Uradni list

Številka 129
Uradni list RS, št. 129/2006 z dne 12. 12. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 129/2006 z dne 12. 12. 2006

Kazalo

5436. Pravilnik o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda, stran 14131.

Na podlagi šestega odstavka 11. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02 ZGO-1, 2/04 ZZdrI-A in 41/04 – ZVO-1) izdaja minister za okolje in prostor
P R A V I L N I K
o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda
1. člen
Ta pravilnik predpisuje podrobnejši način določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda (v nadaljnjem besedilu: meje vodnega zemljišča).
2. člen
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
– strugotvorni procesi so procesi, ki vplivajo na oblikovanje morfologije osnovne struge vodotoka in brežin struge;
– geomorfološka sprememba je zlasti sprememba v naklonu terena ter v sestavi in strukturi površinskega dela zemljišča ali sedimentov in je opazna tudi v spremembi rastlinja. Geomorfološka sprememba nastane kot posledica strugotvornih procesov;
– osnovna struga je najnižji del rečne doline, ki ga je izoblikoval vodni tok in po katerem se zlasti v obdobju, ko ni poplav, giblje vodni tok in z njim plavine;
– brežini struge sta zemljišči v naklonu, ki skupaj z osnovno strugo vodotoka s pripadajočimi sipinami in prodišči določajo vodno zemljišče tekočih voda. Brežina struge vključuje tudi geomorfološko spremembo, ki določa mejo vodnega zemljišča;
– urejen vodotok je odsek vodotoka, na katerem je v območju osnovne struge, brežine struge ali prehoda brežine struge v okoliško zemljišče zgrajen objekt ali naprava ali je izvedena ureditev.
3. člen
(1) Meja vodnega zemljišča se v območju naravnih vodotokov ali naravnih brežin struge urejenih vodotokov določa na podlagi:
– ugotovitve geomorfološke spremembe,
– upoštevanja meje vodnega zemljišča na nasprotnem bregu ali
– dodatnih raziskav strugotvornih procesov vodotoka.
(2) Pri določanju meje vodnega zemljišča naravnih vodotokov ali naravnih brežin struge se upoštevajo tudi naslednja merila:
– nestabilnost brežin struge,
– izrazita strmost brežin struge in
– obstoječe parcele z vrsto rabe vodotok.
(3) Pri določanju meje vodnega zemljišča v območju urejenih vodotokov se poleg meril iz prvega in drugega odstavka tega člena upoštevajo tudi:
– namembnost, vrsta in položaj objekta, naprave ali ureditve in
– območja obstoječih parcel z vrsto rabe vodotok ali zemljišč pod gradbenimi objekti.
4. člen
Mejo vodnega zemljišča je treba določiti na obeh bregovih na obravnavanem vzdolžnem odseku vodotoka.
5. člen
(1) Meja vodnega zemljišča naravnih vodotokov, ki določa tudi zunanjo mejo brežine struge, na določenem prečnem prerezu vodotoka se določi pri zaključku geomorfološke spremembe, ki predstavlja prehod zemljišča v naklonu v ravninsko zemljišče (npr. poplavna ravnica, polica, breg).
(2) Območje določitve meje vodnega zemljišča iz prejšnjega odstavka je prikazano v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.
6. člen
(1) Če na podlagi prvega odstavka 5. člena tega pravilnika na določenem prečnem prerezu naravnega vodotoka meje vodnega zemljišča ni mogoče določiti, zlasti če gre za gorske potoke in vodotoke v strmih dolinah, se pri določitvi meje vodnega zemljišča naravnih vodotokov upošteva najbolj izrazita geomorfološka sprememba, ki se ugotavlja po naslednjem vrstnem redu:
– zaključek preloma pri spremembi naklona zemljišča oziroma zaključek prehoda zemljišča v položnejši ali strmejši naklon,
– prehod iz površinske erozije ali rečnih nanosov v okoliško zarast ali v pobočne nanose,
– vodoravna preslikava meje vodnega zemljišča z nasprotnega brega,
– prehod iz nezaraščene površine ali površine, zaraščene z vlagoljubnim rastlinjem, v površino, zaraščeno s terestričnim rastlinjem,
– gornji rob erodiranih oziroma spranih koreninskih prepletov,
– gornji rob sledi pogoste omočenosti na skalnatih površinah,
– spodnji rob lišajev in
– sledovi organskih in drugih naplavin.
(2) Če na podlagi prvega odstavka tega člena in 5. člena tega pravilnika ni mogoče določiti meje vodnega zemljišča na določenem prečnem prerezu naravnega vodotoka, se meja vodnega zemljišča lahko določi na podlagi dodatnih raziskav za določitev geomorfološke spremembe ali območja strugotvornih procesov na podlagi 10. člena tega pravilnika.
7. člen
(1) Če je na brežini struge naravnega vodotoka zaradi delovanja vode opazna napredujoča erozija ali nestabilnost brežine struge, se meja vodnega zemljišča, ki je določena na podlagi meril iz 5. in 6. člena tega pravilnika, vodoravno razširi za 1 meter za vodotoke 2. reda in 2 metra za vodotoke 1. reda, gledano z vodne strani, oziroma več, če to izhaja iz kvantitativne analize stabilnosti brežin struge.
