Uradni list

Številka 59
Uradni list RS, št. 59/2006 z dne 8. 6. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 59/2006 z dne 8. 6. 2006

Kazalo

2524. Odlok o Občinskem lokacijskem načrtu za stanovanjsko naselje Jedinščica v Novem mestu, stran 6493.

Na podlagi 23. člena Zakona o urejanju prostora – ZureP-1 (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek in 58/03-ZKK-1) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01, 44/02 in 72/05) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 28. seji dne 30. 5. 2006 sprejel
O D L O K
o Občinskem lokacijskem načrtu
za stanovanjsko naselje Jedinščica
v Novem mestu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Podlaga za OLN)
S tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Mestne občine Novo mesto sprejme Občinski lokacijski načrt za stanovanjsko naselje Jedinščica (v nadaljnjem besedilu: OLN), ki ga je izdelalo podjetje GPI gradbeno projektiranje in inženiring, d.o.o., pod številko projekta LN-20/2005.
2. člen
(Sestava OLN)
    OLN vsebuje besedilo, kartografski del in priloge.
    Besedilo OLN vsebuje:
    – opise prostorske ureditve, ki se načrtuje z OLN;
    – ureditveno območje OLN;
    – umestitev načrtovanih ureditev v prostor;
    – zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, komunalne in druge
gospodarske infrastrukture in obveznost
priključevanja objektov nanjo;
    – rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo
kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih
dobrin;
    – rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi
nesrečami;
    – vplive na okolje;
    – načrt parcelacije;
    – etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za
izvajanje OLN.
    Kartografski del OLN vsebuje naslednje grafične načrte:
    – Pregledna situacija,                          M 1: 50000
    – Načrt namenske rabe prostora – izsek
iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega
družbenega plana Občine Novo mesto
za območje Mestne občine Novo mesto,
dopolnjena od 1990 do 2006,                          M 1: 5000
    – DOF s prikazom območja urejanja,               M 1: 5000
    – Pregledna situacija s prikazom območja
urejanja,                                            M 1: 5000
    – Načrt parcele,                                 M 1: 2000
    – Katastrski načrt s prikazom območja
urejanja,                                             M 1: 500
    – Geodetski načrt;                                M 1: 500
    – Geodetski načrt s prikazom območja
urejanja,                                             M 1: 500
    – Načrt ureditvenega območja,                     M 1: 500
    – Načrt ureditvenega območja – ureditvene
enote,                                                M 1: 500
    – Načrt parcelacije,                              M 1: 500
    – Načrt komunalno – energetske
infrastrukture,                                       M 1: 500
    – Načrt prometne infrastrukture,                  M 1: 500
    – Prikaz vplivov na sosednja območja,            M 1: 2500
    – Karakteristični prečni prerezi območja,         M 1: 500
    – Karakteristični prečni prerezi ceste G2-105,     M 1: 50
    – Karakteristični prečni prerez ceste A,           M 1: 50
    – Karakteristični prečni prerez cest
B, C, D, E, F, G.                                      M 1: 50
    Priloge OLN so naslednje:
    – povzetek za javnost,
    – prikaz iz prostorskega akta,
    – obrazložitev in utemeljitev OLN,
    – strokovne podlage,
    – smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
    – seznam aktov in predpisov,
    – ocena stroškov za izvedbo OLN,
    – spis postopka priprave in sprejemanja OLN,
    – program opremljanja zemljišč za gradnjo.
II. UREDITVENO OBMOČJE OLN
3. člen
Ureditveno območje OLN Jedinščica obsega površino velikosti približno 5,9 ha, od tega 2,9 ha v lastništvu investitorja OLN Jedinščica. Zemljišča v lasti investitorja so vpeta med obstoječo stanovanjsko pozidavo naselja Jedinščica na severni, južni in zahodni strani ter glavno cesto G2-105 Novo mesto-Metlika na vzhodu.
Načrtovane stanovanjske stavbe in infrastrukturne ureditve so predvidene na zemljiških parc.št.: 449/1, 449/5, 449/10, 449/11, 449/12, 449/14, 449/38, 449/48, 449/54, 449/58, 449/59, 449/61, 449/64, 449/67, 449/68, 449/69, 449/71, 449/72, 449/81, 449/86, 449/87, 456/16, vse KO Gotna vas.
Območje za šport in rekreacijo v jugozahodnem delu območja OLN posega na zemljiške parc.št.: 449/20, 456/1, 456/7, 456/17, vse KO Gotna vas.
Ostale površine znotraj območja OLN pa se nahajajo na zemljiških parc.št.: 441/3, 443/1, 443/2, 449/7, 449/8, 449/15, 449/17, 449/21, 449/22, 449/26, 449/28, 449/30, 449/33, 449/37, 449/39, 449/40, 449/41, 449/43, 449/45, 449/47, 449/62, 449/65, 449/73, 449/74, 449/75, 449/79, 449/80, 449/82, 449/83, 449/84, 449/85, 449/88, 449/89, 450, 451/5, 451/6, 451/9, 451/10, 452/1, 454/8, 454/9, 456/6, 456/22, 456/23, 456/24, 1128/2, vse KO Gotna vas.
4. člen
(Meja območja)
Meja območja OLN poteka v večji meri po robu gradbenih parcel ali cest. Na vzhodni strani poteka ob robu glavne ceste, se nato na jugu pri obstoječih stanovanjskih hišah zalomi proti zahodu. V nadaljevanju zajame predvideno območje za šport in rekreacijo v opuščenem peskokopu na jugozahodnem delu in se potem usmeri po robu zemljišč z obstoječo stanovanjsko pozidavo proti severu. Na svojem poteku proti severu po robovih zemljišč z obstoječo stanovanjsko pozidavo se meja nekajkrat zalomi in nato v severnem delu priključi na rob lokalne ceste. Potek meje se nato usmeri proti zahodu, in sicer tako, da zajame območje lokalne ceste do višjeležečega križišča ter nato nazaj v smeri proti vzhodu, kjer se naveže na izhodiščno točko ob glavni cesti.
III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO
IN KVALITETO POSEGOV V PROSTOR
5. člen
(Funkcija območja)
Obravnavano območje je stanovanjskega značaja. Znotraj stanovanjskih objektov (razvidnih v grafičnem načrtu – Načrt ureditvenega območja) je poleg bivalnih prostorov možno urediti tudi mirne, nehrupne dejavnosti, ki so nemoteče za bivalno okolje oziroma ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja in poleg parkirnih prostorov za bivanje ne zahtevajo več kot dve parkirni mesti za osebna vozila.
V skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) so dopustne dejavnosti, ki so klasificirane kot:
– DE) PROIZVODNJA VLAKNIN, PAPIRJA IN KARTONA TER IZDELKOV IZ PAPIRJA IN KARTONA; ZALOŽNIŠTVO IN TISKARSTVO:
22 Založništvo, tiskarstvo; razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa;
– G) TRGOVINA, POPRAVILA MOTORNIH VOZIL IN IZDELKOV ŠIROKE PORABE:
51 Posredništvo in trgovina na debelo, razen z motornimi vozili (dovoljeno je le Posredništvo)
52 Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili; popravila izdelkov široke porabe;
– I) PROMET; SKLADIŠČENJE IN ZVEZE:
63 Pomožne prometne dejavnosti; dejavnost potovalnih in turističnih organizacij (dovoljene so le dejavnosti pod 63.3 in 63.4);
– K) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE:
70 Poslovanje z nepremičninami
72 Obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem povezane dejavnosti
74 Druge poslovne dejavnosti;
– N) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO: dovoljene so le dejavnosti pod 85.13 in 85.14;
– O) DRUGE JAVNE, SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI:
93 Druge storitvene dejavnosti (razen pogrebne dejavnosti);
– P) ZASEBNA GOSPODINJSTVA Z ZAPOSLENIM OSEBJEM.
6. člen
(Dopustni posegi)
V območju OLN so ob upoštevanju določb odloka in drugih predpisov dopustne naslednje gradnje in druga dela:
– gradnja novih objektov (stavbe – enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe ter stavbe v nizu z možnostjo ureditve prostorov za opravljanje dejavnosti – določa jih 5. člen odloka, gradbenoinženirski objekti – ceste, prenosni in distribucijski cevovodi, prenosni in distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja);
– gradnja enostavnih objektov – določa jih 15. člen odloka;
– rekonstrukcije objektov, nadomestne gradnje, odstranitev objektov, vzdrževanje objektov, gradnja dozidav in nadzidav tudi pri obstoječih objektih;
– dela, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (za lastne potrebe, v zvezi z urejanjem javnih površin, v javno korist);
– spremembe namembnosti kletnih in pritličnih prostorov za opravljanje dopolnilne dejavnosti ter spremembe rabe objektov.
IV. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTONSKO
IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
7. člen
Območje OLN je razdeljeno na več manjših ureditvenih enot. Te enote so naslednje:
– ureditvena enota A – obsega površine v osrednjem delu območja OLN za gradnjo novih enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb ter stavb v nizu, ki so v lasti investitorja OLN;
– ureditvena enota B – obsega površine za šport in rekreacijo v jugozahodnem delu območja OLN;
– ureditvena enota C – obsega objekte in površine z obstoječimi stanovanjskimi ali stanovanjsko-poslovnimi stavbami v severnem, južnem in zahodnem delu območja OLN;
– ureditvena enota D – obsega prometne površine in se deli na podenoti D1 – predvidene prometne površine in D2 – obstoječe prometne površine.
