Uradni list

Številka 57
Uradni list RS, št. 57/1998 z dne 14. 8. 1998
Uradni list

Uradni list RS, št. 57/1998 z dne 14. 8. 1998

Kazalo

2608. Uredba o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Bača, Hobovščica, Jezernica, Krumpah, Lešanščica, Lobnica, Poljanšček-območje mlina, Polskava, Radovna, Roja, Sava Bohinjka – na mlinščici, Savinja in Velka za proizvodnjo električne energije, stran 4143.

Na podlagi 23. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in 21. člena zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 4/93, 23/96 in 47/97) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Bača, Hobovščica, Jezernica, Krumpah, Lešanščica, Lobnica, Poljanšček-območje mlina, Polskava, Radovna, Roja, Sava Bohinjka – na mlinščici, Savinja in Velka za proizvodnjo električne energije
1. člen
(predmet in obseg koncesije)
S to uredbo Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) določa pogoje za podeljevanje koncesije za gospodarsko izkoriščanje vodotokov Bača, Hobovščica, Jezernica, Krumpah, Lešanščica, Lobnica, Poljanšček – območje mlina, Polskava, Radovna, Roja, Sava Bohinjka – na mlinščici, Savinja in Velka (v nadaljnjem besedilu: vodotoki) na naslednjih odsekih:
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vodotok            Koordinate gorvodne meje odseka         Koordinate dolvodne meje odseka        Bruto
                                                                                              potencial
                                                                                                   (kW)
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
                           Y           X          H              Y          X          H
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
Bača                    5 420 700   5 119 070   499,00       5 420 500   5 118 700   484,00          66
Hobovščica              5 429 570   5 104 950   475,00       5 430 290   5 105 145   445,00         294
Jezernica               5 461 420   5 138 750   845,00       5 460 850   5 138 640   770,00         243
Krumpah                 5 489 690   5 138 770   641,00       5 489 350   5 138 480   610,00         170
Lešanščica              5 443 280   5 134 850   535,00       5 443 215   5 134 750   520,00          22
Lobnica                 5 460 300   5 132 680   635,00       5 460 760   5 132 920   605,00          44
Poljanšček-obm. mlin    5 406 980   5 113 765   189,00       5 406 990   5 113 690   180,00          15
Polskava                5 547 095   5 142 955   299,00       5 547 293   5 142 662   292,20          58
Radovna                 5 427 580   5 137 560   612,00       5 427 770   5 137 585   608,00         126
Roja                    5 392 420   5 141 030   643,00       5 392 595   5 140 640   605,00         186
Sava Boh.-na mlinšč.    5 435 330   5 133 480   411,00       5 435 960   5 133 310   408,50          98
Savinja                 5 495 640   5 130 270   346,60       5 495 715   5 130 385   342,12         566
Velka                   5 520 620   5 153 280   795,00       5 520 900   5 153 620   750,00          62
-------------------------------------------------------------------------------------------------------
Vir koordinat: koordinate so prevzete iz državnega koordinatnega sistema (v Gauss – Krügerjevi projekciji), odčitane v temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 (ali 1:10000).
2. člen
(dejavnost koncesionarja)
Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča vodotok iz prejšnjega člena izključno za proizvodnjo električne energije.
3. člen
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, ali fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije,
– da je usposobljen za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena.
Koncesija se na posameznem vodotoku lahko podeli eni ali več fizičnim osebam kot koncesionarjem hkrati, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.
V primerih iz prejšnjega odstavka so fizične osebe solidarno odgovorne za vse obveznosti, ki izvirajo iz te uredbe in koncesijske pogodbe.
4. člen
(okoljevarstveni in drugi pogoji)
Koncesionar sme odvzemati vodo le, ko je naravni pretok v vodotoku večji od ekološko sprejemljivega pretoka (Qes).
V primerih, ko pretok v strugi zaradi naravnih razmer pade pod Qes, mora koncesionar prekiniti z odvzemom vode in ustaviti proizvodnjo.
Koncesionar mora poleg izpolnjevanja okoljevarstvenih pogojev po zakonu in pogojev iz prejšnjega člena, zagotoviti še:
– ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do gospodarskega izkoriščanja vodotoka drugih obstoječih uporabnikov,
– ukrepe proti poslabšanju vodnega režima med gradnjo,
– ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podtalnice,
– izvedbo objektov in naprav tako, da ne bo vplivov na poslabšanje kakovosti površinskih voda, poslabšanje vodnega režima in da bo omogočena migracija vodnih organizmov,
– ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,
– varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami in ohranjanje vsaj dosedanje poplavne varnosti na vplivnem območju objektov in naprav med gradnjo in v času trajanja koncesije,
– smotrno gospodarsko izkoriščanje naravnega vira ob izbiri ustrezne tehnologije,
– izvedbo predvidenega posega v okolje na način, ki bo omogočal najmanjšo porabo prostora, snovi in energije med gradnjo in obratovanjem hidroelektrarne,
– upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti in načel sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev,
– javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer je to utemeljeno,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
– ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine,
– ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja po prenehanju koncesije.
Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v upravnih postopkih za poseg v prostor.
5. člen
(stroški koncesionarja)
Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.
6. člen
(začetek in čas trajanja koncesije)
Koncesija se podeli za dobo trideset let.
Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.
7. člen
(območje, na katero se koncesija nanaša)
Koncesija se nanaša na vodni potencial vodotoka med koordinatami gorvodne in dolvodne meje odseka vodotoka iz 1. člena te uredbe.
8. člen
(plačilo za koncesijo)
Koncesionar plačuje za koncesijo enkrat letno znesek, izračunan na podlagi bruto potenciala vodotoka izraženega v kW.
Letno plačilo za koncesijo je enako povprečni vrednosti 120 kWh realizirane oddaje energije malih hidroelektrarn v slovenski elektroenergetski sistem v preteklem letu na en kW brutto potenciala vodotoka iz 1. člena te uredbe in se začne računati z dnem začetka oddajanja električne energije v omrežje.
Za čas, ko koncesionar ne more uporabljati vode za proizvodnjo električne energije zaradi višje sile (suša, poplava, potres, zemeljski plaz, močan veter, ipd.), se letno plačilo za koncesijo zmanjša.
Plačilo za koncesijo se med državo in lokalno skupnostjo, na območju katere je elektrarna, razdeli v razmerju 40:60 v korist lokalne skupnosti, razen na demografsko ogroženih območjih, kjer je to razmerje 20:80 v korist lokalne skupnosti.
Če leži območje koncesije v več lokalnih skupnostih, si le-te delež plačila za koncesijo, ki jim pripada, razdelijo skladno s pripadajočim deležem vodnega energetskega potenciala.
Prihodki iz tretjega odstavka tega člena so vir občinskega proračuna in proračuna Republike Slovenije.
Način obračunavanja in plačevanja se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
9. člen
(pravice koncesionarja)
Koncesionar ima pravico do izključnega izkoriščanja tistega dela vodnega energetskega potenciala, ki je predmet koncesije,
10. člen
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpektorji.
11. člen
(razlogi in način prenehanja koncesije)
Koncesija preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije v skladu z zakonom.
Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
12. člen
(prenos objektov in naprav)
Po prenehanju koncesije preidejo v brezhibnem stanju v posest koncedenta vsi objekti in naprave potrebni za zajem in izpust vode, ki jih je za koncedenta zgradil ali drugače pridobil koncesionar.
Način in obseg prenosa objektov iz prejšnjega odstavka v posest koncedenta se uredi s koncesijsko pogodbo.
13. člen
(način pridobitve koncesije)
Koncesije na vodotokih iz 1. člena te uredbe se podelijo na podlagi javnega razpisa.
Javni razpis izvede upravni organ, pristojen za vode.
O izbiri koncesionarja odloči vlada z upravno odločbo.
Javni razpis je veljaven tudi v primeru, če se nanj prijavi samo en ponudnik.
Koncesionar je na podlagi odločbe o izbiri koncesionarja upravičen pričeti vse upravne postopke povezane s posegom v prostor in opravljati druge investitorske posle.
14. člen
(objava in vsebina razpisa)
Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Javni razpis obvezno vsebuje navedbe o:
– predmetu koncesije,
– pogojih za koncesijo,
– elementih, ki jih mora vsebovati prijava na razpis,
– začetku in času trajanja koncesije,
– zahtevanih strokovnih podlagah, ki jih zagotovi prijavitelj,
– roku za predložitev prijav,
– roku za izbor koncesionarja,
– merilih in postopku za izbor koncesionarja,
– prednostnih merilih, ki bodo vplivala na izbor,
– roku v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru,
– odgovorni osebi za dajanje informacij med razpisom.
15. člen
(trajanje razpisa)
Javni razpis traja od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena veljavna prijava.
Prijava je neveljavna, če ne vsebuje vseh v razpisu določenih sestavin.
Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.
16. člen
(koncesijska pogodba)
Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta vlada.
V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe uredbe.
17. člen
(veljavnost uredbe)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 329-01/98-1
Ljubljana, dne 30. julija 1998.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik