Uradni list

Številka 120
Uradni list RS, št. 120/2006 z dne 23. 11. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 120/2006 z dne 23. 11. 2006

Kazalo

5149. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Brusnice, stran 12831.

Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 96/06 – uradno prečiščeno besedilo) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 31. seji dne 28. 9. 006 sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu Brusnice
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina občinskega lokacijskega načrta)
S tem odlokom se sprejme občinski lokacijski načrt (v nadaljnjem besedilu: OLN) za naselje Brusnice, ki ga je izdelal Arhitekton, d.o.o., Novo mesto, pod številko naloge 326/05 v septembru 2006.
Občinski lokacijski načrt vsebuje:
– besedilo OLN
– kartografski del z grafičnimi načrti
1.  Načrt namenske rabe prostora
    1.0 Izsek iz prostorskih sestavin planskih
        aktov občine                                     M 1:5000
    1.1 Načrt podrobnejše rabe prostora                  M 1:2000
2.  Načrt ureditvenega območja z načrtom parcelacije
    2.0 Topografski načrt                                M 1:1000
    2.1 Načrt parcele                                    M 1:2880
    2.2 Načrt gradbenih parcel s tehničnimi
        elementi                                         M 1:1000
3.  Načrt umestitve načrtovane ureditve v prostor
    3.0 Digitalni katastrski načrt z vrisanim
        območjem urejanja                                M 1:2000
    3.1 Pregledna situacija                              M 1:2000
    3.2 Prikaz ureditvenih enot                          M 1:2000
    3.3 Ureditvena situacija                             M 1:1000
    3.4 Zbirna situacija obstoječe
        infrastrukture                                   M 1: 1000
    3.5 Zasnova projektnih rešitev prometne
        infrastrukture                                   M 1:1000
    3.5.1 Karakteristični prečni prerez
        notranjih cest                                   M 1: 50
    3.6 Zasnova projektnih rešitev komunalne
        in energetske infrastrukture                     M 1: 1000
    3.7 Rešitve in ukrepi varstva okolja                 M 1: 2000
    3.8 Rešitve in ukrepi za obrambo pred
        naravnimi in drugimi nesrečami                   M 1: 2000
    3.9 Geodetska kotirana situacija                     M 1: 1000
    3.10 Inventarizacija prostora                        M 1: 2000
2. člen
(Vsebina prilog k občinskemu lokacijskemu načrtu)
Priloge k OLN:
1. Povzetek za javnost
2. Izvleček iz strateškega prostorskega akta
3. Obrazložitev in utemeljitev OLN
4. Seznam strokovnih podlag
5. Smernice nosilcev urejanja prostora
6. Mnenja nosilcev urejanja prostora
7. Seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani pri pripravi OLN
8. Ocena stroškov za izvedbo OLN
9. Seznam tangiranih zemljišč s podatki o lastniku in zemljišču
10. Spis postopka priprave in sprejemanja OLN
11. Program priprave za občinski lokacijski načrt Brusnice
12. Odločba o celoviti presoji vplivov na okolje
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
3. člen
(Prostorske ureditve)
V območju stavbnih zemljišč ureditvenega območja občinskega lokacijskega načrta Brusnice je predvidena:
1. nova gradnja objektov na prostih, ekstenzivno izrabljenih, nezazidanih stavbnih zemljiščih,
2. nadomestna gradnja ali širjenje kmečkih gospodarstev, vzdrževanje, rekonstrukcija, dozidava ali nadzidava objektov na zazidanih stavbnih zemljiščih,
3. vzdrževanje in posodabljanje komunalne opreme,
4. dopolnjevanje družbene ali gospodarske javne infrastrukture glede na število prebivalcev ali velikost naselja oziroma glede na ustrezen minimalni standard.
III. UREDITVENO OBMOČJE OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
4. člen
(Ureditveno območje)
(1)Ureditveno območje OLN Brusnice obsega naselbinsko telo naselja Velike Brusnice, ki leži ob glavni strukturni osi in programskem vozlišču regionalne ceste Ratež–Gabrje. Površina območja urejanja je 22,6 ha.
(2) Na severnem vhodu v naselje, ob pokopališču, seka meja ureditvenega načrta regionalno cesto R3-668/5846 Gabrje–Ratež, poteka po vzhodnemu robu zemljišča parc. št. 806/3, 806/1, 805, se na meji z zemljiščem parc. št. 799/1 zalomi in poteka po njenem robu in robu zemljišč parc. št. 799/3, 785/2, 784/2. Na meji z zemljiščem parc. št. 784/3 zavije proti severovzhodu in poteka po robu zemljišča 784/3, preseka zemljišča parc. št. 783, 782, 768 in pot parc. št. 731/5, poteka po njenem robu do zemljišča parc. št. 731/1, ga preseka, kakor tudi zemljišče parc. št. 731/6, 728 in 727/2 in gre po robu zemljišč parc. št. 725, ki ga preseka. V nadaljevanju poteka preko zemljišč parc. št. 723,721/2, Vrtaškega potoka, gre po robu zemljišč parc. št. 879, 881/1, 882/1, 885, 886, 892/1, 891, še enkrat preseka Vrtaški potok in nadaljuje pot po robu zemljišča parc. št. 1*. Na vzhodni strani preseka lokalno cesto L 295200 parc. št. 3759/1, gre po robu zemljišč parc. št. 3*, preseka javno pot parc. št. 3763 in se nadaljuje po robu zemljišč parc. št. 703/2, 703/1, še enkrat preseka javno pot parc. št. 3763, gre po robu zemljišča parc. št. 487/24, 70, 69, 59/1, 58. V nadaljevanju preseka zemljišča parc. št. 55/1, 52, 49/2, 48/2, se zalomi in seka zemljišče parc. št. 45, 43/1, 36/2, 36/1, 34, 30, gre po robu zemljišč parc. št. 28/3 in 28/4, preseka pot parc. št. 3764/2 in gre po robu parc. št. 19/3, 19/1. Preseka Vrtaški potok parc. št. 3796 in gre po robu zemljišča parc. št. 15, 10/1, preseka zemljišče parc.št. 6, 4,se zalomi in poteka po parcelni meji med zemljiščema parc. št. 3 in 4, preseka pot 3771/1, gre po robu zemljišča parc. št. 252/2, seka zemljišča parc. št. 251/2, 248/2,251/3, gre po robu 261/1, prečka zemljišče parc. št. 262/1, 310/1 ter lokalno cesto parc. št. 3801, na skrajnem južnem robu zavije proti zahodu in poteka po vzhodnem robu vodnega zemljišča Šumečega potoka parc. št. 3795, ga preseka in poteka po njegovem zahodnem robu. Na zemljišču parc. št. 179 se zalomi, prečka zemljišče in se nadaljuje preko zemljišča parc. št. 183/2, gre po robu zemljišča parc. št. 184, ga seka in seka zemljišče parc. št. 185, gre po robu zemljišča 190/5, dvakrat prečka javno pot parc. št. 3776 in poteka po robu zemljišč 1176, 1177, 1180, 1181, 1184, prečka zemljišče parc. št. 1186, 1193, 140/1,139/1, 133/1, 132, v nadaljevanju poteka po parc. meji zemljišč parc. št. 132, 129, 1188, 1191. Meja preseka zemljišča v parc. št. 1172/1, 1172/2, se zalomi in poteka preko zemljišča parc. št. 3778/1, 1168/1, 1086, gre po parcelni meji zemljišča parc. št. 1088, prečka zemljišče parc. št. 1091, nadaljuje pot po robu zemljišča parc. št. 1130, preseka zemljišče parc. št. 1108, 1110/2, gre po njenem robu in robu parc. št. 1110/1, seka 1127, se zalomi, seka zemljišče parc. št. 1145/2 in 1146, se nadaljuje po robu zemljišča parc. št. 1161 in 1162, preseka zemljišče parc. št. 1167 in gre po robu zemljišč parc. št. 1166, 123/1, 123/2,115/2, 116/2, 117, 6*, 122/3. V nadaljevanju preseka zemljišča parc. št. 122/2, pot 3781, 1164 in 1163, se nadaljuje po robu zemljišča parc. št. 1163 in 3781, ki ga preseka in poteka po robu zemljišč parc. št. 1157/2, 1157/1, kjer se zalomi proti severu, poteka preko zemljišč parc. št. 1157/3, 3781, po robu zemljišč parc. št. 945/1, 944, 943, prečka parc. št. 937, nadaljuje po robu zemljišč parc. št. 858/1, prečka parc.št. 3777/4, gre po njenem robu in robu parc. št. 874 ter vodnega zemljišča potoka Brusničica parc. št. 3795. Potok prečka na severni strani in poteka po robu zemljišča parc. št. 847/3, prečka zemljišče parc. št. 814, se zalomi ter poteka po robu zemljišča parc. št. 811, 810/1 in 810/2 ter se zaključi na izhodiščni točki – regionalni cesti R3-668/5846.
(3) Območje občinskega lokacijskega načrta z vsemi spremljajočimi ureditvami obsega naslednje parcele oziroma dele parcel v katastrski občini Brusnice: *1, *3, *6, 6, 10/2, *11/1, *11/2, *12, *13, *14, 15, 16, *17, *18, *19, 19/1, 19/3, *27/1, *27/2, *28/1, *28/2, *28/3, 28/3, *28/4, 28/4, 29, *31, *33, 35, 36/1, 36/2, *38, 43/1, 43/2, *44, *45, 45, *46/1, *46/2, 48/1, 49/1, 49/2, *49/2, 51/1, 51/2, 51/3, 51/4, 52, *53, 55/1, 55/2, 58, 59/1, 69, 70, 74, 75/1, 75/2, 75/3, 75/4, 75/5, 76/1, 76/2, 76/3, 76/4, 76/5, 76/6, 76/7, 77/1, 77/2, 79, 80/1, 80/2, 80/3, 83/1, 83/2, 84, 85/1, 85/2, 85/3, 85/4, 86/1, 86/3, 86/4, 87, 88/1, 88/3, 89/1, 89/3, 90/1, 90/2, 93/1, 93/2, 93/3, 93/4, 93/5, 93/6, 96/1, 96/2, 97/2, 98, 99, 100/1, 100/2, 101/1, 101/2, 101/3, 101/4, 101/5, 105, 110, 111/1, 111/2, 111/3, 112/1, 112/2, 112/3, 114/1, 114/2, 115/2, 116/1, 116/2, 117, 119, 122/3, 123/1, 123/2, 122/4, 122/5, 122/6, 124, 125/1, 125/2, 126/1, 126/2, 127, 128/1, 128/2, 133/1, 133/2, 139/2, 140/1, 140/2, 141, 142, 143, 144, 146, 147, *148, 149/2, 150/1, 150/2, 151/1, 151/2, 151/3, 152/1, 152/2, 152/3, 152/4, 153/1, 153/2, 153/3, 153/4, 154, 155, *156, *157, 159, 161, 163/1, 163/2, 164, 168/1, 168/2, 168/3, 171, 172, 174/2, 174/3, 174/4, 175/1, 175/2, 175/3, 189, *199, *202, *205, *208/1, *208/2, *214, *217, *218, *225, 243/1, 243/3, 245/1, 245/2, 245/4, 245/5, 245/6, 245/7, 245/8, 245/9, 247/1, 247/2, 248/1, 248/2, 248/3, 248/4, 251/1, 251/3, 251/4, 252/1, 252/2, 252/3, 252/4, 261/1, 262/2, *266, *269, *272, *276, *277, *291, *301, *316/1, *316/2, *340, 487/24, 722/1, 722/2, 722/3, 722/4, 722/5, 725, 731/1, 731/2, 731/4, 731/5, 784/3, 785/1, 785/6, 785/7, 799/1, 810/1, 810/2, 811, 814, 849/2, 851/1, 851/2, 852/1, 852/2, 852/3, 852/4, 858/1, 861/1, 863/1, 863/3, 863/4, 863/5, 863/6, 863/7, 863/8, 866/2, 874, 876/1, 876/2, 876/3, 878/1, 878/2, 879, 880/1, 880/2, 881/1, 881/2, 882/1, 882/2, 885, 886, 891, 892/1, 892/2, 892/3, 893/1, 893/5, 893/6, 894/2, 892/4, 894/8, 895, 896, 897/1, 897/2, 900, 901, 902/1, 902/2, 903, 905, 907, 908/2, 911/1, 911/2, 911/3, 915, 919, 921/1, 937, 939, 943, 944, 945/1, 945/2, 1088, 1108, 1110/2, 1128/2, 1136/2, 1130, 1131/3, 1131/4, 1131/5, 1131/6, 1132, 1157/1, 1157/2, 1157/4, 1161, 1163, 1164, 1166, 1167, 1168/1, 1168/2, 1168/3, 1168/4, 1168/5, 1170, 3771/2, 3772, 3777/1, 3777/2, 3777/3, 3777/4, 3777/5, 3777/6, 3777/7, 3777/8, 3778/2, 3778/3, 3778/4, 3782, 3795, 3797, 3799, 3801.
5. člen
(Delitev na ureditvene enote)
Ureditveno območje naselja Brusnice je skladno s programom priprave prostorsko in funkcionalno zaokroženo območje, razdeljeno na štiri prostorske enote (v nadaljevanju: PE), obvezne oziroma priporočene rabe:
– PE A: območje funkcionalnega jedra,
– PE B: območje bivalnih enot,
– PE C: območje gospodarskih (agrarnih) enot,
– PE K: območje kmetijskih zemljišč.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
Opis vplivov in povezav prostorske ureditve
s sosednjimi območji
6. člen
(Vplivno območje)
Vplivno območje je glede na predvidene ureditve v prostoru enako ureditvenemu območju občinskega lokacijskega načrta Brusnice.
7. člen
(Povezava prostorskih ureditev OLN s sosednjimi območji)
Načrtovane prostorske ureditve so s sosednjimi območji v smeri sever-jug povezane z regionalno cesto R3-668/5846 Gabrje–Ratež, v smeri proti vzhodu pa po lokalni cesti LC 295 200 Velike Brusnice–Dolenji Suhadol - Gabrje. Skozi naselje tečeta potoka Brusničnica (Šumeči potok) in Vrtaški potok.
8. člen
(Vrste gradenj)
V PE A, PE B in PE C je dovoljena gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, nadomestna gradnja objekta, odstranitev objekta, sprememba namembnosti ali rabe dela objekta, s tem da sprememba namembnosti ali rabe ne vpliva na vrsto objektov v skladu z določili 13. člena tega odloka in vzdrževanje objekta.
Vse gradnje so dopustne le, če ne povzročajo čezmerne obremenitve okolja.
9. člen
(Vrste objektov)
V PE A je dovoljena:
– gradnja in rekonstrukcija zahtevnega gradbeno inženirskega objekta regionalne ceste R3-668/5846 in lokalne ceste LC 295200,
– gradnja manj zahtevnega stanovanjskega, nestanovanjskega in večnamenskega objekta,
– gradnja manj zahtevnih pomožnih objektov za lastne potrebe in opornih zidov,
– gradnja enostavnih pomožnih objektov: objektov za lastne potrebe, ograj in pomožnih infrastrukturnih objektov, postavitev enostavnih začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi in začasnih objektov, namenjenih prireditvam, gradnja vadbenega objekta, namenjenega športu in rekreaciji na prostem, sprehajalne poti, postavitev spominskih obeležij, postavitev urbane opreme,
– izvedba del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.
V PE B je dovoljena:
– gradnja in rekonstrukcija zahtevnega gradbeno – inženirskega objekta regionalne ceste R3-668/5846 in dovoznih poti,
– gradnja manj zahtevnega stanovanjskega, nestanovanjskega in nestanovanjsko kmetijskega objekta,
– gradnja manj zahtevnih pomožnih objektov za lastne potrebe in opornih zidov,
– gradnja enostavnih pomožnih objektov in postavitev urbane opreme,
– izvedba del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.
V PE C je dovoljena:
– gradnja in rekonstrukcija zahtevnega gradbeno – inženirskega objekta regionalne ceste R3-668/5846,
– gradnja manj zahtevnega stanovanjskega, nestanovanjskega in nestanovanjsko kmetijskega objekta,
– gradnja manj zahtevnih pomožnih objektov za lastne potrebe, opornih zidov,
– gradnja enostavnih pomožnih objektov in postavitev urbane opreme,
– izvedba del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.
V PE K, območju kmetijskih zemljišč, je v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04, 105/05) na varovanem območju kmetijskih zemljišč dovoljena:
– postavitev začasnega objekta, namenjenega prireditvam,
– gradnja enostavnih kmetijsko-gozdarskih prometnic,
– postavitev ograj za pašo živine,
– postavitev sekundarnega elektroenergetskega, telekomunikacijskega, vodovodnega in kanalizacijskega javnega omrežja ter priključkov.
Na pogojno zazidljivem območju kmetije in grajenem območju kmetije je v skladu z zgoraj navedenim pravilnikom brez gradbenega dovoljenja dovoljena gradnja enostavnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov.
10. člen
(Vrste ureditev)
V območju OLN je dovoljena:
– parterna ureditev osrednjega prostora naselja med obema cerkvama,
– ureditev območja strukturne osi in javnih površin,
– gradnja 23 stanovanjskih enot in 4 nestanovanjskih enot in večnamenskega objekta,
– nadomestna gradnja v območju gospodarskih enot,
– zunanja ureditev obstoječih in novih bivalnih in gospodarskih enot,
– razširitev prečnega profila vozišča, ureditev hodnika za pešce, regulacija Vrtaškega potoka na tangiranem odseku, ureditev odvodnjavanja, razširitev obstoječih prepustov in mostov, ureditev tangiranih priključkov javnih poti ter dostopov do objektov in na kmetijske površine, izvedbo avtobusnega postajališča izven cestišča za obe smeri, rekonstrukcijo križišča regionalne ceste R3 – 668/5846 Gabrje Ratež z lokalno cesto L295200 Velike Brusnice–Dol. Suhadol–Gabrje ter izvedbo parkirišča pred pokopališčem, gasilskim domom in osnovno šolo,
– ureditev obrežnega prostora Brusničice in Vrtaškega potoka,
– legalizacija objektov.
11. člen
(Vrste dejavnosti)
V območju OLN so v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) poleg bivanja dovoljene naslednje dejavnosti:
PE A
Trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah, pretežno z živili (52.11), trgovina na drobno v drugih specializiranih trgovinah (52.41, 52.42, 52.43, 52.44, 52.45, 52.482, 52.487), dejavnost restavracij in gostiln (55.301), dejavnost javne pošte (64.11), denarno posredništvo (65.1), izobraževanje (80), zobozdravstvena dejavnost (85.13), druge zdravstvene dejavnosti (85.14), veterinarstvo (85.2), dejavnost združenj, organizacij (91), druge storitvene dejavnosti (93).
PE B
Dejavnost turističnih kmetij brez nastanitve (55.305), dejavnost restavracij in gostiln (55.301), trgovina na drobno v drugih specializiranih trgovinah (52.2), druge storitvene dejavnosti (93), pridelovanje kmetijskih rastlin (01.1), splošna gradbena dela (45.21).
PE C
Druge storitvene dejavnosti (93), pridelovanje kmetijskih rastlin (01.1), živinoreja (01.2), mešano kmetijstvo (01.3), dejavnost turističnih kmetij z nastanitvijo (55.232), dejavnost turističnih kmetij brez nastanitve (55.305), splošna gradbena dela (45.21).
PE K
Pridelovanje kmetijskih rastlin (01.1), živinoreja (01.2), gradnja cest (45.23).
Lokacijski pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
12. člen
(Opredelitev pojmov)
Opredelitev izhodišč za oblikovanje kriterijev prostorskega urejanja
Nezazidano stavbno zemljišče je zemljišče, s katerim je z izvedbeno prostorskimi akti določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih, nestanovanjskih in večnamenskih stavb.
Zazidano stavbno zemljišče je zemljišče, ki je gradbena parcela z zgrajenimi stavbami in gradbeno inženirskimi objekti.
Nedovoljena gradnja je nelegalna gradnja, neskladna gradnja, nevarna gradnja in nelegalni kop.
Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji ali na katerem je predviden objekt in na katerem so površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
Opremljeno stavbno zemljišče je zemljišče, za katerega so zagotovljeni priključki na javno vodovodno omrežje, javno kanalizacijsko omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in dovoz na javno cesto.
Gradbena enota
Gradbena enota (v nadaljnjem besedilu: tudi GE) je prostorsko, funkcionalno in lastniško zaključena enota z neposrednim dostopom na javni prostor. Gradbena enota je sestavljena iz gradbene parcele (GP) in pripadajočega dela zemljiške parcele ali več zemljiških parcel (sadovnjak, vrt, manipulacija ...).
Grajeno območje kmetije je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih stojijo stavbe in gospodarska poslopja kmetije, ki so medsebojno povezana z dovozi, potmi in drugimi utrjenimi površinami, posamezna medsebojna oddaljenost takih stavb oziroma gospodarskih poslopij, ki so si najbliže, pa ne presega 30 m in se ga opredeli tako, da se s premico povežejo v vseh smereh najbolj izpostavljeni deli stavb in gospodarskih poslopij kmetije oziroma njihovih gradbenih parcel, če so določene, in sicer ne glede na to, ali preko takega območja poteka javna cesta ali ne.
Pogojno zazidljivo območje kmetije je 20-metrski pas, ki obkroža grajeno območje kmetije, če na grajenem območju kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine takšnega objekta ni mogoče postaviti, in se predhodno pridobi mnenje pristojne kmetijske svetovalne službe, iz katerega izhaja, da je takšen objekt nujno potreben za obratovanje kmetije.
Vodno zemljišče tekočih voda obsega osnovno strugo tekočih voda, vključno z bregom.
Priobalno zemljišče na vodah 2. reda je pet metrov od meje vodnega zemljišča.
Opredelitev enotne klasifikacije vrste objektov
Stanovanjska stavba je stavba, od katere se vsaj polovica uporabne površine uporablja za prebivanje.
Nestanovanjska stavba je stavba, od katere se več kot polovica uporabne površine uporablja za opravljanje dejavnosti.
Večnamenski objekt je projektiran objekt in se uporablja za več namenov.
Opredelitev regulacijskih elementov
Gradbena meja (GM) je meja, ki jo novograjeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo, ali pa so odmaknjeni od nje v notranjost.
Cestni odsek (C) je površina, namenjena prometu. Ta površina je lahko v javni rabi, lahko pa gre le za interno cesto ali dostop.
Javna površina je površina, katere raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem.
Etažnost (E) je število etaž nad nivojem terena in s svetlo višino min. 2.50 m oziroma pri rekonstrukcijah se svetla višina prostorov, če je manjša od 2,50 m, ne sme dodatno zmanjšati.
Mansarda (M) je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho. Konstrukcijska višina kolenčnega zidu je maks. 1.50 m.
Faktor zazidanosti je delež pozidanih neto površin gradbenega zemljišča.
Oblika strehe
DS – dvokapna streha je simetrična dvokapna streha, ki jo sestavljata dve strešini istega naklona in dolžine,
RS – ravna streha je streha brez ali z minimalnim naklonom, oblikovana kot pohodna streha (terase) ali zelena
streha,
ES – enokapna streha je streha z eno strešino,
SS – sestavljena streha.
13. člen
(Pogoji in usmeritve za novogradnje)
(1) PE A območje funkcionalnega jedra
+------+----------------+---------+------------+-----------------+-----------+
|Oznaka|Namembnost      |Etažnost |Tlorisne    |Oblika           |       Kota|
|      |                |         |dimenzije   |strehe/naklon    |  pritličja|
|      |                |         |            |strehe           |           |
+------+----------------+---------+------------+-----------------+-----------+
|1     |Stanovanjski    |P+1      |8.00 m x    |DS, 38–45°       |     219.50|
|      |objekt          |         |15.00 m     |                 |           |
+------+----------------+---------+------------+-----------------+-----------+
|2     |Stanovanjski    |P+1      |8.00 m x    |DS, 38–45°       |     220.00|
|      |objekt          |         |15.00 m     |                 |           |
+------+----------------+---------+------------+-----------------+-----------+
|4     |Nestanovanjski  |P+1      |15.00 m x   |DS, RS, 38–45°   |     222.00|
|      |objekt          |         |25.00 m     |                 |           |
+------+----------------+---------+------------+-----------------+-----------+
|26    |Večnamenski     |P+1      |12.00 m x   |RS, DS, 40–45°   |     223.00|
|      |objekt          |         |30.00 m     |                 |           |
+------+----------------+---------+------------+-----------------+-----------+
|26*   |Nestanovanjski  |K+P+M    |10.00 m x   |DS, 38–45°       |     226.50|
|      |objekt          |         |20.00 m     |                 |           |
+------+----------------+---------+------------+-----------------+-----------+
|27    |Nestanovanjski  |P+1      |9.00 m x    |DS, 38–45°       |     221.00|
|      |objekt          |         |15.00 m     |                 |           |
+------+----------------+---------+------------+-----------------+-----------+
|28    |Nestanovanjski  |P        |4.50 m x    |SS               |  obstoječe|
|      |objekt          |         |9.00 m      |                 |           |
+------+----------------+---------+------------+-----------------+-----------+
Dovoljena je tudi:
– gradnja manj zahtevnih pomožnih objektov za lastne potrebe in opornih zidov,
– gradnja enostavnih pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj, pomožnih infrastrukturnih objektov, začasnih objektov, namenjenih sezonski turistični ponudbi, začasnih objektov, namenjenih prireditvam, gradnja vadbenega objekta, namenjenega športu in rekreaciji na prostem, sprehajalne poti, postavitev spominskih obeležij, postavitev urbane opreme, spominskih obeležij, postavitev urbane opreme.
(2) PE B območje bivalnih enot
+-------+----------------+------------+--------------+------------+----------+
|Oznaka |Namembnost      |Etažnost    |Tlorisne      |Oblika      |      Kota|
|       |                |            |dimenzije     |strehe      | pritličja|
+-------+----------------+------------+--------------+------------+----------+
|5      |Stanovanjski    |P+M         |7.00 m x 12.00|DS, 38–45°  |    219.50|
|       |objekt          |            |m             |            |          |
+-------+----------------+------------+--------------+------------+----------+
|6      |Stanovanjski    |P+M         |7.00 m x 12.00|DS, 38–45°  |    220.00|
|       |objekt          |            |m             |            |          |
+-------+----------------+------------+--------------+------------+----------+
|7      |Stanovanjski    |P+M         |7.00 m x 12.00|DS, 38–45°  |    220.00|
|       |objekt          |            |m             |            |          |
+-------+----------------+------------+--------------+------------+----------+
|8      |Stanovanjski    |P+M         |7.00 m x 12.00|DS, 38–45°  |    220.00|
|       |objekt          |            |m             |            |          |
+-------+----------------+------------+--------------+------------+----------+
|9      |Stanovanjski    |P+M         |7.00 m x 12.00|DS, 38–45°  |    220.00|
|       |objekt          |            |m             |            |          |
+-------+----------------+------------+--------------+------------+----------+
|10     |Stanovanjski    |P+M         |7.00 m x 12.00|DS, 38–45°  |    219.50|
|       |objekt          |            |m             |            |          |
+-------+----------------+------------+--------------+------------+----------+
|11     |Stanovanjski    |P+M         |6.00 m x 11.00|DS, 38–45°  |    219.50|
|       |objekt          |            |m             |            |          |
+-------+----------------+------------+--------------+------------+----------+
|12     |Stanovanjski    |P+M         |7.00 m x 12.00|DS, 38–45°  |    223.00|
|       |objekt          |            |m             |            |          |
+-------+----------------+------------+--------------+------------+----------+
|13     |Stanovanjski    |P+M         |7.00 m x 12.00|DS, 38–45°  |    223.00|
|       |objekt          |            |m             |            |          |
+-------+----------------+------------+--------------+------------+----------+
|14     |Stanovanjski    |P+M         |7.00 m x 12.00|DS, 38–45°  |    223.00|
|       |objekt          |            |m             |            |          |
+-------+----------------+------------+--------------+------------+----------+
|15     |Stanovanjski    |P+M         |7.00 m x 12.00|DS, 38–45°  |    223.00|
|       |objekt          |            |m             |            |          |
+-------+----------------+------------+--------------+------------+----------+
|16     |Stanovanjski    |P+M         |7.00 m x 12.00|DS, 38–45°  |    223.00|
|       |objekt          |            |m             |            |          |
+-------+----------------+------------+--------------+------------+----------+
|17     |Stanovanjski    |P+M         |8.00 m x 12.00|DS, 38–45°  |    223.00|
|       |objekt          |            |m             |            |          |
+-------+----------------+------------+--------------+------------+----------+
|18     |Stanovanjski    |P+M         |8.00 m x 12.00|DS, 38–45°  |    223.00|
|       |objekt          |            |m             |            |          |
+-------+----------------+------------+--------------+------------+----------+
|19     |Stanovanjski    |P+M         |6.00 m x 11.00|DS, 38–45°  |    223.00|
|       |objekt          |            |m             |            |          |
+-------+----------------+------------+--------------+------------+----------+
Dovoljena je tudi:
– gradnja manj zahtevnega nestanovanjskega objekta, objekta za lastne potrebe in opornih zidov,
– gradnja enostavnih pomožnih objektov za lastne potrebe, ograj, pomožnih infrastrukturnih objektov in postavitev urbane opreme.
(3) PE C območje gospodarskih (agrarnih) enot
+------+-----------------+------------+--------------+------------+----------+
|Oznaka|Namembnost       |Etažnost    |Tlorisne      |Oblika      |      Kota|
|      |                 |            |dimenzije     |strehe      | pritličja|
+------+-----------------+------------+--------------+------------+----------+
|20    |Stanovanjski     |P+M         |8.00 m x 12.00|DS, 40- 45° |    234.00|
|      |objekt           |            |m             |            |          |
+------+-----------------+------------+--------------+------------+----------+
|21    |Stanovanjski     |P+M         |8.00 m x 12.00|DS, 40- 45° |    239.00|
|      |objekt           |            |m             |            |          |
+------+-----------------+------------+--------------+------------+----------+
|22    |Stanovanjski     |K+P         |8.00 m x 12.00|DS, 40- 45° |    254.00|
|      |objekt           |            |m             |            |          |
+------+-----------------+------------+--------------+------------+----------+
|23    |Stanovanjski     |K+P         |8.00 m x 12.00|DS, 40- 45° |    255.00|
|      |objekt           |            |m             |            |          |
+------+-----------------+------------+--------------+------------+----------+
|24    |Stanovanjski     |P+M         |8.00 m x 15.00|DS, 40- 45° |    227.00|
|      |objekt           |            |m             |            |          |
+------+-----------------+------------+--------------+------------+----------+
|25    |Stanovanjski     |P+M         |8.00 m x 15.00|DS, 40- 45° |    230.00|
|      |objekt           |            |m             |            |          |
+------+-----------------+------------+--------------+------------+----------+
Dovoljena je tudi:
– gradnja manj zahtevnega nestanovanjskega in nestanovanjsko kmetijskega objekta,
– gradnja manj zahtevnega pomožnega objekta za lastne potrebe in opornih zidov,
– gradnja enostavnih pomožnih objektov,
– postavitev urbane opreme.
(4) PE K območje kmetijskih zemljišč
(1) Na grajenem območju kmetije in pogojno zazidljivem območju kmetije je dovoljena gradnja enostavnih pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03,130/04, 105/05).
(2) Na območju kmetijskih zemljišč (K1) je dovoljena postavitev začasnega objekta, namenjenega prireditvam, s tem da prireditev ne traja več kot petnajst dni, po končani prireditvi pa se objekt odstrani in vzpostavi prejšnje stanje.
14. člen
(Pogoji in usmeritve za obstoječe gradbene enote)
V območju funkcionalnega jedra PE A je prostor GE lahko namenjen dejavnostim, ki so navedene v 11. členu tega prostorskega akta. V stavbah teh GE niso dovoljene: proizvodnja, skladiščenje in trgovina z zunanjimi skladiščnimi prostori.
(1) GE C1, cerkve sv. Družine, oblikuje srednjeveška romanska cerkev z ostanki pokopališča.
Varuje se odprti, nepozidan prostor z ostanki starega pokopališča, kjer v smeri proti pobočju niso sprejemljivi nikakršni posegi, ki bi kakorkoli vplivali na podobo in značaj prostora.
(2) GE C2, cerkve Povišanja sv. Križa, oblikuje cerkev iz prve polovice 19. stol.
Na severni strani cerkve se oblikuje vhodni pred prostor. Na cestni, vzhodni strani je potrebna odstranitev zakristije. Nadomestna gradnja le te, objekta št. 28, je na zahodni, dvoriščni strani cerkve, kjer je predvidena ureditev 10 parkirnih prostorov.
(3) GE Ž, župnišče, oblikujejo objekt župnišča z gospodarskimi objekti.
Predvidena je dopolnilna gradnja novega župnišča in večnamenskega objekta v skladu z določili 13. člena tega prostorskega akta, s tem da staro župnišče ohranja svoj avtonomni značaj v prostorski sliki naselja v navezavi na območje ob cerkvi sv. Družine. Osrednji prostor je ozelenjena, tlakovana ploščad.
Dopolnilni objekt župnišča (objekt št. 26*)
Tipologija objekt:           prostostoječa stavba, pravokotnega tlorisa, možna
                             povezava z obstoječim župniščem
Okvirne tlorisne dimenzije:  10,00 m x 20,00 m, optimalno razmerje stranic š:d
                             do 2:3
Etažnost:                    K+ P+ M
Streha:                      simetrična dvokapna streha, naklona 38–45°
Večnamenski objekt (objekt št. 26)
Tipologija objekt:           prostostoječa stavba, pravokotnega tlorisa
Velikost objekta:            12,00 m x 30,00 m, max. širina objekta = 15,00 m
Etažnost:                    P+1
Streha:                      simetrična dvokapna streha, naklona 38–45°
(4) GE T, trgovine, oblikuje objekt trgovine s skladiščnim objektom in zunanjim skladiščem. Predvidena je nadomestna gradnja nestanovanjskega objekta, trgovine, s stanovanjskim delom v podstrešni etaži in zunanjo ureditvijo.
Nestanovanjski objekt (objekt št. 4)
Tipologija objekt:   prostostoječa stavba, pravokotnega tlorisa z zamaknjeno
                     lamelo v horizontalni
                     in vertikalni smeri.
Velikost objekta:    15,00 m x 25,00 m
Etažnost:            P+1+ izkoriščeno podstrešje,
Faktor zazidanosti:  obstoječe
Streha:              sestavljena streha; ravna streha in dvokapna streha z
                     naklonom 38–45°.
(5) GE GD, gasilskega doma, glavni objekt ob regionalni cesti s pomožnimi objekti in manipulacijskim dvoriščem.
Velikost objekta:    obstoječa
Etažnost:            obstoječa
Faktor zazidanosti:  obstoječ
Streha:              dvokapna streha, višina sušilnega stolpa je lahko maks.
                     za eno višino strehe nad slemenom strehe glavne stavbe.
15. člen
Bivalno gradbeno enoto (BE) v vseh PE oblikuje stanovanjska stavba, praviloma namenjena bivanju enega gospodinjstva oziroma največ dveh gospodinjstev z dvoriščem in ohišnico ter objektom za lastne potrebe. S spremembo namembnosti ali rabe dela objekta, dozidavo (nadzidavo) objekta, nadomestno gradnjo ali rekonstrukcijo naj se obstoječa tipologija kvadratnih enodružinskih, prosto stoječih stanovanjskih objektov preoblikuje v skladu s pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov, in sicer:
Tipologija stanovanjskega objekta:  prostostoječa stavba, praviloma
                                    pravokotnega tlorisa, hiša naj bo zasnovana
                                    čim bolj fleksibilno, tako da je v primeru
                                    sobivanja dveh gospodinjstev možna ureditev
                                    ločenih stanovanjskih enot /etažo.
Velikost objekta:                   optimalno razmerje stranic do š:d=2:3,
                                    širina objekta pa 8,00 m
Etažnost:                           obstoječa oziroma nadzidava pritličnih
                                    objektov, optimalna etažnost je P+M;
Faktor zazidanosti:                 maks. 30%
Streha:                             simetrična dvokapna streha, naklon strehe
                                    38–45º, možna izvedba strešnih oken in
                                    frčad.
Na gradbeni parceli so urejene površine za parkiranje, min. 2 PM /stanovanjsko enoto z dvoriščem in (pred)vrtom. Glavni vhod v objekt naj bo z glavne fasade, ki sooblikuje javni prostor.
16. člen
Gospodarske agrarne gradbene enote (GE) v vseh PE oblikuje stanovanjska stavba, nestanovanjske kmetijske stavbe in enostavni objekti ter pripadajoče manipulacijske površine z zelenimi površinami. S spremembo namembnosti ali rabe dela objekta, dozidavo (nadzidavo) objekta, nadomestno gradnjo ali rekonstrukcijo naj se obstoječa tipologija stanovanjskih objektov preoblikuje v skladu s pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov, in sicer:
Tipologija stanovanjskega objekta:  prostostoječa stavba, praviloma
                                    pravokotnega tlorisa, postavljena je lahko
                                    ob najpomembnejši javni prostor, odmik od
                                    parcelne meje s sosednjo GE naj ne bo
                                    manjši od obstoječega oziroma v skladu
                                    določili 18. člena.
Velikost stanovanjskega objekta:    optimalno razmerje stranic š:d je do 2:3,
