Uradni list

Številka 45
Uradni list RS, št. 45/2006 z dne 28. 4. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 45/2006 z dne 28. 4. 2006

Kazalo

1943. Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije, stran 4891.

Na podlagi veljavnih predpisov sklepata pogodbeni stranki, kot predstavniki delodajalcev:
Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje živilske industrije,
Združenje delodajalcev Slovenije
in Zadružna zveza Slovenije
in kot predstavniki delojemalcev: Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije, naslednjo
K O L E K T I V N O P O G O D B O
za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije
A. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Krajevna veljavnost kolektivne pogodbe)
Kolektivna pogodba velja za območje Republike Slovenije.
2. člen
(Stvarna veljavnost kolektivne pogodbe)
Kolektivna pogodba velja za vse delodajalce, ki kot glavno dejavnost opravljajo eno od naslednjih dejavnosti:
01.1    Pridelovanje kmetijskih rastlin
01.2    Živinoreja
01.3    Mešano kmetijstvo
01.4    Storitve za rastlinsko pridelavo in živinorejo, razen
        veterinarskih storitev; urejanje parkov
05.0    Ribištvo in ribiške storitve
15.1    Proizvodnja, predelava in konzerviranje mesa
        in proizvodnja mesnih izdelkov
15.2    Predelava in konzerviranje rib, proizvodnja ribjih
        izdelkov
15.3    Predelava in konzerviranje sadja in vrtnin
15.4    Proizvodnja rastlinskih in živalskih olj in maščob
15.5    Predelava mleka in proizvodnja mlečnih izdelkov
15.6    Mlinarstvo, proizvodnja škroba in škrobnih
        izdelkov
15.7    Proizvodnja krmil in hrane za živali
15.8    Proizvodnja drugih živil
15.9    Proizvodnja pijač
16.0    Proizvodnja tobačnih izdelkov
3. člen
(Osebna veljavnost)
(1) Kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe, in delavce, ki so na podlagi pogodbe o zagotavljanju dela delavcev drugemu delodajalcu (uporabniku) napoteni na delo k drugemu delodajalcu, za katerega velja ta kolektivna pogodba.
(2) Za poslovodne osebe in delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja, razen če je tako določeno s pogodbo o zaposlitvi.
(3) Kolektivna pogodba velja tudi za učence in študente na obvezni praksi pri delodajalcih iz 2. člena te kolektivne pogodbe.
4. člen
(Časovna veljavnost)
Ta pogodba začne veljati prvega dne v naslednjem mesecu po njeni objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja eno leto.
B. NORMATIVNI DEL
SPLOŠNO
5. člen
(Pomen izrazov v tej kolektivni pogodbi)
(1) Izraz »poslovodna oseba« pomeni fizično osebo ali organ, ki vodi poslovanje delodajalca in je kot takšna vpisana v ustrezen register.
(2) Izraz »delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi« pomeni delavca, ki je z aktom o ustanovitvi delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi ali z drugačnim pooblastilom določen za samostojno vodenje določenih poslov ali enot in ima pooblastila za samostojne odločitve.
(3) »Sistemizacija delovnih mest« je splošni akt delodajalca, ki določa delovna mesta ter vsebuje podroben opis dela in pogoje za opravljanje dela posameznega delovnega mesta.
(4) Za skupno delovno dobo se štejejo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil v delovnem razmerju doma ali v tujini oziroma pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico.
(5) Za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu se šteje:
– prekinjena in neprekinjena delovna doba pri zadnjem delodajalcu, razen v primerih iz 5. točke 65. člena te pogodbe,
– delovna doba pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca,
– za prevzete delavce tudi delovna doba pri delodajalcu, od katerega so prevzeti,
– kadar iz razlogov na strani delodajalca pri družbah, ki so kapitalsko povezane z večinskim deležem, pride do zaposlitve delavca iz ene povezane družbe v drugo.
(6) Izraz »uredba« je skrajšana oblika zapisa vsakokrat veljavne Uredbe o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo, ne glede na morebitno spremembo njenega naziva.
6. člen
(Enotni minimalni standardi)
(1) Določila te kolektivne pogodbe predstavljajo enotne minimalne standarde za kolektivne pogodbe pri delodajalcih, razen v primerih in pogojih, ko je dogovorjeno odstopanje od teh standardov.
(2) Odstopanje od minimalnega standarda je dovoljeno na podlagi posebnega pisnega sporazuma med reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu in delodajalcem. K temu pisnemu sporazumu mora dati soglasje reprezentativni sindikat na ravni države.
(3) Sporazum o odstopanju od minimalnih standardov je dopusten v vseh resnih krizah poslovanja, v katerih je mogoče s takšnim ukrepom preprečiti večjo škodo in ohraniti delovna mesta. Ukrep je časovno omejen.
7. člen
(Tipična dela in naloge)
(1) Tipična delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov upoštevajoč zlasti zahtevnost dela.
I. tarifni razred: (enostavna dela)
Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučitev in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola.
 
II. tarifni razred: (manj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe še krajši eno ali večmesečni tečaji.
 
III. tarifni razred: (srednja zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
 
IV. tarifni razred: (zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
 
V. tarifni razred: (bolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega in strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali delovna mesta, za katera se zahteva 4 in 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.
 
VI. tarifni razred: (zelo zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba.
 
VII. tarifni razred: (visoko zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva visoka strokovna ali univerzitetna izobrazba.
 
VIII. tarifni razred: (najbolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju.
 
IX. tarifni razred: (izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela)
Delovna mesta, za katera se zahteva doktorat znanosti.
(2) Tipični poklici po posameznih tarifnih razredih, ki so osnova za opredelitev za zahtevnosti del pri delodajalcu, so opredeljeni v prilogi, ki je sestavni del te pogodbe.
(3) Zahtevnost del je razvidna iz sistemizacije delodajalca. Ta opredeljuje tudi dodatne pogoje za zasedbo delovnih mest. Zahteve za zasedbo posameznega delovnega mesta so lahko določene alternativno.
POGODBA O ZAPOSLITVI IN NJENE POSEBNE OBLIKE
8. člen
(Pogodba o zaposlitvi)
(1) Z delavcem, ki je izbran, se sklene pogodba o zaposlitvi, ki poleg obveznih sestavin iz zakona o delovnih razmerjih lahko vsebuje tudi poskusno delo ali pripravništvo.
(2) Delodajalec mora delavca pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
(3) Delodajalec kolektivne pogodbe in splošne akte hrani na mestu, dostopnem vsem delavcem. Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, česar mu delodajalec ne more odreči.
9. člen
(Drugi primeri sklepanja delovnega razmerja za določen čas)
Poleg v zakonu določenih primerov se pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko sklene, če gre za:
– delo na določenem projektu,
– primer, ko se na prijavo za delovno mesto ni prijavil noben ustrezen kandidat,
– sklenitev pogodbe o zaposlitvi za čas pripravništva,
– delo v predstavništvih in hčerinskih družbah v tujini.
10. člen
(Projektno delo)
V primeru priprave oziroma izvedbe dela, ki je projektno organizirano, delodajalec lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas z istim delavcem in za isto ali drugo delo za več kot dve leti.
POSKUSNO DELO IN PRIPRAVNIŠTVO
11. člen
(Poskusno delo)
(1) Delavec in delodajalec se lahko v pogodbi o zaposlitvi dogovorita o poskusnem delu. Poskusno delo ne sme trajati dlje, kot je določeno v objavi, v pogodbi o zaposlitvi ali v aktu o sistemizaciji. Ocena o poskusnem delu mora biti delavcu vročena v pisni obliki.
(2) Trajanje poskusnega dela za posamezna delovna mesta lahko znaša:
– za dela I. do III. tarifnega razreda največ 1 mesec,
– za dela IV. tarifnega razreda največ 2 meseca,
– za dela V. tarifnega razreda največ 3 mesece,
– za dela VI. tarifnega razreda največ 4 mesece,
– za dela VII., VIII. in IX. tarifnega razreda največ 6 mesecev.
(3) Način spremljanja poskusnega dela in oblikovanje ocene mora biti dogovorjen v pogodbi o zaposlitvi ali v kolektivni pogodbi.
12. člen
(Pogodba o zaposlitvi pripravnika)
(1) Kdor prvič začne opravljati delo lahko sklene pogodbo o zaposlitvi kot pripravnik.