UREDITVENA ENOTA A
8. člen
V okviru urejanja območja je predvidena ureditev novih gradbenih parcel ter gradnja približno 54 stanovanjskih stavb.
Znotraj obravnavanega območja urejanja se na zemljiški parceli s številko 449/61 nahaja obstoječa »vrstna« hiša, ki se vključi v sklop nove pozidave območja.
OBSTOJEČA »VRSTNA« HIŠA – SPLOŠNI POGOJI PRENOVE:
Možna je novogradnja oziroma nadomestna gradnja, rekonstrukcija ali odstranitev objekta, vzdrževanje objekta, gradnja dozidav ter gradnja enostavnih objektov na gradbeni parceli.
Orientacija objekta: ohranja naj se obstoječa smer slemena osnovnega objekta.
Nosilna konstrukcija: klasično zidana ali montažna oziroma se ohranja obstoječa.
Horizontalni gabarit: ohranja se obstoječa velikost objekta, možna je postavitev pergole in/ali nadstreška po pogojih, ki so navedeni pri gradnji novih objektov.
Vertikalni gabarit: ohranja se obstoječa višina in etažnost objekta.
Streha:
– ohranja se obstoječa oblika in naklon strehe;
– kritina v rdečih ali rjavih barvnih tonih oziroma se ohranja obstoječa.
Fasada:
– predvidena je uporaba svetlih tonov, in sicer bele barve ali svetlih pastelnih tonov v različnih (med seboj usklajenih) barvnih kombinacijah, dopustne so kombinacije z lesenimi elementi;
– močnejši barvni toni so dopustni le za popestritev fasade, in sicer pri posameznih detajlih (npr. okenski in vratni okvirji, leseni elementi – balkonska ograja, zatrepi ipd.);
– dopustna je gradnja balkonov in teras;
– izzidki so možni pri oblikovanju vhoda v objekt;
– v pritličju objekta je možna panoramska zasteklitev (večja steklena površina).
V primeru nadomestne gradnje se upoštevajo urbanistični in arhitekturni kriteriji, ki so predvideni za ureditveno enoto A.
9. člen
(Gradnja novih objektov)
Nove stanovanjske stavbe so predvidene kot:
– enostanovanjske (individualna hiša – 39 stavb, vrstna hiša – 3 stavbe v nizu, ki pomeni dozidavo k obstoječi »vrstni« hiši);
– dvostanovanjske (hiša dvojček – 6 stavb/12 stanovanjskih enot);
– v primeru združevanj parcel so možna odstopanja od zgoraj navedenega števila stanovanjskih stavb.
 
ZASNOVA NOVIH STANOVANJSKIH STAVB:
Nosilna konstrukcija:
– stanovanjske stavbe: predvideni so klasično zidani objekti, lesena strešna konstrukcija;
– garaža: klasično zidana, lesena strešna konstrukcija;
– pergola/nadstrešek: lesena in/ali kovinska konstrukcija.
Horizontalni gabariti predvidenih objektov so enostavnih, pravokotnih oblik, velikosti:
– individualna hiša: 8,20 x 11,00 m (tolerance +-20%) + postavitev garaže, pergole ali nadstreška oziroma kombinacije garaža – pergola, garaža – nadstrešek, pergola – nadstrešek 3,00 x 6,40 m (toleranca do 3,00 x 11,00 m);
– hiša dvojček: 6,00 x 10,20 m (tolerance +-20%) + 1,60 x 3,50 m (tolerance +-20%) + zunanje enoramne stopnice v klet širine približno 1,20 m vzdolž daljše stranice posamezne stanovanjske enote + postavitev pergole in/ali nadstreška ob posamezni stanovanjski enoti 3,00 x 6,40 m (toleranca do 4,20 x 10,20 m);
– vrstna hiša: 9,00 x 12,00 m (tolerance +-20%) + postavitev pergole in/ali nadstreška 3,00 x 9,00 m.
Vertikalni gabariti:
– individualna hiša: P (pritličje) + M (mansarda – izkoriščen podstrešni del za bivanje), kolenčni zid višine 1,20 m (tolerance +-20%), kota slemena +7,50 m nad koto pritličja (tolerance +-1,0 m);
– hiša dvojček: K (vkopana klet) + P (pritličje) + M (mansarda, kolenčni zid višine 2,20 m, tolerance +-20%) + Po (podstrešje), izkoriščen mansardni in podstrešni del za bivanje, kota slemena +9,00 m nad koto pritličja (tolerance +-1,0 m);
– vrstna hiša: medetažna zasnova (ni obvezna), K (klet) + P (pritličje)+ M (izkoriščen podstrešni del za bivanje), kolenčni zid kot pri obstoječi vrstni hiši, kota slemena se prilagaja koti slemena pri obstoječi »vrstni« hiši;
– garaža: P (pritličje);
– pergola, nadstrešek: P (pritličje), višina objekta do največ 3,5m nad koto pritličja;
– tolerance na višine etaž so lahko največ +-10%, razen pri garaži, ki se zgradi v podaljšku strehe obstoječe individualne hiše;
– stanovanjske enote pri hišah dvojček je možno višinsko zamikati, vendar za največ višino ene etaže;
– Kote pritličij in kote kleti objektov so razvidne iz grafičnega načrta – Načrt ureditvenega območja.
Kota terena je za približno 15cm nižja od kote pritličja (tolerance +-50cm).
Kota pritličja pri vrstnih hišah se prilagaja koti pritličja pri obstoječi »vrstni« hiši in ni nujno enaka koti pritličja pri obstoječi »vrstni« hiši.
Streha:
– osnovna streha je praviloma enostavna dvokapnica, naklona približno 30–45° za individualno hišo in hišo dvojček ter oblike in naklona kot pri obstoječi »vrstni« hiši za nove vrstne hiše;
– pri hiši dvojček je streha nad teraso podaljšana tako, da nadkrije površino terase, streha je na koncu terase podprta s stebri;
– prevladujoča smer slemen je S – J oziroma se prilagaja orientaciji sosednjih objektov;
– opečna kritina (npr. zareznik) ali sodobni posnetki tovrstnih kritin rdeče ali rjave barve, kritina vrstnih hiš se barvno lahko prilagodi kritini obstoječe »vrstne« hiše;
– za osvetlitev podstrešij je možno namestiti strešno okno ali strešni balkon;
– za razgibanost strehe in osvetlitev mansardnih stanovanjskih enot je pri individualnih stanovanjskih hišah možna ureditev frčad (dopustne so dvokapne, s trikotnim zatrepom in enakim naklonom kot pri osnovni strehi ter pravokotne frčade z ravno streho);
– garaža: predvidena je streha z enakim naklonom in vrsto kritine kot pri osnovni strehi, streha se izvede v podaljšku strehe osnovnega objekta ali z ravno streho z minimalnim naklonom;
– pergola: horizontalno položeni zaključni konstrukcijski elementi;
– nadstrešek: ravna streha oziroma streha z minimalnim naklonom, skritim v vencu ali z naklonom kot pri strehi osnovnega objekta, kritina mora biti barvno usklajena s kritino glavnega objekta.
Fasada:
– predvidena je uporaba svetlih fasadnih tonov, in sicer bele barve ali svetlih pastelnih tonov v različnih (med seboj usklajenih) barvnih kombinacijah, dopustne so kombinacije z lesenimi elementi;
– močnejši barvni toni so dopustni le za popestritev fasad, in sicer pri posameznih detajlih (npr. okenski in vratni okvirji, leseni elementi – balkonska ograja, zatrepi ipd.);
– dopustna je gradnja balkonov in teras, izzidki so možni pri oblikovanju vhoda v objekt;
– v pritličjih objektov so predvidene panoramske zasteklitve (večje steklene površine).
 
Predvidene stanovanjske stavbe so umeščene na gradbene parcele velikosti med:
– individualna hiša: 3,5 – 6,3 arov,
– hiša dvojček: 3 – 5 arov na eno stanovanjsko enoto,
– vrstna hiša: 3,4 – 4,2 arov.
V primeru združevanja gradbenih parcel so dovoljena odstopanja navzgor.
10. člen
(Odstranitev obstoječih objektov)
Zaradi novih gradenj in ureditev bo potrebna odstranitev nekaterih obstoječih objektov, in sicer na zemljiških parcelah s številkami:
– 449/14, 449/59, 449/61 (predvidena odstranitev štirih lesenih objektov) in
– 449/69 (predvidena odstranitev transformatorske postaje), vse KO Gotna vas.
V primeru, da objekt stoji na zemljišču, ki ga je s strani obstoječih prebivalcev možno odkupiti za povečanje obstoječe gradbene parcele, se le-ta lahko ohrani.
UREDITVENA ENOTA B
11. člen
Območje za šport in rekreacijo je predvideno na jugozahodnem robu naselja za potrebe lokalnega prebivalstva. Gre za večjo površino, v sklopu katere se na osnovi Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04 s spremembami in dopolnitvami po uveljavitvi tega odloka) uredi travnato športno igrišče, dostopne peš oziroma sprehajalne poti, namesti klopi za sedenje, koše za smeti in lesena igrala za otroke.
Območje se ureja z upoštevanjem naravnih oziroma krajinskih lastnosti tega območja (opuščen kamnolom).
