (vloge),
– druga vračila kapitala.
 
ŠIFRA 81 – Izdatki za vračila oziroma odplačila dolgoročnih in kratkoročnih posojil, kreditov in depozitov
S šifro 81 se označujejo izdatki za:
– vračila oziroma odplačila dolgoročnih in kratkoročnih posojil, kreditov, razen za odplačila potrošniških kreditov,
– vračila depozitov,
– obresti,
– odkup lastnih zadolžnic, obveznic itd.
 
ŠIFRA 82 – Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev lastnikov iz dobička
S šifro 82 se označujejo izdatki za:
– dividende iz dobička,
– druge deleže iz dobička.
 
ŠIFRA 88 – IZDATKI OD POBOTA
S šifro 88 se označujejo izdatki:
– iz naslova medsebojnih obveznosti in terjatev, poravnanih s pobotom.
 
ŠIFRA 89 – DRUGI IZDATKI
S šifro 89 se označujejo izdatki, ki jih ni mogoče razvrstiti med izdatke od poslovanja, naložbenja in financiranja:
– povračila nadomestil čistih plač zaposlencev za čas odsotnosti z dela in drugih nadomestil, ki ne bremenijo delodajalca itd.
S to šifro se označujejo tudi popravki, ki se nanašajo na prejemke v preteklem letu.
IV. ZAGOTAVLJANJE PODATKOV O PREJEMKIH NA RAČUNE IN O IZDATKIH Z RAČUNOV
IV/1 Evidentiranje podatkov o prejemkih in o izdatkih
14. člen
Izvajalci plačilnega prometa podatke o prejemkih in o izdatkih evidentirajo po posameznih računih, ki so v Registru transakcijskih računov Banke Slovenije označeni z oznakami za vrsto računov T, C, X, Y, V, M, S, D in F.
Podatki po posameznih računih se združijo po šifrah prejemkov in izdatkov, upoštevajoč promet, ki je bil na posameznih šifrah označen kot storno šifer (znesek s storno šifro ustrezno zmanjša celotni znesek za isto šifro).
Izvajalci plačilnega prometa zbirajo podatke o izdatkih in o prejemkih za posamezni račun poslovnega subjekta tako, da s plačilne transakcije pripravijo dva zapisa ali enega, odvisno od tega, ali sta pri njem odprta oba računa s plačilne transakcije ali samo eden, pri čemer zagotovijo tudi ločeno evidentiranje uporabe storno šifer.
a) Interni plačilni promet – oba računa s plačilne transakcije se vodita pri istem izvajalcu plačilnega prometa
15. člen
– Če sta račun nalogodajalca in račun prejemnika s plačilne transakcije pri istem izvajalcu plačilnega prometa, se pripravita dva zapisa. V prvem zapisu so podatki o računu poslovnega subjekta, ki je enak računu v breme na plačilni transakciji, o šifri izdatka in o znesku plačila. V drugem zapisu so podatki o računu poslovnega subjekta, ki je enak računu v dobro s plačilne transakcije, o šifri prejemka in o znesku plačila.
– Če je prvi račun pri plačilni transakciji račun poslovnega subjekta, drugi račun pa račun fizične osebe ali samostojnega podjetnika, so v prvem zapisu podatki o računu poslovnega subjekta, ustrezna šifra prejemka ali šifra izdatka in znesek plačila, v drugem zapisu pa so podatki o računu izvajalca plačilnega prometa (namesto računa fizične osebe ali samostojnega podjetnika), ustrezna šifra prejemka ali šifra izdatka, upoštevajoč način šifriranja namenov plačil za fizične osebe in samostojne podjetnike, in znesek plačila. Tako je promet na računih fizičnih oseb in samostojnih podjetnikov izkazan kot promet na računu izvajalca plačilnega prometa.
– Če je prvi račun pri plačilni transakciji račun poslovnega subjekta, drugi račun pa račun izvajalca plačilnega prometa, so v prvem zapisu podatki o računu poslovnega subjekta, ustrezna šifra prejemka ali šifra izdatka in znesek plačila, v drugem zapisu pa so podatki o računu izvajalca plačilnega prometa, ustrezna šifra prejemka ali šifra izdatka in znesek plačila.
Način evidentiranja podatkov o prejemkih in o izdatkih s plačilnih transakcij v internem plačilnem prometu je razviden iz Pregleda zbiranja podatkov o prejemkih in o izdatkih glede na račun nalogodajalca ali prejemnika in glede na način izvršitve plačila, ki je Priloga 1 tega navodila.
b) Medbančni plačilni promet – oba računa s plačilne transakcije se vodita pri različnih izvajalcih plačilnega prometa
16. člen
– Če sta pri plačilni transakciji račun nalogodajalca in račun prejemnika odprta pri dveh različnih izvajalcih plačilnega prometa, prvi izvajalec plačilnega prometa zagotovi podatke o računu v breme poslovnega subjekta, o šifri izdatka in o znesku plačila, drugi izvajalec plačilnega prometa pa zagotovi podatke o računu v dobro poslovnega subjekta, o šifri prejemka in o znesku plačila.
– Če je nalogodajalec fizična oseba, samostojni podjetnik, poslovni subjekt ali izvajalec plačilnega prometa in gre za medbančno plačilo, izvajalec plačilnega prometa zbere podatke o prejemkih in o izdatkih s plačilnih transakcij, poslanih prek sistema bruto poravnave v realnem času, v posebni evidenci in jih pošlje v Banko Slovenije.
Način evidentiranja podatkov o prejemkih in o izdatkih s plačilnih transakcij v medbančnem plačilnem prometu je razviden iz Pregleda zbiranja podatkov o prejemkih in o izdatkih glede na račun nalogodajalca ali prejemnika in glede na način izvršitve plačila, ki je Priloga 1 tega navodila.
IV/2 Naloge izvajalcev plačilnega prometa ob evidentiranju podatkov o prejemkih in o izdatkih
17. člen
Pri zagotavljanju podatkov o prejemkih na račune in o izdatkih z računov, ki jih vodijo izvajalci plačilnega prometa:
– Ob prevzemu plačilnih instrumentov oziroma plačilnih instrukcij s strani poslovnih subjektov z ustrezno računalniško kontrolo preverijo, ali so označeni s šiframi prejemkov in izdatkov.
– Zagotovijo računalniško kontrolo uporabljenih šifer na podlagi Pregleda povezav šifer izdatkov s šiframi prejemkov iz 18. člena tega navodila.
– Če uporabljene povezave šifre izdatka in šifre prejemka ni v Pregledu povezav šifer izdatkov s šiframi prejemkov, z ustrezno računalniško podporo preverijo, ali je bil uporabljen storno šifre (šifra prejemka je vpisana na prvih dveh mestih, šifra izdatka pa na drugih dveh mestih). Pri izplačilih plač in drugih osebnih prejemkov je zaradi zagotavljanja pravilnega obsega podatkov o izplačilih plač in drugih osebnih prejemkov treba upoštevati možnost uporabe povezav dveh šifer izdatkov. Kadar gre za plačilo davkov, prispevkov in drugih vrst javnofinančnih prihodkov, pri preverjanju povezav šifer prejemkov in šifer izdatkov izvajalci plačilnega prometa ravnajo v skladu s 7. členom tega navodila.
– Mesečno evidentirajo podatke o namenih plačil po šifrah prejemkov in po šifrah izdatkov za posamezni račun, pri čemer ločeno evidentirajo uporabo storno šifer.
– Pred pošiljanjem podatkov v AJPES zagotovijo celovitost in pravilnost podatkov o posameznih transakcijah, zbranih po šifrah prejemkov in po šifrah izdatkov po vseh računih.
– Podatke o prometu po vseh šifrah prejemkov in po šifrah izdatkov za posamezni račun pošiljajo AJPES v elektronski obliki v rokih in na način, določen z Navodilom o vsebini, načinu in rokih, v katerih izvajalci plačilnega prometa zagotavljajo podatke za statistične in druge z zakoni določene namene.
– Sodelujejo z AJPES pri odpravi ugotovljenih neskladij v prejetih podatkih oziroma odpravijo nepravilnosti.
V. KONTROLA PODATKOV O PREJEMKIH
IN O IZDATKIH
V/1 Kontrola povezav šifer izdatkov s šiframi prejemkov
18. člen
Izvajalci plačilnega prometa v skladu s 5. in 17. členom tega navodila zagotovijo kontrolo uporabljenih povezav šifer prejemkov in izdatkov na plačilnih instrumentih in plačilnih instrukcijah oziroma plačilnih transakcijah.
VI. POŠILJANJE PODATKOV O PREJEMKIH IN O IZDATKIH V AJPES
VI/1 Vsebina in oblika zapisa za pošiljanje podatkov o prejemkih in o izdatkih v AJPES
19. člen
Izvajalci plačilnega prometa podatke o prejemkih na račune in o izdatkih z računov, ki jih vodijo, pošiljajo AJPES v elektronski obliki. Oblika in vsebina zapisa za pošiljanje podatkov je določena v 24. in 25. členu Navodila o vsebini, načinu in rokih, v katerih izvajalci plačilnega prometa zagotavljajo podatke za statistične in druge z zakoni določene namene.
VI/2 Pošiljanje podatkov in roki
20. člen
Izvajalci plačilnega prometa pošiljajo podatke o prejemkih in o izdatkih poslovnih subjektov v elektronski obliki na strežnik BSNet, do katerega dostopa AJPES, v rokih, določenih v 24. in 25. členu Navodila o vsebini, načinu in rokih, v katerih izvajalci plačilnega prometa zagotavljajo podatke za statistične in druge z zakoni določene namene.
VII. KONČNA DOLOČBA
21. člen
Z dnem uporabe tega navodila se preneha uporabljati Navodilo o načinu, postopkih in udeležencih za izvajanje statističnega raziskovanja o prejemkih na račune in o izdatkih z računov poslovnih subjektov (Uradni list RS, št. 42/03).
22. člen
To navodilo začne veljati 1. 1. 2007.
Št. 132-2/2006
Ljubljana, dne 8. decembra 2006
EVA 2006-1611-0201
Predsednica
Sveta AJPES
Andreja Kert l.r.