(2) V območju globoko urezanih dolin (npr. tesen, soteska, kanjon) ali brežin struge, kjer so brežine struge zaradi strmosti nerodovitne, se zaradi zagotavljanja izvajanja urejanja voda meja vodnega zemljišča naravnega vodotoka razširi do stabilnega izravnanega dela zemljišča, gledano z vodne strani.
8. člen
Če je urejeni vodotok urejen samo na enem bregu, se na tem bregu uporabljajo določbe, ki se nanašajo na urejeni vodotok, na drugem bregu pa določbe, ki se nanašajo na naravni vodotok.
9. člen
(1) Meja vodnega zemljišča urejenih vodotokov se določi na podlagi 5., 6. in 7. člena tega pravilnika.
(2) Če se v območju meje vodnega zemljišča, ki je določena na podlagi prejšnjega odstavka, gledano vzdolž vodotoka, nahaja objekt vodne infrastrukture ali drug vodni objekt, naprava ali ureditev, ki so namenjeni urejanju odtočnega režima, se meja vodnega zemljišča ne glede na prejšnji odstavek določi na zunanjem robu tlorisnih gabaritov celotnega objekta, naprave ali ureditve, gledano z vodne strani.
(3) Če gre za zaprte profile urejenih vodotokov, se meja vodnega zemljišča določi najmanj z zunanjimi tlorisnimi gabariti celotnega objekta.
(4) Na območju zadrževalnika plavin se meja vodnega zemljišča določi na prehodu brežine, ki omejuje celotno območje ureditve zadrževalnika plavin, v okoliško zemljišče v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena.
(5) Če se v območju meje vodnega zemljišča, ki je določena na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena, gledano vzdolž vodotoka, nahaja objekt, ki ni objekt iz drugega odstavka tega člena (npr. podporni zid cestišča vzdolž vodotoka), se meja vodnega zemljišča določi na zaključku prehoda poševnega ali navpičnega dela objekta v izravnani del objekta, ki hkrati omogoča izvajanje urejanja voda, gledano z vodne strani.
(6) Če je kota meje vodnega zemljišča, ki je določena na podlagi prejšnjega odstavka, nižja od kote meje vodnega zemljišča, ki je določena na podlagi prvega odstavka tega člena, se meja vodnega zemljišča razširi do kote meje vodnega zemljišča, ki je določena na podlagi prvega odstavka tega člena, gledano z vodne strani.
(7) Če se v območju prehoda brežine struge v okoliško zemljišče nahaja podporna konstrukcija premostitve, se meja vodnega zemljišča v tem območju določi z ravno črto, ki je določena z mejo vodnega zemljišča pred in za premostitvijo.
(8) Če se meja vodnega zemljišča urejenih vodotokov določi na podlagi prvega do sedmega odstavka tega člena, se lahko na podlagi dodatnih raziskav iz 10. člena tega pravilnika meja vodnega zemljišča razširi, gledano z vodne strani.
10. člen
(1) Meja vodnega zemljišča je poligon, določen s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu, ki se vnese v vodni kataster.
(2) Meja vodnega zemljišča se določa na podlagi podatkov z natančnostjo merila najmanj 1:5000, in to zlasti na podlagi:
– računalniško podprte foto interpretacije, pri čemer se kot podlaga uporabljajo posnetki iz zraka, ki so vpeti v državni koordinatni sistem (z ločljivostjo najmanj 1 m),
– digitalnega modela reliefa,
– podatkov iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov,
– hidravličnih in hidroloških raziskav,
– raziskav premeščanja plavin in erozijskih procesov ali
– drugih raziskav strugotvornih procesov.
(3) Če z metodami in podatki iz prejšnjega odstavka meje vodnega zemljišča ni mogoče natančno določiti, se dodatno opravita terenski ogled in terenski zajem podatkov.
(4) Ministrstvo, pristojno za vode, lahko za zajem in obdelavo podatkov za določitev meje vodnih zemljišč pripravi podrobnejša merila.
11. člen
(1) Če se na podlagi 5., 6., 7., 8. in 9. člena tega pravilnika ugotovljena meja vodnega zemljišča na obeh bregovih na določenem vzdolžnem odseku vodotoka v celoti nahaja znotraj parcele z vrsto rabe vodotok, ki je evidentirana v zemljiškem katastru, se za mejo vodnega zemljišča prevzame meja parcele iz zemljiškega katastra.
(2) Ne glede na določbe 5., 6., 7., 8. in 9. člena tega pravilnika se v območju obstoječe vodne infrastrukture ali drugih vodnih objektov, naprav ali ureditev, ki so namenjeni urejanju odtočnega režima, lahko za mejo vodnega zemljišča prevzame zunanja meja parcel, gledano z vodne strani, ki so evidentirane v zemljiškem katastru z vrsto rabe vodotok ali kot zemljišče pod gradbenimi objekti.
12. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se preneha uporabljati Strokovno navodilo za določanje meje priobalnih zemljišč, erozijskih območij in morske obale (Uradni list SRS, št. 4/85 in 67/02 – ZV-1).
13. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0071-157/2006
Ljubljana, dne 29. novembra 2006
EVA 2005-2511-0036
Janez Podobnik l.r.
Minister
za okolje in prostor