V primeru spremembe namenske rabe iz kmetijskih v območje stavbnih zemljišč je možno določiti gradbene parcele. Na njih se lahko izvede površine za šport in rekreacijo tudi v obliki utrjenih površin, za katere je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja.
Območje opuščenega kamnoloma se pred ureditvijo športnih in rekreativnih površin v prvi fazi izvedbe OLN sanira v skladu z zakonodajo na področju urejanja prostora in graditve objektov.
UREDITVENA ENOTA C
12. člen
(Prenova obstoječe grajene strukture)
Na zemljiščih z obstoječo grajeno strukturo so možne novogradnje oziroma nadomestne gradnje obstoječih objektov, rekonstrukcije in odstranitve objektov, vzdrževanje objektov, gradnja dozidav, nadzidav ter gradnja enostavnih objektov. Prenova obstoječe grajene strukture mora slediti kvalitetnemu arhitekturnemu in urbanističnemu oblikovanju, pri čemer naj se ohranjajo kvalitetne ambientalne značilnosti prostora. Dovoljene so spremembe rabe in namembnosti v skladu s 5. členom tega odloka.
 
SPLOŠNI POGOJI:
Orientacija objektov: ohranja naj se obstoječa smer slemena osnovnega objekta.
Nosilna konstrukcija: klasično zidana ali montažna oziroma se ohranja obstoječa.
Horizontalni gabarit: ohranja se obstoječa velikost objekta, dovoljena je le gradnja dozidav in prizidkov, ki ne smejo presegati 40% velikosti osnovnega objekta.
Vertikalni gabarit: dozidave in nadzidave so možne v primeru, da ne presegajo gabarita K (vkopana klet) + P (pritličje) + 1 (nadstropje) + Po (neizkoriščeno podstrešje) oziroma gabarita K (vkopana klet) + P (pritličje) + M (mansarda – izkoriščen podstrešni del za bivanje).
Streha:
– dvokapna, naklona 30-45° oziroma se ohranja obstoječa oblika in naklon;
– kritina v rdečih ali rjavih barvnih tonih oziroma prilagojena kritini obstoječega objekta;
– za osvetlitev podstrešij je možno namestiti strešno okno ali strešni balkon;
– za razgibanost strehe in osvetlitev mansardnih stanovanjskih enot je hišah možna ureditev frčad (dopustne so dvokapne, s trikotnim zatrepom in enakim naklonom kot pri osnovni strehi, pravokotne frčade z ravno streho in trapezne).
Fasada:
– predvidena je uporaba svetlih fasadnih tonov, in sicer bele barve ali svetlih pastelnih tonov v različnih (med seboj usklajenih) barvnih kombinacijah, dopustne so kombinacije z lesenimi elementi;
– močnejši barvni toni so dopustni le za popestritev fasad, in sicer pri posameznih detajlih (npr. okenski in vratni okvirji, leseni elementi – balkonska ograja, zatrepi ipd.);
– dopustna je gradnja balkonov in teras;
– izzidki so možni pri oblikovanju vhoda v objekt, tako za vhod v stanovanjski del kot tudi v poslovni del pri objektih z dejavnostjo;
– v pritličjih objektov so predvidene panoramske zasteklitve (večje steklene površine).
UREDITVENA ENOTA D
13. člen
Območje zajema predvidene in obstoječe (glavna cesta II.reda G2-105 Novo mesto – Metlika v vzhodnem delu, zbirna mestna cesta LZ 299020 Jedinščica – Ob Težki vodi v severnem delu in javna pot JP 799194 Jedinščica v južnem in jugozahodnem delu območja OLN) površine. Pogoji urejanja so podani v 20. – 24. členu odloka.
14. člen
(usmeritve za organiziranje programa po etažah)
UREDITVENA ENOTA A
Predvidene stavbe so namenjene stanovanjski rabi in rabi, opisani v 5. členu tega odloka.
 
UREDITVENA ENOTA C
Znotraj obstoječih stanovanjskih stavb je možna ureditev dejavnosti v sklopu kletnih in/ali pritličnih prostorov, pri čemer lahko dejavnost zaseda največ polovico uporabne površine v stavbi v skladu s 5. členom tega odloka.
15. člen
(Enostavni objekti)
V območju OLN je poleg stanovanjskih stavb dopustna tudi gradnja enostavnih objektov na osnovi Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04 s spremembami in dopolnitvami po uveljavitvi tega odloka):
– pomožni objekti (objekti za lastne potrebe: garaža, lopa, nadstrešek, zimski vrt, vrtna uta; ograje: medsosedska, igriščna, oporni zid; pomožni infrastrukturni objekti: pomožni cestni objekti (protihrupna ograja...), pomožni energetski objekti, pomožni telekomunikacijski objekti, pomožni komunalni objekti);
– vadbeni objekti (namenjeni športu in rekreaciji na prostem: igrišče za šport in rekreacijo na prostem oziroma otroško igrišče, sprehajalna pot, trim steza);
– urbana oprema (stojala za kolesa, reklamni/oglasni panóji).
Oblikovni pogoji za postavitev enostavnih objektov:
– nadstrešek, garaža, lopa, vrtna uta: oblikovno prilagojen z glavnim objektom, predvsem glede barve kritine in naklona strehe, dopustna je tudi ravna streha oziroma streha z minimalnim naklonom, skritim v vencu;
– zimski vrt: lahko le kot prizidek h glavnemu objektu, ravna streha oziroma streha z minimalnim naklonom, skritim v vencu ali usklajena s streho in kritino glavnega objekta;
– medsosedska ograja: lesena, betonska, kovinska ali kombinirana, možna tudi v kombinaciji s sajeno živo mejo;
– igriščna ograja: žična;
– protihrupna ograja: montažna izvedba na armiranobetonskem parapetnem zidu, možnost zazelenitve s plezalkami;
– oporni zid: vidna površina je lahko reliefno obdelana, obložena s kamnom ali zazelenjena s plezalkami;
– reklamni/oglasni pano: površina največ 2 m2, višina do 3m nad terenom.
Gradnja objektov za lastne potrebe je dovoljena le znotraj ureditvenih enot A in C.
Gradnja objektov, ki so namenjeni za šport in rekreacijo, je dovoljena le znotraj ureditvene enote B.
Ostali pogoji za gradnjo enostavnih objektov (npr. zahteve glede načina gradnje in odmika od sosednjih zemljišč), ki niso posebej določeni v OLN, se urejajo v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04 s spremembami in dopolnitvami po uveljavitvi tega odloka).
16. člen
(Glavni dovozi, dostopi in vhodi)
UREDITVENA ENOTA A
Glavni dovoz v območje je z obstoječega cestnega omrežja, na katerega se naveže nova – osrednja stanovanjska ulica s slepimi kraki – ulicami.
Dostopi do novih stanovanjskih objektov so predvideni z novih stanovanjskih ulic, razen za predviden stanovanjski objekt v skrajnem južnem delu, ki ima dovoz z javne poti JP 799194 Jedinščica. Prav tako je ob vsakem stanovanjskem objektu predviden prostor za parkiranje vsaj dveh osebnih vozil.
Glavni vhodi v objekt se razlikujejo glede na tip objekta in so pri individualnih stanovanjskih hišah predvideni na daljši stranici objekta. Pri hiši dvojček in pri vrstnih hišah pa je vhod v objekt predviden s krajše stranice objekta.
Pri obstoječi “vrstni" hiši se ukine obstoječ dovoz in uredi novega s predvidenega prometnega omrežja. Dovoz do obstoječe vrstne hiše je možen s severne in/ali z južne strani.
UREDITVENA ENOTA B
Glavna dovozna/dostopna cesta do območja za šport in rekreacijo je javna pot JP 799194 Jedinščica.
UREDITVENA ENOTA C
Dostopi do obstoječih stanovanjskih objektov se ohranjajo. Urejeni so iz obstoječega cestnega omrežja, in sicer LZ 299020 Jedinščica – Ob Težki vodi, javne poti JP 799194 Jedinščica in glavne ceste II. reda G2-105 Novo mesto – Metlika. Možnost ureditve novega dostopa iz predvidenega cestnega omrežja imata objekt s hišno št. 52 v severovzhodnem delu in objekt s hišno št. 54 v jugovzhodnem delu ob glavni cesti, kar je razvidno iz grafičnega načrta – Načrt prometne infrastrukture.
V primeru dejavnosti v sklopu objekta se ob njem uredi ustrezno število mest za parkiranje vozil, vendar ne več kot dve parkirni mesti za osebno vozilo. Vhod v poslovni del se loči od vhoda v stanovanjski del.
 
UREDITVENA ENOTA D
Ob rekonstrukcijah obstoječega prometnega omrežja se ohranjajo obstoječi dovozi/hišni priključki do objektov.
17. člen
(Usmeritve za ureditev gradbenih parcel)
Gradbene parcele novih objektov znotraj ureditvene enote A je zaradi fleksibilnosti gradnje/urejanja območja možno tudi združevati.
Znotraj območja obstoječih in novih gradbenih parcel je možna gradnja osnovnih objektov z dodatnimi volumni ter gradnja enostavnih objektov, kot jih določajo posamezni členi odloka.
Pomožni objekti za lastne potrebe se lahko zgradijo v sklopu gradbene parcele kot samostojni objekti ali k osnovnemu objektu prizidani objekti, pri čemer jih je možno tudi zamikati.
Odmike od sosednjih zemljišč za postavitev enostavnih objektov določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03, 130/04 s spremembami in dopolnitvami po uveljavitvi tega odloka).
Osrednji objekt (stanovanjski oziroma z dejavnostjo) je lociran ob prometnici. Osnovna gradbena linija je vzporedna s stanovanjsko cesto, razen pri vrstnih hišah, kjer se prilagaja obstoječi pozidavi oziroma orientaciji obstoječega objekta, na katerega bodo nove vrstne hiše dozidane, in pri obstoječih objektih, kjer se ohranjajo obstoječe gradbene linije.
Odmik nove stanovanjske stavbe od parcelne meje in/ali cest je minimalno 3m. Pri hišah dvojček je dopusten odmik vhodne fasade od parcelne meje, ki ne sme biti manjši od 2,5m. Vrstne hiše je za oblikovanje niza možno postaviti na mejo parcele s sosednjo vrstno hišo.
Pri projektiranju objektov so dopustna odstopanja od določitve dostopnih poti do objektov. Na parceli mora biti urejen prostor za parkiranje osebnih vozil, in sicer dve parkirni mesti na stanovanjski objekt. Pri objektih z dejavnostjo se uredijo parkirni prostori, in sicer sta dodatno dovoljeni še dve parkirni mesti za osebna vozila.
Gradbena parcela pri obstoječih in predvidenih stanovanjskih stavbah je lahko pozidana do 40% vključno z enostavnimi objekti.
Dopustna je zasaditev žive meje ali postavitev ograj, ki jih je možno postaviti tudi na mejo gradbene parcele, če zasaditev/postavitev ne ovira poteka infrastrukturnih vodov. Ostali del parcele je urejen za trato, bivalni in/ali zelenjavni vrt oziroma se ga zasadi z okrasnimi in avtohtonimi drevesnimi/rastlinskimi vrstami.
Za premostitev višinskih razlik je možna gradnja opornih zidov, oblikovanje brežin in teras.
18. člen
(Urejanje javnih, poljavnih površin)
Elementi urbane opreme, ki jo je potrebno ali smiselno uporabiti pri urejanju javnih površin na območju OLN, so ulične svetilke, koši za smeti, cvetlična korita, stojala za kolesa, klopi, oprema igral za otroško igrišče v okviru zelenih površin na območju OLN.
Površine pred vhodi v stanovanjske stavbe se utrdi s tlakovano ali monolitno površino. Površina pod ekološkim otokom se utrdi s tlakovci, ob robu otoka pa predvidi ustrezna zazelenitev, ki zakriva pogled na kontejnerje.
19. člen
(Zasnova ureditve zelenih, športnih in rekreacijskih površin)
V sklopu posameznih parcel znotraj ureditvene enote A je objekte potrebno predvideti oziroma locirati tako, da je možna kar največja izraba zelenih površin za trato, zelenjavni in/ali bivalni vrt. Med posameznimi parcelami je dopustna zasaditev z živo mejo.
Znotraj ureditvene enote B naj se ob sanaciji opuščenega kamnoloma predvidi izgradnjo utrjenih športnih površin, kot so košarka, balinišče in podobno ter parkirišča, pri čemer se v največji možni meri ohranijo obstoječe zelene površine, ki se preuredijo v parkovne površine. Lahko pa se tudi oblikovno smiselno zasadijo tako z okrasnimi kot z avtohtonimi drevesnimi vrstami (npr. pravi kostanj, navadna bukev, japonska kerija, navadni gaber, navadna breza, rumeni dren, polegli brin, divja češnja…).
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NANJO
PROMETNO OMREŽJE
20. člen
(Pogoji za izvedbo prometnega omrežja)
Vse obstoječe ceste predstavljajo osnovo, na katero se navezuje nova prometna mreža na obravnavanem območju. Vse nove gradbene parcele se bodo priključevale na novo vzpostavljen prometni režim dograjenih sistemov cest. Možnost priključevanja na nove cestne povezave bodo imele tudi nekatere obstoječe gradbene parcele, kar je razvidno iz grafičnega načrta – Načrt prometne infrastrukture.
Poleg urejanja prostora za motorni promet so ob cestnih povezavah predvidene ureditve tudi za pešce in kolesarje z namenom, da se vzpostavi dobra prehodnost območja.
Nove gradnje cest, rekonstrukcije cest in ureditve križišč so zajete v ureditveno enoto D, ki se deli na podenoti D1 – predvidene prometne površine in D2 – obstoječe prometne površine. Ob njih se urejajo tudi hodniki za pešce in kolesarska steza. Urejanje prometnih površin je razvidno iz grafičnega načrta – Načrt prometne infrastrukture.
21. člen
(Nove gradnje, rekonstrukcije in ureditve križišč)
UREDITVENA ENOTA D
D1 – PREDVIDENE PROMETNE POVRŠINE
Pri načrtovanju novega stanovanjskega naselja na zemljiščih v lasti investitorja OLN je predvidena izgradnja več novih cest. Osrednja cesta skozi novo stanovanjsko naselje je predvidena s potekom v smeri sever – jug ter z enostranskim pločnikom za pešce. Nanjo se navezujejo dovozne ceste do objektov. Območje se preko dveh novih priključkov navezuje na obstoječe lokalno/interno cestno omrežje naselja Jedinščica.
– Osrednja cesta (cesta A)
Osrednja cesta ima enostranski prečni nagib 2,5% in je z obeh straneh
omejena z robniki.
Normalni profil osrednje ceste znaša:
– vozna pasova                 2 x 2,50 = 5,00 m
– hodnik za pešce              1 x 1,20 = 1,20 m
------------------------------------------------
                                  skupaj  6,20 m
– Dovozne ceste (ceste B, C, D, E, F, G)
V območju OLN so predvidene dovozne ceste do objektov, ki se navezujejo na osrednjo cesto. Vse so slepe ulice, razen ene krožne, ki poteka po desnem kraku ceste C in D ter cesti F. Dovozne ceste imajo enostranski prečni nagib 2,5% in so z obeh straneh omejene z robniki. Pri dostopih do stanovanjskih objektov, smetnjakov in drugih infrastrukturnih objektov, kjer je to potrebno, se izvedejo robniki v utopljeni obliki. Na celotnem območju urejanja se robniki izvajajo v skladu z veljavnimi predpisi in priporočili, katerih namen je nemoteno gibanje telesno hendikepiranih oseb.
Normalni profil dovoznih ceste znaša:
– vozna pasova                 2 x 2,00 = 4,00 m
Osrednja cesta se v severnem delu naveže na zbirno mestno cesto LZ 299020 Jedinščica – Ob Težki vodi in na javno pot JP 799194 Jedinščica v južnem delu.
Priključek v severnem delu bo služil kot glavni dovoz/izvoz na območje nove pozidave, južni pa le za primer intervencije.
Novi priključki iz glavne ceste II. reda G2-105 Novo mesto – Metlika, ki poteka po vzhodni strani območja, niso predvideni.
D2 – OBSTOJEČE PROMETNE POVRŠINE
Območje nove pozidave OLN se preko zbirne mestne ceste LZ 299020 in javne poti JP 799194 Jedinščica v južnem delu navezuje na glavno cesto G2-105/256 Novo mesto – Metlika. Izdelana je bila Idejna zasnova obnove glavne ceste G2-105 Novo mesto – Metlika na odseku od km 1+405 do km 1+905 (GPI, d.o.o., Novo mesto, št. C-44/2005, december 2005).
Obravnavani del glavne ceste poteka od meje OLN na jugu ter do širšega območja križišča za Jedinščico. Obnova glavne ceste, kateri se doda pločnik, poteka po obstoječi trasi. Obstoječe vozišče se obnovi skladno z rezultati geološko geotehničnega poročila in elaborata dimenzioniranja voziščne konstrukcije, ki se izdela v fazi PGD dokumentacije za obnovo glavne ceste.
Območje obnovljene glavne ceste se opredeli kot javni svet. Infrastrukturni vodi za oskrbo OLN ne potekajo v koridorju glavne ceste. Glavno cesto prečka le trasa meteorne kanalizacije z iztokom v potok Težka voda v vzhodnem delu območja OLN.
V Idejni zasnovi in v OLN Jedinščica so povzeti tudi vsi načrtovani komunalni vodi v koridorju ceste ter hodniki za pešce in kolesarske steze, in sicer:
– Kanalizacija komunalnih odpadnih voda – projekt AS INŽENIRING, s.p., (št. proj. 3/99);
– Tehnična rešitev za izvedbo plinovoda in vodovoda ob Belokranjski cesti (KAB, d.o.o., Novo mesto, št. proj. P-44/05, faza: tehnična rešitev, julij 2005) in
– Elektrokabelska kanalizacija Gotna vas-tovarna Revoz 110/20 kV (KAB, d.o.o., Novo mesto, št. proj. P-82/05, faza: PGD in PZI).
Upravljanje te javne površine in infrastrukturnih koridorjev (omrežij) bo v pristojnosti služb, ki že imajo te pristojnosti na območju Novega mesta.
Za obravnavani OLN je bila v sklopu Idejne zasnove obnove glavne ceste G2-105 Novo mesto – Metlika na odseku od km 1+405 do km 1+905 izdelana Prometna analiza vpliva načrtovanega stanovanjskega naselja Jedinščica na glavno cesto G2-105/0256 (GPI, d.o.o., Novo mesto, oktober 2005).
Na glavni cesti v območju priključka zbirne mestne ceste LZ 299020 se izvede pas za levo zavijanje in obojestranski hodnik za pešce. Pas za levo zavijanje je širine 3,00 m.
Za umirjanje prometa se predvidiji ločilni otoki.
Semaforizacija križišča pri Mercatorju v prvi polovici planske dobe še ni potrebna, saj bi delovanje semaforjev po nepotrebnem ustvarjalo zamude na prednostni glavni cesti. Da bi se izognili kasnejšim večjim gradbenim posegom, je predlagano, da se že ob rekonstrukciji predvidi kabelska kanalizacija preko vseh priključkov oziroma cestišč.
Trasirni elementi glavne ceste so določeni v skladu s Pravilnikom o projektiranju cest (Uradni list RS, št. 91/05). Minimalni horizontalni in vertikalni elementi so:
    Računska hitrost (glavna in regionalna cesta) 50 km/h:
    – min. horizontalni radij                         75 m
    – A min                                           45 m
    – L min                                           40 m
    – R (min.vert.radij konveks).                   1000 m
    – R (min.vert.radij konkav).                     750 m
    – zaustavitvena razdalja                          55 m
    – maksimalni vzdolžni nagib          6% (glavna cesta)
    – minimalni prečni nagib                          2,5%
    – maksimalni prečni nagib                         5,0%
----------------------------------------------------------
    – prečni prerezi glavne ceste:
 
    Normalni profil glavne ceste od km 1+425 do  km  1+480 
znaša:
    – vozna pasova                       2 x 3,25 = 6,50 m
    – varnostni pas ob kolesarski stezi  1 x 0,50 = 0,50 m
    – enosmerna kolesarska steza         1 x 1,00 = 1,00 m
    – hodnik za pešce                    1 x 1,05 = 1,05 m
                                         1 x 1,55 = 1,55 m
    – berma ob pločniku                  2 x 0,50 = 1.00 m
----------------------------------------------------------
                                            skupaj 11.60 m
 
    Normalni profil glavne ceste od km 1+480 do  km  1+665 
znaša:
    – vozna pasova                       2 x 3,25 = 6,50 m
    – hodnik za pešce                    2 x 1,55 = 3,10 m
    – berma ob pločniku                  2 x 0,50 = 1.00 m
----------------------------------------------------------
                                           skupaj  10.60 m
 
    Normalni profil glavne ceste od km 1+665 do  km  1+890 
znaša:
    – vozna pasova                       2 x 3,25 = 6,50 m
    – hodnik za pešce                    1 x 1,55 = 1,55 m
    – berma ob pločniku                  1 x 0,50 = 0.50 m
    – bankina                            1 x 1,00 = 1.00 m
----------------------------------------------------------
                                            skupaj  9.55 m
Pri izgradnji pločnikov in obnovi glavne ceste bo na določenih odsekih potrebna izgradnja nižjih opornih zidov in ureditev brežin.
Poleg rekonstrukcije glavne ceste je predvidena še izgradnja enostranskega pločnika širine 1,2 m v severnem delu ob zbirni mestni cesti LZ 299020 Jedinščica – Ob Težki vodi, na odseku od predvidenega pločnika ob glavni cesti pa do petkrakega križišča na severozahodnem robu območja OLN pri obstoječem stanovanjskem objektu Jedinščica št. 9, in v južnem delu ob javni poti JP 799194 Jedinščica, na odseku od predvidenega pločnika ob glavni cesti do predvidenega pločnika v novem stanovanjskem naselju.
22. člen
(Avtobusna postajališča)
Obstoječe avtobusno postajališče, ki bo služilo tudi za potrebe prebivalcev iz območja OLN, se nahaja ob glavni cesti v km 1+ 280. Iz celotnega obravnavanega območja pozidave ni več kot 500 m do obstoječe avtobusne postaje, kolikor znaša njen največji vplivni radij. Z obnovo glavne ceste in izgradnjo pločnika na celotni dolžini od km 0 + 465 pa do km 1+ 890, ki jo načrtuje Mestna občina Novo mesto, bo zagotovljena varnost pešcev iz naselja Jedinščica do omenjene avtobusne postaje. V primeru kasneje ugotovljenih bolj primernih rešitev je dovoljena izgradnja avtobusnih postajališč na drugih lokacijah v območju OLN pod pogoji upravljavcev cest.
23. člen
(Odstranitev obstoječih objektov)
Zaradi novih gradenj cest in ureditev bo potrebna odstranitev treh lesenih objektov v severnem delu območja OLN, ki se nahajajo na zemljiških parcelah s številkami: 449/64, 449/65, 449/71, 449/72 in 449/80, vse KO Gotna vas.
V primeru, da objekt stoji na zemljišču, ki ga je s strani obstoječih prebivalcev možno odkupiti za povečanje obstoječe gradbene parcele, se le ta lahko ohrani.
24. člen
(Ureditev prometnih površin)
Pri novogradnjah cest, urejanju novih priključkov ter vseh rekonstrukcijah cest in križišč znotraj območja OLN je potrebno zagotoviti ustrezne radije, ki omogočajo dovoz tudi za interventna vozila.
Hodnik za pešce mora biti dvignjen od cestišča in od njega fizično ločen z betonskim robnikom.
Vsi vozni pasovi so v asfaltni izvedbi, hodniki za pešce in kolesarska steza pa so lahko tudi v drugih izvedbah.
Vse prometne površine se izvedejo z elementi, ki bodo omogočali osnovne dostope in uporabo tudi za funkcionalno ovirane ljudi ter opremijo z ustrezno signalizacijo. »Vhodi« na hodnik za pešce se izvedejo z utopljenimi robniki s položno klančino. Svetla širina klančine mora biti najmanj 90 cm.
ENERGETSKO OMREŽJE
25. člen
(Električno omrežje)
Zaradi predvidenih ureditev je predvidena odstranitev obstoječe transformatorske postaje (TP), (zemljiška parcela št. 449/69, KO Gotna vas) na lokaciji v južnem delu območja OLN in gradnja oziroma postavitev nove – nadomestne TP kabelske kompaktne izvedbe in velikosti, ki omogoča vgradnjo transformatorja moči 630 kVA. Obstoječi prostozračni srednjenapetostni vod, ki napaja obstoječo TP Gotna vas – Jedinščica se pri tem odstrani, prav tako pa tudi ostali prostozračni nizkonapetostni vodi. Novo TP, iz katere se bo napajalo predvideno območje nove pozidave, se vzanka v predvideni novi kablovod DV Bolnica. Lokacija nove TP je zaradi bolj optimalne oskrbe celotnega naselja z električno energijo predvidena v severnem delu območja OLN.
Od nove TP do lokacije na območju obstoječe TP Gotna vas – Jedinščica je potrebno zgraditi NN kablovod, ki bo potekal po EKK. Na mestu obstoječe TP se postavi prostostoječo inox omarico za navezavo obstoječega nizko-napetostnega omrežja (NNO). Na lokaciji nove TP pa je potrebno predvideti navezavo obstoječega NNO na novo TP.
Sekundarni vodi – nizkonapetostni elektroenergetski razvod je predviden v elektrokabelski kanalizaciji skupaj z ostalimi komunalnimi vodi v dovoznih cestah. Trasa kabelske kanalizacije je načrtovana tako, da so jaški postavljeni na medsebojni oddaljenosti od 40 do 70 m v odvisnosti od drugih gradbenih elementov infrastrukture. Kabelska kanalizacija se izdela iz PVC cevi ø 160 in poteka ob TK kabelski kanalizaciji.
Za priklop objektov na elektro omrežje je potrebno zgraditi tudi prostostoječe merilnopriključne omarice na vedno dostopnem mestu (možno tudi za več odjemnih mest) in velikosti glede na število odjemnih mest. Priključne omarice naj vsebujejo merilno opremo z možnostjo optičnega odčitavanja.
V fazi priprave za izvedbo je elektrokabelska kanalizacija Gotna vas – tovarna Revoz 110/20 kV, za katero se izdeluje projektna dokumentacija (KAB, d.o.o., Novo mesto, št. proj. P-82/05, faza: PGD in PZI). Trasa elektrokabelske kanalizacije poteka v predvidenem pločniku ob glavni cesti in je razvidna iz grafičnega načrta – Načrt komunalno energetske infrastrukture. Litoželezni pokrovi jaškov EKK ob glavni cesti naj potekajo v predvidenem pločniku novorekonstruirane glavne ceste.
V primeru izgradnje elektrokabelske kanalizacije Gotna vas – tovarna Revoz 110/20 kV (ena cev bo rezervirana za javno razsvetljavo) pred obnovo glavne ceste se pokrovi jaškov kabelske kanalizacije izvedejo na nivoju obstoječe ceste. Ob kasnejši obnovi glavne ceste in izgradnje pločnika se nivojsko prilagodijo novi ureditvi.
26. člen
(Javna razsvetljava)
Z novimi ureditvami se ob obstoječih in načrtovanih cestah predvidi postavitev uličnih svetilk – luči javne razsvetljave. Javna razsvetljava je sestavljena iz enocevne kabelske kanalizacije po celotni dolžini trase, napajalno krmilnega in merilnega dela, vodnikov in kandelabrskih svetilk ter kabelskih vodnikov in ozemljitve. Kabelska kanalizacija se izdela iz 1x PEHD cevi ø 60. Medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m ob glavni cesti in približno 25 m ob internih cestah. Višina namestitve svetilk je 5-6 m ob internih cestah in 9 m ob glavni cesti. Pri tem mora biti zagotovljena izbira svetil, ki bodo preprečevala svetlobno onesnaževanje.
27. člen
(Plinovodno omrežje)
Za ogrevanje in drugo gospodinjsko uporabo je predvidena izgradnja/uporaba sekundarnega plinskega omrežja v sklopu plinovodnega omrežja Novega mesta. Napajanje območja predvidene stanovanjske pozidave je predvideno iz že zgrajenega plinovoda v ulici Jedinščica – Ob Težki vodi. Predvidena trasa plinovoda bo potekala v koridorju dostopnih cest ob trasah ostalih infrastrukturnih vodov.
V objektih je predvidena vgradnja toplotnih energetskih naprav skupne moči do 20 kW. Nadtlak v distribucijskem plinovodu zemeljskega plina bo znašal 1,0 bar.
Na podlagi Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02) je potrebno pri graditvi ostalih komunalnih vodov in graditvi objektov za zagotovitev obratovalne varnosti plinovoda in priključnih plinovodov izpolnjevati zahteve glede varnostnih odmikov in križanj. Varnostni pas oziroma ožji zaščitni pas plinovoda za plinovode z največjim delovnim tlakom do vključno 5 barov znaša 2 m na vsako stran glede na os plinovoda oziroma priključnih plinovodov.
Za območje Jedinščice je izdelana Tehnična rešitev za izvedbo plinovoda in vodovoda ob Belokranjski cesti (KAB, d.o.o., Novo mesto, št. proj. P-44/05, faza: tehnična rešitev, julij 2005), ki obravnava potek plinovoda vzporedno z vodovodom po nasprotni – vzhodni strani glavne ceste (ureditvena podenota D2). Trasa plinovoda se pri Mercatorju naveže na obstoječe omrežje. Rešitev je povzeta v OLN.
OMREŽJE ZVEZ
28. člen
(Telekomunikacijsko omrežje)
Predvideno območje nove pozidave se priključi na obstoječe TK omrežje, ki poteka po severu in jugu območja predvidene pozidave. Obstoječe omrežje na poteku preko obravnavanega območja bo zaradi predvidenih ureditev potrebno zaščititi oziroma prestaviti. TK krajevno omrežje bo na obravnavanem območju OLN v TK kabelski kanalizaciji po tipizaciji s PVC cevmi in jaški. Pri gradnji jaškov je potrebno upoštevati zahteve drugih komunalnih upravljalcev, katerih vodi potekajo v neposredni bližini. Potek TK kabelske kanalizacije je predviden v robu načrtovanih dostopnih cest ob elektroenergetski kanalizaciji. Pri prehodih preko cest in parkirnih površin se kabelska kanalizacija obbetonira. Približevanje in križanje telefonske kanalizacije z drugimi podzemnimi vodi se izvede na predpisanih razdaljah ter kotu križanja.
29. člen
(Kabelsko komunikacijsko omrežje – KKS)
Novi objekti z območja OLN se priključijo na obstoječe omrežje KKS. Zagotoviti je treba povezavo na obstoječo že izvedeno cevno kabelsko kanalizacijo (KK) v delu ceste Jedinščica – Ob Težki vodi ali na cesti G2-105 Novo mesto – Metlika z zaključitvijo na cevno KK v obstoječem jašku.
Za povezavo razvodov je predvidena kabelska kanalizacija (KK) z eno cevjo Φ110 mm in vmesnimi jaški z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti, ki poteka ob robu dostopnih cest. Jaški premera Φ60-80 cm in globine 80 cm se umestijo na razdaljah, ki omogočajo uvlačenje dovodnih in distribucijskih kablov do omaric in objektov.
Cev KK je lahko položena ob cevi (ceveh) Telekoma, prehodi in zaključki cevi pa morajo biti urejeni v samostojnih jaških in omaricah.
Povezava cevne KK mora zagotoviti možnost zančenja oziroma prevezav v smereh obstoječih prenosov in predvidenih novih priključitev. Cevna KK mora zagotoviti povezavo in vključitev vseh novozgrajenih objektov v zvezdnični sistem. Za samostojno napajanje z električno energijo je predvidena postavitev merilnega mesta.
KOMUNALNO OMREŽJE
30. člen
(Vodovodno omrežje)
Novi objekti se priključijo na obstoječe mestno vodovodno omrežje v severnem in južnem delu obravnavanega območja, ki mora zagotavljati ustrezne količine pitne in požarne vode. Projektirano vodovodno omrežje je predvideno iz duktilne cevi profila 100 mm. Potek predvidenega vodovoda je v dostopnih cestah skupaj s plinovodom. Komunala Novo mesto ima v svojih planih tudi rekonstrukcijo vodovoda Novo mesto – Stopiče oziroma zamenjavo obstoječih salonitnih cevi na trasi od glavne ceste do loma trase na zahodni strani.
Za območje Jedinščice je izdelana Tehnična rešitev za izvedbo plinovoda in vodovoda ob Belokranjski cesti (KAB, d.o.o., Novo mesto, št. proj. P-44/05, faza: tehnična rešitev, julij 2005), ki obravnava potek vodovoda vzporedno s plinovodom po nasprotni – vzhodni strani glavne ceste (ureditvena podenota D2). Trasa vodovoda se pri Mercatorju naveže na obstoječe omrežje. Rešitev je povzeta v OLN.
Pri zasnovi vodovodnega omrežja na območju OLN je potrebno upoštevati določila Odloka o javnem vodovodu in o oskrbi prebivalstva z vodo v občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 115/00), Tehnični pravilnik o javnem vodovodu (Uradni list RS, št. 115/00) in določila Odloka o zaščiti vodnih virov na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/85).
31. člen
(Kanalizacijsko omrežje)
Za odvodnjavanje odpadnih voda je predviden ločen kanalizacijski sistem. Nov kanalizacijski sistem poteka po predvidenih cestah.
Omrežje se dogradi oziroma rekonstruira tako, da bo prevajalo komunalne odpadne in padavinske vode iz predvidenih objektov ter prometnih površin ter obstoječih stanovanjskih in poslovno stanovanjskih objektov ob Belokranjski cesti.
Upoštevati je potrebno določila Odloka o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št. 76/00) in Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 76/00).
 
– Komunalne odpadne vode
Priključitev predvidenega kanalizacijskega sistema za odvod odpadnih komunalnih voda na obstoječo kanalizacijo je predvidena na severnem delu obravnavanega območja in na vzhodnem delu, kjer je predviden tudi preboj glavne ceste. Hišne priključke se priključuje na kanal zgolj preko revizijskih jaškov.
Po projektu AS INŽENIRING, s.p., št. proj. 3/99, je ob glavni cesti predvidena trasa kanalizacije komunalnih odpadnih voda, s profilom cevi Φ315. Rešitev je povzeta v OLN. Obravnavano območje je možno priključiti tudi na to traso kanalizacije. Obstoječe stanovanjske in stanovanjsko poslovne objekte ob Belokranjski cesti, ki še nimajo zgrajene kanalizacije, se priključi na nove kanalizacijske vode, in sicer: objekt Belokranjska cesta 52a in 54 na kanalizacijski sistem v ureditvenem območju A, ostale objekte ob Belokranjski cesti pa na predvideno kanalizacijo ob Belokranjski cesti, ki je povzeta po projektu AS INŽENIRING, s.p., št. proj. 3/99. Litoželezni pokrovi jaškov kanalizacijskega sistema ob glavni cesti naj potekajo v predvidenem pločniku novorekonstruirane glavne ceste. V primeru izgradnje kanalizacije za odvod odpadne komunalne vode pred obnovo glavne ceste se pokrovi jaškov kabelske kanalizacije izvedejo na nivoju obstoječe ceste. Ob kasnejši obnovi glavne ceste in izgradnje pločnika se nivojsko prilagodijo novi ureditvi.
Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda je predvideno po obstoječem centralnem kanalizacijskem sistemu Novega mesta v centralno čistilno napravo v Ločni.
 
– Padavinske vode
Onesnažene padavinske vode z manipulativnih površin in parkirišč se bodo odvajale preko lovilcev olj in bencina. Odvodnjavanje meteornih voda z vozišč in hodnikov za pešce je omogočeno s prečnimi in vzdolžnimi nakloni. Voda se bo odvajala v vtočne jaške in kanalizacijo za odvod odpadnih meteornih voda.
Pri projektiranju in dimenzioniranju kanala se uporabljajo podatki Hidrometeorološkega zavoda RS Slovenije za opazovalno obdobje 6 let po podatkih Hidrometerološke postaje Novo mesto.
Pri izračunu količine odpadne vode se upošteva koeficient odtoka:
– I = 0,10 za zelene površine, parke in vrtove,
– II = 0,70 za zazidane površine s tlakovanimi dvorišči,
– III = 0,90 za tlakovane in asfaltirane površine.
Odpadne padavinske vode se odvodnjavajo preko kanalizacije za odvod odpadnih padavinskih voda direktno v bližnji potok Težka voda vzhodno od glavne ceste (trasa pri tem poteka tudi po zemljiških parcelah št. 451/5 in 1221/3, KO Gotna vas, ki je izven območja OLN) in v obstoječo kanalizacijo padavinskih voda na severnem delu obravnavanega območja.
Za tisti del padavinske kanalizacije, ki se priključuje na obstoječi meteorni sistem, bo potrebno narediti hidravlični izračun (presojo).
Padavinska kanalizacija naj bo projektirana iz prefabriciranih betonskih cevi.
V primeru izgradnje elektrokabelske in kanalizacije za odvod odpadne komunalne vode pred obnovo glavne ceste se odvodnjavanje odpadnih padavinskih voda z glavne ceste in bodočega pločnika uredi z izvedbo začasne mulde ob glavni cesti. Odpadna padavinska voda se nato z mulde odvodnjava v vtočne jaške z LTŽ rešetkami in v cevi, ki so dimenzionirane na končno stanje ceste z iztokom v predvideno kanalizacijo padavinskih vod iz območja OLN Jedinščica. Začasna mulda se izvede na dolžini približno 80 m (odsek od km 1+595 do km 1+665) na delu, kjer je obstoječ cestni jarek tangiran z izgradnjo EKK in kanalizacijo za odvod odpadnih komunalnih voda.
Pokrovi jaškov kabelske kanalizacije se izvedejo na nivoju obstoječe ceste. Ob kasnejši obnovi glavne ceste in izgradnje pločnika se nivojsko prilagodijo novi ureditvi.
32. člen
(Ogrevanje)
Ogrevanje obstoječih in predvidenih stanovanjskih stavb je v skladu z Odlokom o izvajanju gospodarske javne službe distribucije zemeljskega plina v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 18/02, 92/02, 31/05) predvideno preko javnega plinovodnega omrežja Mestne občine Novo mesto. Obveznost priključitve se ne nanaša na že zgrajene stavbe v primeru, ko imajo urejeno uporabo virov energije, ki po veljavnih standardih in normativih ne povzročajo onesnaževanja okolja preko dovoljenih meja.
Ogrevanje objektov je razen z zemeljskim plinom možno z izkoriščanjem drugih virov energije, tudi alternativnih.
33. člen
(Odpadki)
Povzročitelji komunalnih odpadkov so dolžni odlagati odpadke v za to namenjene posode, katerih tip, velikost/prostornino in število določi izvajalec javne službe. Odjemno mesto, kjer so nameščene posode, mora povzročiteljem omogočati neovirano odlaganje komunalnih odpadkov, hkrati pa mora biti dostopno posebnim smetarskim vozilom za odvoz odpadkov.
Za odlaganje ostalih odpadkov se v severnem delu območja OLN uredi površina za postavitev ekološkega otoka, kjer bo možno v posebne zabojnike odlagati papir, steklo in embalažo.
Stojna mesta za zabojnike je potrebno primerno urediti (tlakovana stojna površina, namestitev enostavno oblikovane ograje okrog zabojnikov, možnost nadkritja – nadstrešek).
VI. REŠITVE IN UKEPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
34. člen
(Varovanje pred prekomernim hrupom)
Območje glavne ceste spada v IV. stopnjo varstva pred hrupom po Uredbi o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 105/05), kjer so dopustni posegi v okolje, ki so lahko bolj moteči zaradi povzročanja hrupa. Glede na značilnosti mejne vrednosti kazalcev hrupa ne smejo presegati zahtev za IV. območje, in sicer 75 dBA za dan in 65 dBA za noč. V primeru, da glavna cesta kot vir hrupa presega čezmerne obremenitve okolja, mora upravljavec ceste zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisij hrupa.
Ostale površine območja OLN sodijo v III. stopnjo varstva pred hrupom, na katerih so dopustni posegi v okolje, ki so manj moteči zaradi povzročanja hrupa. Glede na značilnosti mejne vrednosti kazalcev hrupa ne smejo presegati zahtev za III. območje, in sicer 60 dBA za dan in 50 dBA za noč.
35. člen
(Varovanje pred onesnaženjem zraka)
Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih koncentracij po Uredbi o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednosti snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbi o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94).
36. člen
(Varovanje pred onesnaženjem voda)
Odvodnjavanje komunalnih odpadnih voda je predvideno po obstoječem centralnem kanalizacijskem sistemu Novega mesta v centralno čistilno napravo v Ločni.
Padavinske vode ne smejo pritekati na cesto ali na njej zastajati, za kar mora biti urejeno ustrezno odvodnjavanje. Padavinske vode s strešin se spelje direktno v bližnji potok Težka voda ali v obstoječo kanalizacijo padavinskih voda. Onesnažene padavinske vode s prometnih površin, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z naftnimi derivati, se mora voditi preko lovilca olj v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
V skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04, 35/04) mora upravljavec sistema za oskrbo s pitno vodo zagotavljati skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode ter sprejeti ukrepe za odpravo neskladnosti, kadar je to potrebno zaradi varovanja zdravja ljudi.
37. člen
(Ohranjanje narave)
Na obravnavanem območju ni naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.
38. člen
(Varstvo kulturne dediščine)
Območje predvidenega OLN se nahaja znotraj enote kulturne dediščine Novo mesto – arheološko najdišče Gotna vas (EDŠ 15636). Ker obstajajo dokazi za šibko človekovo aktivnost v rimskem obdobju in zaradi prazgodovinskega najdišča, ki je v bližini, bo potrebno izvajati arheološki nadzor nad zemeljskimi deli na celotni lokaciji posega. V primeru odkritja arheoloških ostalin bo potrebno izvesti arheološko zaščitno izkopavanje.
39. člen
(Osončenje fasad in odprtih površin)
Lega novih objektov in prostorov je predvidena tako, da v največji možni meri omogoča kvalitetno orientacijo objektov.
Bivalni prostori naj bodo orientirani proti jugu, jugozahodu ali jugovzhodu, spalni in delovni prostori pa na nasprotni strani neba (izjema so hiše dvojčki). V primeru, ko ima objekt kletno etažo, naj bo le-ta maksimalno vkopana v teren (hiša – dvojček). Zaradi predvidene gradnje nižjih objektov in upoštevanja potrebnih odmikov med objekti bo zagotovljen ustrezen kot osončenja fasad objektov in odprtih površin preko celega leta.
40. člen
(Varovanje krajinskih značilnosti)
Načrtovani objekti ne bodo glede na obstoječo grajeno strukturo ter izpostavljenost lege na vzpetini v južnem vstopu v Novo mesto presegali višine P (pritličje) + 1 (nadstropje) oziroma K (vkopana klet) + P (pritličje) + 1 (nadstropje) z možnostjo izkoriščenih podstrešij.
Pri zasaditvi je treba upoštevati krajinske značilnosti (naklon terena, padec senc, bližino stavb in poti…).
Za potrebe lokalnega prebivalstva se uredi območje za šport in rekreacijo v opuščenem kamnolomu, ki ga je pred ureditvijo igrišč, sprehajalnih poti, postavitvijo igral in podobno, potrebno sanirati v skladu z zakonodajo.
41. člen
(Varovanje plodne zemlje in tal)
Organizacija gradbišča mora obsegati čim manjše površine in zagotoviti kar najmanjše poškodbe tal. Pri pripravi terena bo nastala določena količina odvečne prsti. Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo. Pri odstranjevanju gornjih plasti zemljine se rodovitna zemlja uporabi pri končni ureditvi obravnavanega območja oziroma posameznih lokacij. Del rodovitne prsti se uporabi za renaturacijo opuščenega kamnoloma v ureditveni enoti B.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
42. člen
(Zaščita pred požarom)
Do objektov na območju OLN morajo biti zagotovljene ustrezne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru požara ter urejeno hidrantno omrežje, ki mora zagotavljati zadosten vir za oskrbo z vodo za gašenje požara, skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/1991). Hidranti morajo biti nameščeni na medsebojni razdalji največ 150m oziroma tako, da je požar na objektu možno gasiti z najmanj dveh zunanjih hidrantov.
Odmiki med objekti morajo ustrezati požarnovarstvenim predpisom, prav tako morajo biti zagotovljeni vsi ukrepi za varen umik ljudi in premoženja.
Za zagotavljanje požarne varnosti in varnosti pred drugimi nesrečami je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93, 87/01) in Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Uradni list RS, št. 64/94) ter druge predpise, ki urejajo načrtovanje, projektiranje in gradnjo objektov in naprav ter njihovo rabo.
43. člen
(Potresna varnost)
Vsi predvideni objekti in ureditve morajo biti projektirani za VII. stopnjo MCS lestvice.
VIII. VPLIVI NA OKOLJE
44. člen
Na območju urejanja se pričakujejo vplivi na okolje, kot so emisije hrupa, povečanje količine odpadnih voda, eventualna porušitev objektov idr. Vsi vplivi morajo biti v mejah dovoljenih in morajo upoštevati predpisane normative.
Na območju OLN ni varovanih območij naravne dediščine, se pa nahaja v območju enote kulturne dediščine (EŠD 15636 – arheološko najdišče Gotna vas). Del območja na vzhodnem robu leži v varovalnem pasu državne ceste G2-105 Novo mesto – Metlika ter del območja leži v varovalnem pasu 20kV daljnovoda Jedinščica – Revoz na jugozahodnem delu. V fazi priprave in izvedbe je prestavitev daljnovoda neposredno ob trasi glavne ceste Novo mesto – Metlika v obliki 3x20 kV kablovoda.
Poleg navedenega je potrebno upoštevati tudi obstoječa stanovanjska območja na severni, zahodni in južni strani lokacije, katerim se ne smejo poslabšati bivalni in drugi pogoji zaradi novih gradenj in ureditev.
Pri urejanju območja je potrebno upoštevati odmike od obstoječe oziroma predvidene infrastrukture.
Zaradi predvidenih ureditev bo potrebna prestavitev transformatorske postaje v skrajnem južnem delu območja na parc.št. 449/69, KO Gotna vas, ter prestavitve oziroma ukinitve ostalih komunalnih in električnih vodov, ki potekajo preko zemljišča, kjer so predvidene nove gradnje objektov in ostale ureditve.
Z ureditvami posegamo tudi izven območja OLN, in sicer na zemljiški parceli št. 451/5 in 1221/3, KO Gotna vas, zaradi predvidenega iztoka padavinske kanalizacije v potok Težka voda vzhodno od glavne ceste.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
IN DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE
45. člen
Izvajanje posegov po posameznih območjih OLN se izvaja etapno:
– komunalno – energetska in prometna ureditev posamezne ureditvene enote, ulice ali gradbene parcele,
– gradbena dela.
Izvajanje posegov v posameznih ureditvenih enotah OLN se lahko izvaja neodvisno od urejanja druge ureditvene enote predvsem pri gradnji prometnega omrežja in gradnji novih stanovanjskih stavb. Etape se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, vedno pa morajo predstavljati posamezne zaključene funkcionalne celote.
S posameznimi posegi, predvsem zaradi izgradnje infrastrukturnih omrežij, se lahko ob realiziranju posamezne ureditvene enote posega tudi v sosednjo ureditveno enoto, vendar se tak poseg šteje za del posamezne etape ob urejanju izhodiščne enote.
Po končanju gradbenih del na celotnem območju ali na posameznih odsekih se sanirajo začasne površine deponij materiala in zatravijo oziroma zasadijo brežine ter preostale površine.
Ureditev odvodnjavanja glavne ceste na delu, kjer je tangirana z izgradnjo EKK in kanalizacije za odvod odpadnih meteornih voda, je v prvi fazi oziroma do obnove glavne ceste predvidena z muldo. Vtočni jaški so pokriti z LTŽ rešetkami, cev se dimenzionira na končno stanje ceste, upošteva se tudi odvajanje vode s predvidenega pločnika. Mulda se izvede na dolžini približno 80 m. Pokrovi jaškov kabelske kanalizacije so na nivoju obstoječe ceste. Ob kasnejši rekonstrukciji ceste se nivojsko prilagodijo novi ureditvi.
X. TOLERANCE
46. člen
Znotraj območja OLN so dopustne naslednje tolerance:
– dovoljena so odstopanja od dejavnosti, določenih v 5. členu tega odloka, če za to obstajajo prostorske možnosti in ob upoštevanju določil tega odloka predvsem glede hrupa in ostalih dovoljenih emisij v okolje ter ob soglasju mejnih sosedov;
– v primeru spremembe namenske rabe, iz kmetijskih v območje stavbnih zemljišč znotraj ureditvene enote B, je možno določiti gradbene parcele; na njih se lahko izvede površine za šport in rekreacijo tudi v obliki utrjenih površin, za katere je potrebna pridobitev gradbenega dovoljenja;
– dovoljena so odstopanja od tipologije gradnje stanovanjskih stavb znotraj ureditvene enote A; če obstajajo prostorske možnosti, je možno namesto hiše dvojčka zgraditi individualno hišo po pogojih, ki so določeni v odloku;
– tolerance za horizontalne gabarite osnovnih objektov so dovoljene do ± 20%, pri čemer je dolžina garaže, pergole ali nadstreška pri individualni hiši lahko največ toliko, kot znaša dolžina daljše stranice objekta skupaj z omenjenimi tolerancami, dolžina pergole ali nadstreška pri hiši dvojček največ toliko, kot znaša dolžina daljše stranice objekta skupaj z omenjenimi tolerancami in dolžina pergole ali nadstreška, ki je prizidan k vrstni hiši največ toliko, kot znaša dolžina krajše stranice objekta skupaj z omenjenimi tolerancami;
– širina pergole/nadstreška pri hiši dvojček se lahko poveča za razdaljo do objekta tako, da pokrije tudi enoramne stopnice v klet;
– tolerance na višine etaž so lahko največ +-10%, razen pri garaži, če se zgradi v podaljšku strehe obstoječe individualne hiše;
– tolerance za kote pritličja objektov znašajo +-50cm;
– dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt oziroma na parcelo, vendar tako, da je vhod na parcelo min 6,0 m oddaljen od križišča oziroma min 1,0 m od parcelne meje;
– dovoljeno je združiti dva vhoda na parcelo ob upoštevanju že navedenih oddaljenosti od križišča cest;
– parcele je možno združevati tako, da ima nova parcela dostop s stanovanjske ulice;
– dovoljeno je graditi objekt »dvojček«, pri čemer je posamezno enoto možno višinsko zamakniti, vendar za največ višino ene etaže;
– objekt je možno izvesti brez kleti, kakor tudi z neizkoriščenim podstrešjem;
– dovoljeno je graditi objekte brez predhodno izvedene parcelacije v primerih, da se zakoličba objekta izvede po pogojih tega OLN, da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta OLN, da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za funkcioniranje tega objekta oziroma bo zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih tega OLN;
– zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj gradbenih parcel, določenih s tem OLN, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel;
– dovoljeno je odstopanje od osnovne gradbene linije stanovanjskih stavb za ±1,0 m (zunaj ali znotraj gradbene linije), vendar največ v 1/3 dolžine fasade objekta ter v primeru, ko to zahteva stabilnost terena ali drugi konstruktivni razlogi, pri čemer pa se naj oblika gradbene linije ne spreminja;
– pri trasah cestnega omrežja je dovoljeno prilagajanje trase v prostoru zaradi lastništva, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč, hodnikov za pešce in kolesarske steze;
– izvedba enostranskega pločnika ob zbirni mestni cesti LZ 299020 Jedinščica – Ob Težki vodi in ob javni poti JP 799194 Jedinščica je možna ob levi ali desni strani vozišča; izbor najprimernejše trase se prikaže v projektni dokumentaciji, pri čemer se upošteva varnost pešcev ter primernejšo investicijsko vrednost;
– pri komunalni infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih tras, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.
Pri pripravi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov so dopustna odstopanja od oblikovalskih in tehničnih rešitev, navedenih v tem odloku, če se z novimi rešitvami v okviru odstopanj, ki so dovoljena v OLN, ne spreminja načrtovani videz območja, poslabšajo bivalni in delovni pogoji ter vplivi na okolje na območju OLN. Odstopanja od predlaganih rešitev, določenih s tem OLN, ne smejo biti v nasprotju z javno koristjo oziroma interesi.
XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
47. člen
Poleg vseh obveznosti, ki so navedene v tem odloku, so obveznosti investitorjev in izvajalcev pri posegih v prostor naslednje:
– Investitor OLN krije stroške gradenj stanovanjskih stavb v ureditveni enoti A, sodeluje pri sanaciji opuščenega kamnoloma v dogovoru z lastniki zemljišč za namen ureditve športno-rekreativnih površin v ureditveni enoti B, financiranje izgradnje infrastrukturnih vodov pa poteka v dogovoru med investitorjem, upravljavci energetskih, komunalnih naprav in cest; za zgoraj opisane namene je obvezna sklenitev urbanistične pogodbe na osnovi 76. člena ZUreP-1 med investitorjem OLN in Mestno občino Novo mesto.
– Investitor mora za zagotavljanje realizacije določil urbanistične pogodbe izdelati program opremljanja zemljišč.
– Pred pričetkom posegov v prostor pravočasno obvestiti upravljavce energetskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzor nad izvajanjem del.
– Ob zemeljskih delih se izvaja arheološki nadzor na celotni lokaciji posega; v primeru odkritja arheoloških ostalin bo potrebno izvesti arheološko zaščitno izkopavanje.
– Investitor mora za rabo vode pridobiti vodno pravico (vodno dovoljenje); vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pidobitvijo vodnega soglasja.
– Investitor mora skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti za gradnjo preko vodnega zemljišča, če je lastnik zemljišča Republika Slovenija; pogodbo je treba skleniti pred pridobitvijo vodnega soglasja.
– Pri graditvi infrastrukturnih omrežij in graditvi objektov je potrebno izpolnjevati zahteve glede varnostnih (vertikalnih in horizontalnih) odmikov in križanj.
– Objekti se priključujejo na infrastrukturno omrežje po pogojih upravljavca.
– Zagotoviti nemotene dovoze in dostope do vseh objektov in zemljišč ter nemoteno komunalno oskrbo objektov v času izvajanja del.
– Zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizirati gradbišče tako, da bo preprečeno onesnaženje okolja.
– Vse izkopane plasti tal je potrebno deponirati ločeno glede na njihovo sestavo, rodovitna zemlja se uporabi pri sanaciji kamnoloma in končni ureditvi območja oziroma posamezne lokacije ali se jo odpelje na ustrezno deponijo.
XII. PREHODNE DOLOČBE
48. člen
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
XIII. KONČNE DOLOČBE
49. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo na območju urejanja tega OLN veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in predmestna središča (Uradni list RS, št. 7/92, 32/93, 22/95, 37/95, 41/95, 21/97, 35/97, 40/98, 38/99, 60/99, 96/00, 49/01, 69/02 in 92/02).
50. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega OLN opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.
51. člen
OLN je stalno na vpogled pri občinski upravi Mestne občine Novo mesto.
52. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-10/2006-1901
Novo mesto, dne 30. maja 2006
Župan
Mestne občine Novo mesto
mag. Boštjan Kovačič l.r.