                                    širina pa vsaj 10,00 m.
Etažnost:                           obstoječa oziroma nadzidava pritličnih
                                    objektov, optimalna etažnost je P+M oziroma
                                    višina objektov od absolutne kote terena do
                                    kapi je optimalno 4,50 m.
Faktor zazidanosti:                 obstoječ oziroma pri nadomestnih gradnjah
                                    ali dozidavah je maks. 40%.
Streha stanovanjskega objekta:      dvokapna streha, višina slemena je enaka
                                    obstoječi, korekcija naklona strehe 38–45º,
                                    možna izvedba strešnih oken in centralne
                                    frčade nad vhodnim delom.
(1) Grajenega območja kmetij na GE domačij na robu naselja (RN) ni dovoljeno deliti na nova ali ga združevati, določi se pogojno zazidljivo območje kmetije, 20-metrski pas, ki obkroža grajeno območje kmetije v primeru, če na grajenem območju kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine ni mogoče postaviti nestanovanjskih kmetijskih stavb in pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov.
Na območju GE, kjer je primarna dejavnost kmetijstvo, je lahko več osnovnih kubusov nestanovanjske kmetijske stavbe zaporedno povezanih pod pogojem, da imajo enako širino oziroma se pri izteku v polja zožujejo. Cezura med kubusi mora biti najmanj 1/3 širine najožjega prekinjenega kubusa. Takšne cezure naj imajo načeloma ravno streho.
Največja širina naj ne presega 22,00 m, razmerje stranic pa je do 1:3. Sleme nestanovanjske kmetijske stavbe ne sme presegati interpolacijske linije okoliških objektov za več kot 2 m. Stolpni silosi in vertikalne cisterne so lahko samostojni gospodarski objekti, locirani na območju zelenih površin oziroma na pogojno zazidljivem območju kmetije in segajo maksimalno do višin slemena najvišjega objekta.
(2) Na grajenem območju kmetij GE domačij znotraj naselja (ZN) je razmerje stranic nestanovanjske kmetijske stavbe š:d do 1:3, maks. širine 22,00 m. Slemena nestanovanjskih kmetijskih stavb GE ne smejo presegati absolutne višinske kote slemena glavne stavbe. Gradnja nepokritega koritastega silosa, stolpnega silosa kot samostojnega objekta izven grajenega območja kmetij ali izven nestanovanjske kmetijske stavbe ni dovoljena. Višina stolpnega silosa ne sme preseči višine nestanovanjskih kmetijskih stavb. Koritasti silos je lahko s celotno površino grajen v sklopu nestanovanjske kmetijske stavbe, pri čemer mora biti vsaj v smeri proti najpomembnejšemu javnemu prostoru postavljena polna stena, največje višine 1,50 m.
17. člen
(Pogoji in usmeritve za obstoječe gradbene enote)
Trške gradbene enote (TR) v PE oblikuje glavna, stanovanjska oziroma nestanovanjska, stavba. Na GE je praviloma umeščena ena glavna stavba, locirana ob najpomembnejši javni prostor, cesto, ki z nestanovanjsko stavbo in pomožnim objektom sooblikujejo notranje dvorišče. S spremembo namembnosti ali rabe dela objekta, dozidavo (nadzidava) objekta, nadomestno gradnjo ali rekonstrukcijo naj se obstoječa tipologija glavne stavbe preoblikuje v skladu s pogoji za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov, in sicer:
Tipologija glavne stavbe:  prostostoječa stavba, možna je členitev praviloma
                           pravokotnega tlorisa v razmerju 1:2 – 2:3, odmik od
                           parcelne meje s sosednjo GE naj ne bo manjši od
                           obstoječega oziroma v skladu določili 18. člena.
Velikost objekta:          optimalno razmerje stranic š:d je med 1:2 in 2:3,
                           širina pa vsaj 10,00 m
Etažnost:                  P+1 oziroma obstoječa
Streha objekta:            dvokapna streha, višina slemena enaka obstoječi,
                           korekcija naklona strehe 38–45º, možna izvedba
                           strešnih oken na dvoriščni strešini in centralne
                           frčade nad vhodnim delom.
18. člen
(Lega objekta na zemljišču)
Lega objekta na zemljišču območij PE A, PE B in PE C
Umik stavbe od parcelne meje, ki ne meji na javno prometno površino, je min. 3.00 m oziroma minimalni odmik med stenami nasproti stoječih stavb brez odprtin je 3 m ali z odprtinami 5 m. V primeru združevanja, ki vključuje gradnjo na parcelni meji, umik ni obvezen.
Če regulacijski elementi niso grafično določeni, je treba pri legi stavb v vseh PE upoštevati:
– za manj zahtevne objekte (stanovanjske, nestanovanjske, večnamenske in pomožne objekte) odmik od sosednje gradbene parcele vsaj 3 m ali manj s soglasjem lastnika sosednje gradbene parcele,
– za enostavne objekte je po Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04, 105/05) odmik od sosednje gradbene parcele 1,5 m ali manj s soglasjem lastnika sosednje gradbene parcele.
Pri novogradnji, nadomestni gradnji ali rekonstrukciji objektov v primeru, ko niso določeni grafični regulacijski elementi za odmike stavb od zunanjega roba prometnic, veljajo naslednji odmiki: od cestišča regionalne in lokalne ceste vsaj 6 m, od cestišča dovoznih poti vsaj 5 m.
Objekti v pogojno zazidljivem območju kmetije ležijo znotraj 20-metrskega pasu, ki obkroža grajeno območje kmetije.
19. člen
(Pogoji za zunanje ureditve)
(1) Območje funkcionalnega jedra (PE A) med cerkvama, župniščem in starim pokopališčem je tlakovana površina, s prehodom čez Vrtaški potok, ki sooblikuje ambientalno in funcionalno prostorski sklop osrednjega prostora naselja. V območju cerkve sv. Družine je ob Vrtaškem potoku predvidena dopolnitev obstoječe ureditve.
(2) Parkirišča in zunanje ureditve objektov v javni rabi morajo biti grajeni brez ovir in morajo zagotoviti neoviran dostop, vstop in uporabo objekta v skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter večstanovanjskih objektov (Uradni list RS, št. 97/03). Zelene površine se uredijo kot reprezentativne ureditve ob poslovnih objektih, v območju površin, potrebnih za preglednost ceste, je dopustna zatravitev in zasaditev grmovnic, katerih višina rasti ne presega 0,75 m.
(3) V območju zunanje ureditve nestanovanjskih objektov je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih površin/dejavnost. Pri projektiranju se upoštevajo Tehnični normativi za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (PTI, Ljubljana). Če na gradbeni parceli zaradi tehničnih in prostorskih možnosti ni mogoče zagotoviti zadostnega števila parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m in je mogoča njihova trajna uporaba.
(4) V območju bivalnih enot so zelene površine urejene kot funkcionalne zelenice ali ohišnice. Zagotoviti je potrebno min. 2 PM/stanovanjsko enoto.
(5) V območju gospodarskih enot so funkcionalne zelene površine nepozidane zelene površine, zatravljeni sadovnjaki zasajeni s sadnim drevjem in ohišnice.
(6) Na območju vodnih površin in drugih mokrišč novi objekti znotraj območja lokacijskega načrta vključno z zunanjo ureditvijo ne posegajo na vodno in priobalno zemljišče Vrtaškega potoka, Šumečega potoka in potoka Brusničnice, ki obsega 5-metrski pas od meje vodnega zemljišča oziroma od zgornjega roba brežine vodotoka. Območje Vrtaškega potoka s poplavno ravnico se ohranja v naravnem stanju (brežine, struga z obrežno zarastjo). Ohranja se skromna grmovna in drevesna obrežna vegetacija. Za nove zasaditve se uporablja avtohtone vrste (priloga shematske zasaditve po projektu VGP Maribor, št. projekta 1630/4-92).
Na območju strnjene poselitve se biotska raznovrstnost ohranja z ohranjanjem zelenih površine, dreves, skupine dreves, tekoče vode in drugega življenjskega prostora prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst.
20. člen
(Pogoji za nedovoljene gradnje)
Legalizacija objektov, ki so zgrajeni brez gradbenega dovoljenja in legalizacija enostavnih objektov, je možna v skladu z določili tega odloka oziroma v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04, 105/05).
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA
21. člen
(Prometno omrežje)
Občinski lokacijski načrt obravnava ureditev regionalne ceste R3 – 668/5846 Gabrje – Ratež, na odseku naselja Velike Brusnice od km 3.038 do km 4.156, rekonstrukcijo križišča regionalne ceste R3 – 668/5846 Gabrje–Ratež z lokalno cesto L295200 Velike Brusnice–Dol. Suhadol–Gabrje in dostopno potjo v zahodni del naselja Velike Brusnice v km 3.755, rekonstrukcijo lokalne ceste L295200 na odseku do km 0.100 ter dostopne poti v ureditvena območja prostorskih enot.
Regionalna cesta R3 – 668 / 5846 Gabrje–Ratež
Regionalna cesta v območju naselja poteka med strnjeno, pretežno stanovanjsko pozidavo. Predvidena je razširitev regionalne ceste za širino hodnika za pešce in potrebne razširitve vozišča, korekcijo horizontalnih in vertikalnih elementov ceste, tako da bo zagotovljena računska hitrost 40 km/h, regulacijo Vrtaškega potoka na tangiranem odseku, ureditev odvodnjavanja, razširitev obstoječih prepustov in mostov, ureditev tangiranih priključkov javnih poti ter dostopov do objektov in na kmetijske površine, izvedbo avtobusnega postajališča izven cestišča za obe smeri ter ureditev komunalne infrastrukture. V južnem delu naselja do križišča pri cerkvi Povišanja sv. Križa je predviden enostranski hodnik za pešce ob desni strani vozišča, od križišča do priključka pokopališča obojestranski hodnik za pešce, od priključka za pokopališče do meje lokacijskega načrta pa enostranski hodnik za pešce ob levi strani vozišča.
Za odsek ceste od km 3.078 do km 3.740 velja lokacijski načrt Rekonstrukcija regionalne ceste R3-668/5846 Gabrje-Ratež na odseku Velike Brusnice–Ratež vključno z rekonstrukcijo križišča z lokalno cesto L 295200 Velike Brusnice–Dol. Suhadol–Gabrje v Velikih Brusnicah, št. 05/01-LN, maj 2003, ki ga je izdelal TOPOS, d.o.o.
Normalni prečni profil regionalne ceste z enostranskim hodnikom za pešce na odseku od km 3.038 do km 3.078 in na odseku od km 3.078 do km 3.740, ki pa se ureja z LN 05/01:
Vozišče                    2x2,55 m       5,10 m
Robni pas                  2x0,20 m       0,40 m
Hodnik za pešce            1x1,60 m       1,60 m
Bankina                    2x0,50 m       1,00 m
------------------------------------------------
Skupaj                                    8,10 m
Navedeni normalni prečni profil velja tudi na odseku regionalne ceste R3-668/5846 od km 4.037 do km 4.156, razen v širini vozišča, ki znaša 2x2,75 m.
Zgornji ustroj je dimenzioniran na prometne obremenitve za plansko obdobje 20 let. Zaradi slabega stanja ceste je potrebno na celotnem odseku zamenjati tamponski material in asfalt. Sestava nove voziščne konstrukcije je:
Bitumenski beton BB 11s                   3,0 cm
Bitumiziran drobljenec BD 32              8,0 cm
Tamponski drobljenec TD 32               35,0 cm
Na odseku regionalne ceste R3-668/5846 Gabrje–Ratež od km 3.740 do km 4.156 je predvidena rekonstrukcija križišča regionalne ceste R3-668/5846, lokalne ceste L295200 Vel. Brusnice–Dol. Suhadol in dostopne poti v zahodni del naselja Velike Brusnice v km 3.755. Obstoječi priključki do objektov in kmetijskih površin se niveletno in situativno navežejo na rekonstruirano cesto. Izvedejo se preko poglobljenih robnikov oziroma priključkov z ustreznimi zavijalnimi radii.
Normalni prečni profil regionalne ceste z dvostranskim hodnikom za pešce za odsek od km 3.740 do km 4.037:
Vozišče                    2x2,75 m       5,50 m
Robni pas                  2x0,20 m       0,40 m
Hodnik za pešce            2x1,60 m       3,20 m
Berma                      2x0,50 m       1,00 m
------------------------------------------------
Skupaj                                   10,00 m

Sestava zgornjega ustroja:
Bitumenski beton BB 11s                   3,0 cm
Bitumiziran drobljenec BD 32              8,0 cm
Tamponski drobljenec TD 32               25,0 cm
Kamnita greda                            20,0 cm
Lokalna cesta L295200 Vel. Brusnice–Dol. Suhadol
Na odseku od km 0.000 do km 0.100 je predvidena rekonstrukcija lokalne ceste in mostu preko Vrtaškega potoka z obojestranskim hodnikom za pešce. Od mostu (od km 0.038) do km 0.100 se izvede enostranski hodnik za pešce ob desni strani vozišča.
Normalni prečni profil lokalne ceste z obojestranskim hodnikom za pešce:
Vozišče                    2x2,95 m       5,90 m
Hodnik za pešce            2x1,20 m       2,40 m
Berma                      2x0,30 m       0,60 m
------------------------------------------------
Skupaj                                    8,90 m
Normalni prečni profil lokalne ceste z enostranskim hodnikom za pešce:
Vozišče                   2x 2,95 m       5,90 m
Hodnik za pešce           1x 1,20 m       1,20 m
Bankina                   1x 1,00 m       1,00 m
Berma                     1x 0,30 m       0,30 m
------------------------------------------------
Skupaj                                    8,40 m
Zgornji ustroj je dimenzioniran na prometne obremenitve težkega prometa za plansko obdobje 20 let. Predvidena je naslednja sestava voziščne konstrukcije:
Bitumenski beton BB 11s                   3,0 cm
Bitumiziran drobljenec BD 32              8,0 cm
Tamponski drobljenec TD 32               35,0 cm
Notranje prometno omrežje
Notranje prometno omrežje tvorijo obstoječe vaške poti, na katere se niveletno in situativno vežejo nove dovozne poti ureditvenih območij. Nove dovozne poti do novih objektov so slepi kraki z obračališči.
Normalni prečni prerez slepi krak L – M in K – N, novogradnja:
Vozišče                     2x 2,0m       4.00 m
Berma                      2x 0.30m       0.60 m
------------------------------------------------
Skupaj                                    4.60 m
Normalni prečni prerez kraka I – P, rekonstrukcija:
Vozišče                         2x 2,0m   4.00 m
Oporna konstrukcija ali berma  1x 0,5 m   0.50 m
Bankina                         1x 0,5m   0.50 m
------------------------------------------------
Skupaj                                    5.00 m
Normalni prečni prerez H – R in H – S, rekonstrukcija:
Vozišče                                   3.70 m
Oporna konstrukcija                       0.30 m
Bankina                                   0.50 m
------------------------------------------------
Skupaj                                    4.50 m
Normalni prečni prerez C – U in D – Š, modernizacija:
Vozišče                                   3.50 m
Berma-bankina                             0.60 m
------------------------------------------------
Skupaj                                    4,10 m
Sestav voziščne konstrukcije:
Bitumenski beton BB 11                    3,0 cm
Bitumiziran drobljenec BD 32              8,0 cm
Tamponski drobljenec TD 32               35,0 cm
 
Prometna varnost
Obstoječi krak notranje ulice E – T poteka ob kanalizirani strugi Šumečega potoka. Za zagotovitev varnosti pred zdrsom je pred mostom in za mostom v skupni dolžini pribl. 77 m predvidena postavitev (lesene) varnostne ograje.
 
Podporni in oporni objekti, mostovi ter prepusti
Prepusti nad Vrtaškim potokom se izvedejo kot dostopi do objektov na AB plošči. Predvidena je rekonstrukcija mostu čez Vrtaški potok na regionalni cesti v km 3.944, na lokalni cesti pa v km 0.030 za širino obojestranskega hodnika za pešce. Vse premostitve morajo biti dimenzionirane na Q(20) oziroma prevodnost 24 m3/s.
 
Ureditev priključkov
Novi priključki na regionalno cesto R3-668/5846 se izvedejo na odseku od km 3.740 do km 4.156, in sicer v km 3.798, km 3.844, km 3.873 in 4.040 – desno in 3.805 – levo, na lokalni cesti L295200 v km 0.068 desno, ki se izvedejo preko poglobljenih robnikov ali kot priključki.
Obstoječi priključki do objektov in kmetijskih površin se niveletno in situativno navežejo na obstoječe prometno omrežje. Izvedejo se preko poglobljenih robnikov ali kot priključki.
Priključki, ki prečkajo hodnik za pešce, morajo biti brez grajenih in komunikacijskih ovir v skladu s predpisi, ki urejajo zahteve za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi.
 
Odvodnjavanje talne in meteorne vode
Odvodnjavanje meteorne vode z vozišča in hodnikov za pešce je urejeno z izpusti preko požiralnikov in usedalnikov v Vrtaški potok. V območju, kjer ni možnih direktnih izpustov, je predvidena meteorna kanalizacija. Vtok vode v vtočne jaške Ø 50 cm je izveden pod robniki oziroma preko dežnih rešetk. Odvod vode v vodotok je preko izpustov, ki morajo biti izvedeni v skladu s smernicami Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje, Urad za upravljanje z vodami, Sektor za vodno območje Donave, Oddelek območja spodnje Save, št. 35001-14/2005-A002304003 z dne 17. 2. 2005.
 
Rekonstrukcija križišča
Predvideno je preoblikovanje križišča regionalne ceste z lokalno cesto in dostopno potjo v štirikrako križišče. Priključek lokalne ceste se rekonstruira, priključek dostopne ceste pa se prilagodi novi ureditvi v obstoječi širini, zavijalni radii so določeni na kritično vozilo.
 
Avtobusna postajališča
Avtobusno postajališče izven cestišča se izvede od km 3.880 do km 3.940 za obe smeri. Avtobusno postajališče se uredi v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah (Uradni list RS, št. 37/03) v naseljih.
Opremljeno bo s čakalno ploščadjo širine 2,00 m in nadstrešnico.
 
Parkirišča
Parkirne površine javnega značaja so urejene v območju pokopališča (62 PM), gasilskega doma (10 PM) in uvoza do osnovne šole (8 PM). Parkirne površine za potrebe obstoječih dejavnosti so urejene v okviru obstoječih gradbenih parcel. Novi objekti predvideni za poslovne dejavnosti imajo predvidene parkirne površine v okviru gradbenih parcel.
 
Pešpoti
Glavna sprehajalna pot poteka med cerkvijo sv. Družine (EŠD 1680) in Cerkvijo Povišanja sv. Križa (EŠD 1678) v maks. širini 2.00 m in se navezuje na hodnik za pešce vzdolž regionalne ceste in lokalne ceste. Preko Vrtaškega potoka se v območju večnamenskega objekta izvede ločna brv.
 
Brežine
Vkopne in nasipne brežine se izvedejo v nagibu 1:1,5 do maks. 1:2, ki se humusirajo in zatravijo.
 
Zagotavljanje neoviranega gibanja funkcionalno oviranih oseb
Vse površine, ki so ob vozišču oziroma potekajo samostojno in so namenjene pešcem, morajo biti brez grajenih in komunikacijskih ovir ter hkrati zagotavljati varno uporabo vsem funkcionalno oviranim osebam v skladu s predpisi, ki urejajo zahteve za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi.
22. člen
(Urejanje vodotokov)
Skozi naselje Velike Brusnice tečeta Vrtaški in Šumeči potok, ki se pri osnovni šoli zlijeta v potok Brusničico. Vrtaški potok, ki je stisnjen med regionalno cesto R3-668/5846 in obstoječo pozidavo nima ustreznega pretočnega profila. Brežine so delno obzidane oziroma škarpirane. Za regulacijo Vrtaškega potoka je VGB Maribor leta 1992 izdelal projekt št. 1630/4-92 s predvidenim normalnim prečnim profilom Vrtaškega potoka. Za zagotavljanje Q(50) je nad naseljem Velike Brusnice potrebno zgraditi suhi zadrževalnik, ki bo zadržal razliko med 24 m3/s in 30 m3/s.
Vse premostitve Vrtaškega potoka je potrebno dimenzionirati na Q(20), oziroma prevodnost 24 m3/s. V območju prekrivanja Vrtaškega potoka za potrebe rekonstrukcije ceste morajo biti zagotovljene navedene dimenzije, predvidene s projektom regulacije in smernicami št. 35001-14/2005-A002304003 z dne 17. 2. 2005, Agencija RS za okolje, Oddelek območja spodnje Save. Navedene vodnogospodarske ureditve se natančneje načrtuje v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
Šumeči potok je delno obzidan z betonskimi zidovi, ki niso izvedeni po projektni dokumentaciji. Za poseganje v območje priobalnega zemljišča, ki je za omenjeni vodotok 5 m od zgornjega roba brežine vodotoka, mora investitor pridobiti smernice Ministrstva za okolje in prostor, Agencije Republike Slovenije za okolje, če ne bo predhodno izdelanega projekta regulacije Šumečega potoka.
23. člen
(Vodovodno omrežje)
Predvideni objekti bodo priključeni na obstoječe vodovodno omrežje. Oskrba s sanitarno vodo je zagotovljena do kote 255 m.n.m., požarno vodo pa je možno zagotoviti do kote 250 m.n.m. Vsi objekti nad navedenimi kotami si za sanitarno vodo zgradijo higienske kapnice, ki se polnijo z vodo iz javnega omrežja. Pri gradnji in vzdrževanju javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo je treba upoštevati določila standarda SIST EN 805.
Za požarno zaščito se uporablja gasilska oprema. Znotraj predvidenih zazidalnih in pozidanih con se bo dogradilo obstoječe vodovodno omrežje za oskrbo sanitarne in požarne vode s cevmi NL DN 100 mm.
Priključke objektov se izvede preko kontrolnega vodomernega jaška. Minimalna globina polaganja je 1,00 m zaradi zagotovitve minimalnih vertikalnih odmikov pri križanju z ostalimi komunalnimi napravami.
Pri projektiranju in izvedbi vodovoda se upošteva Odlok o javnem vodovodu in o oskrbi prebivalstva z vodo v Občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 35/06), Tehnični pravilnik o javnem vodovodu (Uradni list RS, št. 115/00), Odlok o zaščiti vodnih virov na območju Občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/85, in Uradni list RS, št. 64/95) ter Pravilnik o oskrbi s pitno vodo (Uradni list RS, št. 35/06).
24. člen
(Kanalizacijsko omrežje)
Za odpadne vode posameznih objektov ali skupine objektov je predvidena dograditev obstoječega sistema ločene kanalizacije v vodotesni izvedbi z navezavo (preko vtočnega jaška) na obstoječo kanalizacijo. Za odvajanje komunalnih odpadnih vod so mesta priključitve na obstoječi sistem razvidna na grafičnem listu 3.6. Zasnova projektnih rešitev komunalne in energetske infrastrukture. Pri projektiranju je potrebno upoštevati Odlok o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 76/00), Odlok o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 76/00), Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 76/00), Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96, 21/03), Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96, 90/98, 31/01, 62/01) ter pravilnike, uredbe in strokovna navodila za odvajanje drugih vrst odpadnih voda.
25. člen
(Upravljanje z vodami)
Padavinske vode
Padavinske vode s cestnih in utrjenih parkirnih površin se odvaja v meteorno kanalizacijo z direktnim izpustom v potok ali individualno za posamezno skupino objektov oziroma posamezni objekt. Čiščenje padavinskih vod z utrjenih parkirnih površin in cest je preko posameznih lovilcev olj, izvedenih v skladu s standardom SIST EN 858-2. Čiste padavinske vode s strešin se speljejo direktno v odvodnik.
Izpust padavinskih vod v Vrtaški potok, Šumeči potok in Brusničnico mora biti načrtovan tako, da ne bo segal v svetli prerez vodotoka. Iztočne glave meteornih kanalov v Vrtaškem potoku morajo biti oblikovane v enakem naklonu kot so brežine potokov. Brežine vodotokov morajo biti v območju izpusta ustrezno zavarovane pred erozijo vode, obstoječa vegetacija ob izpustih naj se v največji meri ohrani oziroma sanira z zasaditvijo vrbe ali jelše. V projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo biti izpusti tekstualno in grafično obdelani in prikazani.
Zaledne in precedne vode
Zaledne in precedne vode, ki se bodo stekale iz hribine oziroma po hribini, je potrebno voditi v cestno kanalizacijo z direktnim izpustom v vodotok
26. člen
(Električno omrežje)
Visokonapetostni razvod
Za predvidene posege znotraj ureditvenega območja je predvidena postavitev nove transformatorske postaje kabelske kompaktne izvedbe moči do 630 kVA s 3-celičnim SF(6) stikalnim blokom, ki bo vzankana v obstoječe 20 kV omrežje. NNO in VNO se izvede v elektrokabelski kanalizaciji iz PVC cevi Ø160 mm ali prosto v zemlji, pod povoznimi površinami pa v obbetoniranih ceveh Ø 160 mm.
Nizkonapetostno omrežje
Za nizkonapetostno omrežje se upošteva kabel XPOO/A 4x150 + 2.5 mm2. Kabli se izvedejo direktno iz trafopostaje v kabelski kanalizaciji in se zaključijo pri hišah na kabelskih omaricah PMO-4, katere se namesti v zelenici na meji ob cesti ali na fasadah objektov na vedno dostopnem mestu.
Poslovni stanovanjski objekti se napajajo direktno iz trafopostaje po kabelski kanalizaciji in se zaključijo na kabelskih omaricah, katere se namesti na fasadah objektov.
NN razvod se vodi do posameznih kabelskih omaric v kabelski kanalizaciji skozi kabelske jaške v javnih površinah. Minimalni odmiki od sosednjih komunalnih vodov in naprav je 1.00 m v horizontalnem gabaritu, odvisno od vrste komunalnega voda, ki ga križamo. Kabel polagamo v globino 0.80 m. Kabelska trasa se na koncu označi s smernimi kamni z oznako »EK«, postavljeni po detajlu vgradnje.
Javna razsvetljava
Ob regionalni cesti R3-668/ 5846 se predvidi klasična javna razsvetljava. Merilno stikalna omarica se postavi v zelenici v bližini TP. Razporeditev svetilk se izvede glede na situacijo iz zbirne situacije komunalnih naprav, medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m ob regionalni cesti, v naselju pa 30 m.
Javne parkirne površine in parkirne površine pri poslovno stanovanjskih stavbah se osvetljujejo s kandelabri višine 5 m. Priključijo se na obstoječo javno razsvetljavo v naselju.
Ničenje in ozemljitev
Zaščita pred posrednim dotikom je izvedena s pretokovno zaščito (taljivimi in avtomatskimi varovalkami).
Ozemljitev kandelabrov se izvede z ozemljilom s pocinkanim valjancem FeZn 25 x 4 mm, katerega se polaga v zemlji ob kabelski kanalizaciji. Na ozemljilo se spoji tudi ničelna in zaščitna zbiralka v kabelski omarici. Valjanec ob kablih se poveže z ozemljili objektov.
Ostali pogoji
Pred izdelavo posameznih projektnih dokumentacij za pridobitev gradbenega dovoljenja in pred izdajo gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenj mora investitor v skladu z 71. členom Energetskega zakona in 13. členom Uredbe o splošnih pogojih za dobavo in odjem električne energije (Uradni list RS, št. 117/02) pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
Vso elektroenergetsko infrastrukturo je potrebno projektno obdelati v skladu s smernicami, soglasjem za priključitev, veljavnimi tipizacijami distribucijskih podjetij, veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetska infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi. V primeru prestavitve vodov mora biti kot investitor naveden tudi Elektro Ljubljana, d.d.
27. člen
(Telekomunikacijsko omrežje)
(1) TK omrežje se bo vključilo v TK omrežje vezano na lokalno centralo Brusnice (LC). Obstoječa lokalna telefonska centrala je v gasilskem domu. Iz centrale se v regionalni cesti izvede kabelski razvod do posameznih enot v kabelski kanalizaciji s cevmi PVC Ø 110, rumene barve, s kabelskimi jaški 1,1x1,8x1,9 m z LTŽ pokrovi. Na stranski cesti od križišča pri cerkvi je že izvedena kabelska kanalizacija s PEHD cevmi in pomožnimi jaški. Na tej trasi se izvedejo pri odcepih za več stanovanjskih stavb novi pomožni jaški 1,2x1,2x1,2 m z LTŽ pokrovi. Od pomožnih jaškov do razvodnih prostostoječih omaric, postavljenih v zelenicah ob cesti, se izvede kanalizacija s PEHD cevmi. Prostostoječe razvodne omarice se postavijo v gruči več stanovanjskih hiš in se za uvod kablov izvedejo pomožni jaški. Naročniški kabli na relaciji razvodna omarica s pomožnim kabelskim jaškom – naročnik se položijo v zaščitni PEHD 50 cevi. Naročniška cev se zaključi neposredno v TK kabelski omarici na fasadi objekta.
Posamezna stanovanjska hiša se priključi na obstoječe prostozračno omrežje s prostozračnim priključkom.
Poslovno stanovanjske stavbe se priključijo s PEHD cevno kanalizacijo preko kabelske omarice, montirane na stavbi na vedno dostopnem mestu.
Kabelska kanalizacija se izvaja s tipskimi cevmi položenimi 0,8 m globoko na posteljico iz presejanega peska. 0,3 m nad cevjo se položi opozorilni trak POZOR TELEFONSKI KABEL. Na razdalji 40 m oziroma pri odcepih se izvedejo tipski kabelski jaški z litoželeznimi pokrovi. Pri paralelnem polaganju z ostalimi komunalnimi vodi mora biti odmik 0,3 m oziroma glede na predpisano razdaljo, ki jo predpisuje posamezni komunalni vod. Nad TK kabelsko kanalizacijo se ne sme polagati drugih komunalnih vodov.
Planirana sta 2 priključka/stanovanjsko enoto in 10 priključkov/poslovno stavbo.
(2) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK kablov izvede Telekom Slovenije, d.d.
28. člen
(Ogrevanje)
Ogrevanje objektov se rešuje individualno z lahkim kurilnim oljem ali plinom oziroma z uporabo obnovljivih virov energije (npr. uporaba toplotne črpalke, ogrevanje z lesno biomaso).
29. člen
(Odstranjevanje odpadkov)
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo v Leskovec. Odpadki, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža, papir, kartoni, lesni odpadki in drugo, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), se ločeno zbirajo v zbiralnici (ekološki otok) ločenih frakcij. Zbirna in prevzemna mesta komunalnih odpadkov so umeščena na javnih površinah, prikazane na grafičnem listu št. 3.6 Zasnove projektnih rešitev komunalne in energetske infrastrukture.
Slepa ulica, ob robu katere so prevzemna mesta za komunalne odpadke, mora imeti zaključek z obračališčem. Obračališče mora biti izvedeno v obliki črke T z najmanjšim zunanjim radijem 12 m ter najmanjšim notranjim radijem 6,5 m. Najmanjša svetla višina dostopne poti do prevzemnega mesta za komunalne odpadke mora biti 4m, najmanjša svetla širina dostopne poti 3 m.
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila Odloka o izvajanju gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki in gospodarske javne službe odlaganja ostankov komunalnih odpadkov na območju Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 1/02).
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
30. člen
(Varovanje narave)
Skozi naselje tečejo trije potoki, ki se uvrščajo med hidrološke naravne vrednote: Šumeči potok, Vrtaški potok in Brusničica.
Brusničnica (št. NV 8270)
Potok od sotočja Vrtaškega in Šumečega potoka v Velikih Brusnicah teče skozi naselje v koritu, izvedenem v betonu in kamnu, naprej pa ima potok naravno, meandrirajočo strugo, ki jo obdajajo njivske in travniške površine vse do naselja Ratež.
Varstvene usmeritve:
Pri načrtovanju in izvajanju predvidenih posegov na obravnavanem območju je prepovedano odvajanje odpadnih vod.
Šumeči potok (št. NV 8273)
Hudourni potok s povirjem v Gorjancih, levi pritok Brusničice v naselju V. Brusnice, je skozi naselje neurejen, deloma kanaliziran.
Varstvene usmeritve:
Struga potoka se ohranja v naravnem stanju (zatravljene brežine in naravna struga) z grmovno in drevesno obrežno vegetacijo, ki se po potrebi obnavlja z avtohtonimi vrstami.
V potok je prepovedano odvajanje odpadnih vod iz gospodinjstev in gospodarskih poslopij (hlevov, gnojničnih jam) ter odlaganje odpadkov.
Vrtaški potok (št. NV 8274)
Hudourni potok s povirjem v Gorjancih, desni pritok Brusničnice v Vel. Brusnicah, je skozi naselje mestoma kanaliziran ter stisnjen ob lokalno cesto, iz katere so speljani številni dostopi do stanovanjskih objektov na drugi strani potoka.
Varstvene usmeritve:
Vodotok in njegove brežine se izvede v skladu s 13. členom, varovalne ograje ob potoku in na prečnih komunikacijah so lesene, mestoma se uredijo ekološke niše, ob potoku se ohranja obstoječo vegetacijo, za nove zasaditve pa se predvidi uporaba avtohtonih vrst.
V potok je prepovedano odvajati odpadne vode iz gospodinjstev in gospodarskih poslopij (hlevov, gnojničnih jam).
Izlivni del Vrtaškega potoka v okolici gasilskega doma
Potok s poplavno ravnico se ohranja v naravnem stanju (brežine, struga z obrežno zarastjo) brez regulacij in posegov.
Na območju strnjene poselitve se biotska raznovrstnost ohranja tako, da se ohranjajo zelene površine, drevesa, skupine dreves, tekoče vode in drugi življenjski prostori prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve za varstvo naravnih vrednot ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedenih v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za občinski lokacijski načrt Brusnice«, ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine.
31. člen
(Varovanje tal)
Pri vseh posegih v prostor je potrebno plodno zemljo odriniti in deponirati. Plodna zemlja se uporabi za ureditev zelenih površin. S prstjo se ob odrivanju, deponiranju in vgrajevanju ravna tako, da se bo ohranila njena količina in rodovitnost in da ne pride do onesnaženja z nevarnimi in škodljivimi snovmi ter do mešanja z manj kakovostno zemljo.
Parkirna mesta, vozišča in druge površine, namenjene prometu motornih vozil, je treba utrditi, tako da so meteorne vode z njih speljane v vodotoke preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj in obdane z robniki.
Na gradbišču je treba urediti sanitarije, garderobe in umivalnice tako, da komunalna voda in odpadki ne bodo onesnažili tal in podtalnice.
32. člen
(Varstvo voda)
Na vodnem in priobalnem zemljišču v skladu s 37. členom Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) ni dovoljeno posegati v prostor, razen za gradnjo objektov javne infrastrukture, gradnjo objektov grajenega javnega dobra po tem ali drugih zakonih, ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda,ukrepe, ki se nanašajo na ohranjanje narave, gradnjo objektov, potrebnih za rabo voda, gradnjo objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem in gradnjo objektov, namenjenih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije. Gnojenje kmetijskih zemljišč ob vodnih telesih se izvaja po predpisih s področja varstva voda. Gnojišča morajo biti drenirana v gnojnično jamo in ne smejo imeti odtoka v površinske ali podzemne vode.
33. člen
(Varovanje kulturne dediščine)
Na območju občinskega lokacijskega načrta sta evidentirani dve enoti kulturne dediščine, ki imata po Odloku o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 38/92) status kulturnega spomenika, to sta cerkev sv. Družine (EŠD 1680) in cerkev Povišanja sv. Križa (EŠD 1678) in se ohranjata v svoji izvirnosti in pričevalnosti. Vsi posegi v cerkvene stavbe se urejajo na osnovi posebnih pogojev in usmeritev za konkretni poseg.
34. člen
(Varstvo pred hrupom)
Območje občinskega lokacijskega načrta spada v III. stopnjo ravni hrupa. Gradnje ne smejo presegati mejnih vrednosti hrupa, v primeru prekomerne obremenitve s hrupom pa je treba vir hrupa omejiti na nivo dovoljenega. V času gradnje je treba obratovanje delovnih strojev ter vsa gradbena in druga hrupna dela na gradbišču opravljati le v dnevnem času med 7. in 19. uro. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju (Uradni list SRS, št. 15/76, 29/86, 32/93), Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96, 82/01), Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/96), Odlok o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa za posamezna območja naravnega in bivalnega okolja ter za bivalne prostore (Uradni list RS, št. 29/80) in Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št. 14/99).
35. člen
(Varstvo zraka)
Uporaba goriva za ogrevanje objektov ne sme obremenjevati zraka z emisijo ogljikovega dioksida preko dovoljenih ravni, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 41/04).
36. člen
(Ravnanje z odpadki)
(1) V skladu s Pravilnikom o ravnanju z organskimi kuhinjskimi odpadki (Uradni list RS, št. 37/04 in 41/04) je predvideno odstranjevanje organskih kuhinjskih odpadkov na odlagališču nenevarnih odpadkov.
(2) Dovoljeno je kompostiranje odpadkov rastlinskega izvora na kraju nastanka.
(3) V skladu s Pravilnikom o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (Uradni list RS, št. 104/00, 12/02 in 41/04) se sekundarne surovine zbirajo ločeno v zabojnikih in odvažajo v nadaljnjo uporabo.
(4) Mešanica olj in maščob, ki se nabira pri iztokih meteornih vod v lovilcih olj in maščob na utrjenih voznih, manipulativnih in parkirnih površinah, se oddaja pooblaščeni organizaciji.
(5) Gradbeni odpadki, ki nastajajo pri odstranitvi in gradnji objektov, se zbirajo ločeno.
(6) Pri gradbenem izkopu zemljine se rodovitna plast (humus) odrine, deponira in ponovno uporabi za zunanje ureditve, v kmetijske namene, višek pa se odpelje na deponijo.
(7) Zbiralniki živinskih gnojil morajo biti izdelani iz materialov, ki omogočajo vodotesnost, tako da ne pride do izpiranja ali odtekanja v okolje.
37. člen
(Rušitve)
Predvidene so:
(1) odstranitve objektov na stavbnih zemljiščih parc. št. 80/2, 3*, 199*, 88/3, vse k.o. Brusnice,
(2) prestavitve zbiralnikov živinskih gnojil iz območja varovalnega pasu vodotookov in ceste,
(3) v območju ureditve in prestavitve struge Vrtaškega potoka je predvidena odstranitev obstoječih premostitvenih objektov, ki služijo za dostop do objektov.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
38. člen
(Varstvo pred požarom)
Občinski lokacijski načrt Brusnice upošteva določila 22. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) tako, da predvideva prostorske, gradbene in tehnične ukrepe s katerimi je zagotovljeno naslednje:
– dostopi in dovozi omogočajo dovoz interventnih vozil in izpolnjujejo pogoje za varen umik ljudi in premoženja,
– odmiki med objekti preprečujejo širjenje požara,
– oskrba za gašenje z vodo je zagotovljena preko obstoječega in predvidenega hidrantnega omrežja z nadzemnimi hidranti.
39. člen
(Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati določila Odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan-Seiberg in Pravilnika o tehničnih normativih za graditev objektov visoke gradnje na seizmičnih območjih (Uradni list SFRJ, št. 31/81, 49/82, 52/90).
VIII. NAČRT PARCELACIJE
40. člen
(Prikaz parcelacije)
(1) Načrt parcelacije je razviden iz Načrta gradbenih parcel s tehničnimi elementi, list št. 2.3. Mejne točke parcel so opredeljene po Gauss-Krugerjevem koordinatnem sistemu. Velikosti in oblika gradbenih parcel naj bo prilagojena lastniški in parcelni strukturi zemljišč, s tem da je mogoča nemotena raba sosednjih zemljišč.
(2) Gradbene parcele so določene na podlagi katastrskih podatkov, ki pa se zaradi slabe natančnosti razlikujejo od geodetskega načrta dejanskega stanja, zato je pri dokončni določitvi gradbenih parcel v PGD dovoljeno odstopanje oziroma uskladitev glede na dejansko in katastrsko stanje.
IX. ETAPNOST IZVEDBE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OLN
41. člen
(Etapnost izvedbe)
Pred pričetkom gradnje je potrebno:
(1) zgraditi komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo,
(2) določiti gradbene parcele,
(3) vsaka prostorska ureditev se lahko izvaja posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne enote.
42. člen
(Obveznosti investitorja pred gradnjo in med njo)
(1) Obveznosti pred gradnjo:
– Telekomunikacijsko omrežje: obstoječe TK omrežje je potrebno glede na pozidavo ustrezno zaščititi ali prestaviti na osnovi projektne rešitve. Stroške ogleda, izdelave projekta zaščite in prestavitve TK omrežja, zakoličbe, zaščite in prestavitve TK omrežja ter nadzora krije investitor gradnje na določenem območju.
– Električno omrežje: za zemljišča, kjer bo potekal SN ali NN električni vod, mora biti pridobljena pravica graditi. Investitor objektov je dolžan naročiti in plačati vse stroške morebitne prestavitve ali predelave elektroenergetske infrastrukture, ki jih povzročajo z gradnjo, obravnavano v tem dokumentu. Investitorji objektov nosijo tudi stroške priključitve posameznega objekta na distribucijsko elektroenergetsko omrežje, ki so zajeti v tem OLN.
– Prometno omrežje: Gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v varovalnem pasu državne ceste so dovoljeni le s soglasjem Direkcije RS za ceste. Varovalni pas se meri od zunanjega roba cest in je na vsako stran regionalne ceste 15,00 m. Če gradnja predvidenih gradenj objektov posega v varovalni pas ali cestno telo državne ceste, si mora vsak posamezen investitor pridobiti smernice za načrtovanje in mnenje za plansko investicijske akte nižjega nivoja, projektne pogoje ter soglasja in dovoljenja za objekte, za katere se bo pridobivalo gradbeno dovoljenje, ne bodo pa podrobneje obdelani v plansko investicijskih aktih nižjega nivoja, soglasja in dovoljenja za vse ostale (nezahtevne) objekte, za katere se ne bodo pridobivala gradbena dovoljenja, dovoljenja za zapore cest za objekte, ki se bodo izvedli na območju plansko investicijskega akta nižjega nivoja, dovoljenja za izredne prevoze, ki se bodo izvajali za potrebe izgradnje objektov v območju plansko investicijskega akta nižjega nivoja, služnostne pravice na podlagi veljavne služnostne pogodbe in izvedbe vpisa v zemljiško knjigo. Pri novogradnjah ali adaptacijah objektov v varovalnem pasu državnih cest Direkcija RS za ceste ne prevzema nobene finančne ali druge odgovornosti zaradi hrupa, tresenja ali podobnega.
Pred pričetkom gradnje je potrebno izvesti predvidene zaščitne ukrepe na cesti in zaščititi oziroma prestaviti komunalne priključke.
(2) Med gradnjo je poleg ukrepov, navedenih v poglavju V. tega odloka, potrebno izpolniti naslednje pogoje:
– zavarovati gradbišče tako, da bosta zagotovljena varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč,
– zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da se prepreči onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta in skladiščenja,
– zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov po obstoječih infrastrukturnih objektih in
– napravah,
– omogočiti dostop na kmetijska zemljišča.
43. člen
(Dodatne obveznosti po gradnji)
Lastnik ali drug posestnik vodnega, priobalnega ali drugega zemljišča mora dopustiti vsakomur neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega zemljišča ter dopustiti splošno rabo vodnega dobra. Raba priobalnega zemljišča, ki je neposredno povezana s splošno rabo, je dovoljena, če se lastniku ali drugemu posestniku priobalnega zemljišča s takšno rabo ne povzroča škoda.
Investitorji posameznih objektov so dolžni sočasno z izgradnjo objektov zaključiti zunanjo ureditev objekta. Investitor mora zagotoviti sanacijo vseh začasno uporabljenih kmetijskih zemljišč. Investitor mora zagotoviti sanacijo poškodovanih delov lokalnih cest in drugih infrastrukturnih objektov zaradi poškodb, ki nastanejo zaradi prevozov pri izvedbi del. Investitor mora nadomestiti vse neevidentirane, med gradnjo tangirane komunalne objekte in naprave.
X. TOLERANCE
44. člen
(1) Odstopanja od horizontalnih gabaritov objektov so lahko +- 10%, vendar ne preko določene gradbene meje.
(2) Odstopanja v etažnosti objektov niso dovoljena.
(3) Odstopanja od absolutne nadmorske višine objektov so dovoljene +- 0,5 m, s tem da je zagotovljen dostop na javno pot in funkcioniranje objektov sosednjih zemljišč. Večja odstopanja so dopustna v skladu z določili tega člena.
(4) Gradbene parcele so določene na podlagi katastrskih podatkov, ki pa se zaradi slabe natančnosti razlikujejo od geodetskega načrta dejanskega stanja, zato je pri dokončni določitvi gradbenih parcel v PGD dovoljeno odstopanje oziroma uskladitev glede na dejansko in katastrsko stanje.
(5) Pri gradnji ali prenovi komunalne infrastrukture in cestne ureditve so dovoljene tolerance, če se pri izdelavi projektne dokumentacije in gradnji sami ugotovi, da je z manjšimi spremembami mogoče doseči tehnično in ekonomsko ugodnejšo rešitev, pri čemer le-ta ne poslabša obstoječega oziroma predvidenega stanja. Če so potrebne spremembe pri urejanju komunalne infrastrukture tako velike, da niso v skladu s smernicami in pogoji, podanimi s strani nosilcev urejanja prostorov v postopku sprejemanja tega OLN, je potrebno v fazi pridobivanja gradbenega dovoljenja pridobiti projektne pogoje in soglasja pristojnih soglasodajalcev.
(6) Dovoljena so tudi odstopanja od določitve mej posameznih prostorskih enot v primeru spremembe namenske rabe zemljišča po sprejetju tega odloka s hierarhično višjim prostorskim aktom MO NM. V tem primeru se za gradnje smiselno upoštevajo določila tega odloka za novogradnje.
(7) V ureditvenem območju OLN so možna odstopanja od določil, ki veljajo na območju obstoječih gradbenih enot, če je možna prostorska razširitev obstoječe gradbene enote z dodajanjem sosednjih gradbenih parcel.
XI. KONČNE DOLOČBE
45. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za zunajmestni prostor Mestne občine Novo mesto – uradno prečiščeno besedilo (PUP MONM ZMP-UPB-1) (Uradni list RS, št. 72/06).
(2) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati določila Odloka o lokacijskem načrtu rekonstrukcije regionalne ceste R3 – 668/5846 Gabrje–Ratež na odseku Velike Brusnice–Ratež, in sicer v naselju Velike Brusnice na odseku od km 3.740 do km 4.156 (Uradni list RS, št. 57/03).
46. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem Občinskega lokacijskega načrta Brusnice opravlja Ministrstvo za okolje in prostor, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.
47. člen
(Hramba in vpogled)
OLN skupaj s prilogami je na vpogled na Mestni občini Novo mesto, Oddelku za prostor.
48. člen
(Začetek veljavnosti)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-24/2006
Novo mesto, dne 28. septembra 2006
Župan
Mestne občine Novo mesto
mag. Boštjan Kovačič l.r.