(2) Pripravnik je oseba, ki pri delodajalcu začne prvič po končanem izobraževanju opravljati dela, ustrezna vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe in v okviru programa izobraževanja za poklic ni imel programa praktičnega usposabljanja ali obvezne prakse v takem obsegu, da bi samostojno opravljal delo v svoji stroki.
13. člen
(Trajanje pripravništva)
(1) Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:
– za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev,
– za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev,
– za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.
(2) Pripravništvo se lahko podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.
(3) Delavcu – pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa, čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo).
(4) Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.
14. člen
(Program pripravništva)
Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor.
15. člen
(Mentorstvo)
Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in najmanj tri leta delovnih izkušenj.
16. člen
(Način spremljanja in ocenjevanja pripravništva)
(1) V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.
(2) Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.
(3) Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
DRUGO DELO IN NAPOTITEV NA DELO
V DRUG KRAJ
17. člen
(Primeri in pogoji za opravljanje drugega dela)
(1) Delavcu se lahko odredi drugo delo brez spremembe ali ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi, če gre za:
– nadomeščanje začasno odsotnega delavca, vendar največ tri mesece,
– odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti, za čas trajanja odpovednega roka, pod pogojem, da je to drugo delovno mesto v istem ali največ enem nižjem tarifnem razredu,
– delavca, pri katerem je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti, na drugo ustrezno delo in je takšna možnost opredeljena v pogodbi o zaposlitvi,
– za delavca, ki začasno ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za opravljanje dela,
– če je delo nujno potrebno opraviti, da se prepreči večja škoda,
– ob nenadnih okvarah delovnih naprav, ki so bistvenega pomena za kontinuiran proizvodni proces.
(2) O obstoju pogojev iz prvega odstavka tega člena in o smotrnosti odreditve dela odloča delodajalec.
(3) Delavec je dolžan opravljati drugo delo dokler obstajajo razlogi, navedeni v 1. točki.
(4) V primeru odreditve drugega dela ima delavec pravico do plače, ki je zanj ugodnejša.
(5) Če je delavcu izrečen varstveni ali vzgojni ukrep ali če dela ne sme opravljati iz zdravstvenih razlogov, je dolžan opravljati tudi drugo delo, za katerega se zahteva enaka ali nižja strokovna izobrazba oziroma znanje in zmožnosti, kot jih ima delavec.
18. člen
(Napotitev delavca na delo v drug kraj)
(1) Delavec je napoten na delo v drug kraj pod pogoji, ki jih delodajalec in delavec določita v pogodbi o zaposlitvi.
(2) Drug kraj je lahko oddaljen največ 120 km od delavčevega bivališča, pot na delo in z dela pa v nobenem primeru ne sme trajati več kot tri ure in pol.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI
19. člen
(Postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti)
(1) Delodajalec lahko začne postopek pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, če delavec dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno. Nedoseganje pričakovanih delovnih rezultatov mora zajemati obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu. Po zaključku tega obdobja delodajalec sprejme pisno oceno delavčevega dela. Pred sprejemom ocene opravi z delavcem razgovor, v katerem se lahko delavec izreče o njegovih ugotovitvah. Delavčeve navedbe mora delodajalec povzeti v pisni oceni in se do njih opredeliti.
(2) Če delavec tako zahteva, mora delodajalec na razgovor iz prvega odstavka tega člena povabiti sindikat, katerega član je delavec.
(3) Delavec ima pred razgovorom iz prvega odstavka tega člena pravico vpogledati v dokumentacijo, ki se nanaša na ta postopek.
(4) V čas trajanja tega postopka se ne sme šteti časa upravičenih odsotnosti delavca (letni dopust, odsotnost zaradi bolezni ipd.).
(5) Delodajalec delavcu ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, če pred tem ni izpeljal postopka po tem členu.
20. člen
(Sprememba delodajalca)
(1) V primeru spremembe delodajalca v skladu s 73. členom Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, v nadaljevanju ZDR) mora delodajalec prenosnik najmanj 8 dni pred dejanskim prehodom delavca k delodajalcu-prevzemniku oziroma pričetkom opravljanja dela pri delodajalcu prevzemniku delavcu vročiti pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati naziv in sedež delodajalca prevzemnika, kraj in pričetek opravljanja dela ter opozorilo, da bo lahko delodajalec prenosnik delavcu izredno odpovedal pogodbo o zaposlitvi, če bo odklonil prehod in dejansko opravljanje dela.
(2) Delodajalec prevzemnik mora delavcu najkasneje na dan pričetka opravljanja dela izročiti pisni aneks k pogodbi o zaposlitvi ali pogodbo o zaposlitvi, ki morata vsebovati najmanj enake pogodbene pravice iz delovnega razmerja, ki jih je imel delavec na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku.
DELOVNI ČAS
21. člen
(Dodatni primeri za delo prek polnega delovnega časa)
(1) Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati delo prek polnega delovnega časa – nadurno delo, če dela ni mogoče opraviti s prerazporeditvijo delovnega časa in drugimi organizacijskimi ukrepi.
(2) Delavec je dolžan na zahtevo delodajalca opravljati nadurno delo poleg primerov, navedenih v zakonu, tudi v naslednjih primerih:
– da se opravi delo, ki ni moglo biti opravljeno zaradi pomanjkanja energije, strojelomov, ali drugih zastojev, ki jih ni bilo mogoče predvideti,
– da se opravi delo, ki ga je nujno potrebno zaradi posebnosti kmetijske in živilsko predelovalne dejavnosti (pokvarljivo blago, nepredvidene vremenske razmere itd.),
– da se opravi delo za izpolnitev pogodbeno dogovorjenih obveznosti, ki jih ni bilo mogoče načrtovati,
– nadomeščanje nepričakovano odsotnega delavca.
22. člen
(Delovni čas pri neenakomerni razporeditvi
ter začasni prerazporeditvi)
Pri neenakomerni razporeditvi ter začasni prerazporeditvi delovnega časa v primerih, ko to narekujejo objektivni ali tehnični razlogi ali razlogi organizacije dela ali potrebe uporabnikov, se upošteva poln delovni čas kot povprečna obveznost v obdobju 12 mesecev.
23. člen
(Letni razpored delovnega časa)
(1) Pred začetkom koledarskega oziroma poslovnega leta delodajalec določi letni razpored delovnega časa, pri čemer mora upoštevati sezonske in druge vplive pri organizaciji delovnega časa in organizacije dela, zakonsko določene odmore in počitke delavcev ter prednost delavcev s šoloobveznimi otroki, da izkoristijo najmanj en teden dopusta v času poletnih šolskih počitnic. Delodajalec o razporedu obvesti reprezentativni sindikat pri delodajalcu, ter delavce. Reprezentativni sindikat pri delodajalcu lahko v roku 8 dni poda svoje mnenje.
(2) Določbe tega člena se morajo upoštevati tudi v primeru začasne prerazporeditve delovnega časa med letom, ki ni predvidena z delovnim koledarjem. O tej prerazporeditvi morajo biti delavci obveščeni praviloma 5 dni pred uvedbo prerazporeditve, če gre za več kot 10 delavcev.
24. člen
(Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev
nadurnega dela)
Dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev nadurnega dela določena z zakonom se lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju 6 mesecev.
25. člen
(Delovni čas nočnega delavca)
Delovni čas delavca, ki dela ponoči, ne sme v obdobju štirih mesecev trajati povprečno več kot osem ur na dan, razen v primerih proizvodnje s sezonskim značajem dela, ko se to obdobje lahko podaljša na šest mesecev.
26. člen
(Delovni čas krajši od polnega)
(1) Delodajalec je dolžan delavcu z otrokom do treh let starosti omogočiti delo s krajšim delovnim časom v skladu s predpisi, ki urejajo starševstvo.
(2) Če eden od staršev uveljavlja pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka mora delodajalec delavcu na njegovo zahtevo omogočiti delo v delovnem času, ki omogoča ustrezno varstvo otrok, razen če delovni proces tega ne dopušča.
27. člen
(Soglasje za nočno delo žensk v industriji)
(1) Pogodbeni stranki soglašata, da se zaradi boljše izkoriščenosti delovnih sredstev in širjenja zaposlitvenih možnosti ter podobnih ekonomskih in socialnih razlogov, ob upoštevanju vseh pogojev za uvedbo nočnega dela, kadar se dejavnosti po tej kolektivni pogodbi opravljajo na industrijski način, lahko uvede nočno delo žensk v skladu z zakonom in konvencijo št. 89 Mednarodne organizacije za delo in s Protokolom 1990 k tej konvenciji.
(2) S to določbo je dosežen sporazum med reprezentativnim sindikatom in združenjem delodajalcev v skladu s 1. točko drugega odstavka 153. člena ZDR.
PRAVICA DO ODSOTNOSTI Z DELA
28. člen
(Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom plače)
(1) Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela z nadomestilom plače v breme delodajalca do skupaj največ 7 delovnih dni v posameznem koledarskem letu zaradi naslednjih osebnih okoliščin:
– lastne poroke – 1 dan
– poroke otroka – 1 dan
– smrti zakonca oziroma osebe, ki je zadnji dve leti živela z delavcem v izvenzakonski skupnosti, ki je po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo, ali smrti otroka, posvojenca ali pastorka, smrti staršev, očima, mačehe, posvojitelja – 2 dni
– smrti starih staršev, bratov, sester – 1 dan
– na osnovi predloga specialista medicine dela za medicinsko programski oddih – po presoji delodajalca
– selitev s spremembo stalnega ali začasnega bivališča – 1 dan
– hujše nesreče, ki zadene delavca – po presoji delodajalca
– v drugih primerih – po presoji delodajalca.
(2) Odsotnost v zgornjih primerih mora biti neposredno povezana z nastopom dogodka.
(3) Delavcu se mora omogočiti odsotnost z dela zaradi opravljanja funkcije ali obveznosti po posebnih zakonih, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa. Če v navedenih primerih ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je takšna odsotnost v breme delavca.
29. člen
(Pravica do odsotnosti z dela brez
nadomestila plače)
(1) Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:
– neodložljivih osebnih opravkov,
– zasebnega potovanja,
– popravila hiše ali stanovanja,
– izobraževanja v lastnem interesu,
– zdravljenja na lastne stroške.
(2) Za odsotnost z dela iz prejšnjega odstavka zaprosi delavec v pisni obliki, odobri pa jo delodajalec, vendar v primeru prve, druge, tretje in četrte alinee le, kadar delavec odsotnosti ne more uresničiti iz rednega letnega dopusta.
(3) Delodajalec lahko delavčevo zahtevo za neplačano odsotnost z dela zavrne, če trenutne razmere in zahteve delovnega procesa takšne odsotnosti ne dopuščajo.
(4) V navedenih primerih delavec nima pravice do nadomestila plače. Delodajalec se z delavcem lahko dogovori o povračilu vseh plačanih prispevkov za socialno varnost.
POČITEK IN LETNI DOPUST
30. člen
(Dnevni in tedenski počitek v primeru
izmenskega dela)
V primeru izmenskega dela se dnevni in tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot ga določa zakon, zagotavlja v obdobju, ki ni daljši od 6 mesecev.
31. člen
(Dnevni ali tedenski počitek v primerih
iz četrtega odstavka 158. člena ZDR)
V primerih iz četrtega odstavka 158. člena ZDR se dnevni ali tedenski počitek v povprečnem minimalnem trajanju, kot je določen z zakonom, zagotavlja v obdobju 6 mesecev.
32. člen
(Letni dopust)
(1) Delavec ima v posameznem koledarskem letu pravico do izhodiščnega letnega dopusta:
– če dela 4 dni na teden v trajanju najmanj               16 dni,
– če dela 5 dni na teden v trajanju najmanj               20 dni,
– če dela 6 dni na teden v trajanju najmanj               24 dni.
(2) Poleg izhodišča iz prejšnjega odstavka ima pravico do dodatnih dni letnega dopusta:
– starejši delavec                                          3 dni
– delavec, mlajši od 18 let                                 7 dni
– delavec invalid                                           3 dni
– delavec z najmanj 60% telesno okvaro                      3 dni
– delavec, ki neguje otroka s telesno
ali duševno prizadetostjo                                   3 dni
– delavec z otrokom, ki še ni dopolnil
15 let starosti                                             1 dan
– nočni delavec                                             2 dni
– delavec, ki dela v izjemno težkih pogojih              do 2 dni
– za delovno dobo nad 10 let                                2 dni
– za delovno dobo nad 20 let                                4 dni
– za delovno dobo nad 30 let                                6 dni
(3) Delavcu, ki izpolni kriterij za povečanje letnega dopusta, se povečanje upošteva pri odmeri v naslednjem koledarskem letu.
33. člen
(Pravica staršev šoloobveznih otrok)
Delodajalec zagotavlja prednostno pravico delavcem s šolo obveznimi otroki, da izkoristijo najmanj en teden dopusta v času poletnih šolskih počitnic.
34. člen
(Letni dopust delavca, ki dela v tujini)
Delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta.
DISCIPLINSKA IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST
35. člen
(Disciplinska odgovornost)
(1) Disciplinsko odgovornemu delavcu delodajalec glede na težo kršitve izreče opomin ali denarno kazen.
(2) Osnova za izračun denarne kazni je povprečna mesečna plača, ki jo je delavec prejel ali bi jo moral prejeti, v zadnjih treh mesecih. Denarno kazen je moč delavcu izreči v višini do 30% osnove iz prejšnjega odstavka.
(3) Disciplinski ukrep denarne kazni se izreče v trajanju največ 3 mesecev.
36. člen
(Disciplinski postopek)
(1) Disciplinski postopek se vodi v skladu z zakonom.
(2) Delavec se ima pravico pripraviti na zagovor v treh delovnih dneh.
IZOBRAŽEVANJE
37. člen
(Izobraževanje)
Za izobraževanje se šteje:
– izobraževanje za pridobitev nove stopnje izobrazbe,
– usposabljanje,
– izpopolnjevanje.
38. člen
(Izobraževanje za pridobitev nove stopnje izobrazbe)
Če je izobraževanje za pridobitev nove stopnje izobrazbe v interesu delodajalca, se delavec in delodajalec s pogodbo o izobraževanju dogovorita o medsebojnih pravicah in obveznostih.
39. člen
(Pogodba o izobraževanju)
(1) S pogodbo o izobraževanju se delavec in delodajalec poleg prostega dneva na dan izpita oziroma zagovora zaključnega dela dogovorita tudi o dela prostih dnevih za pripravo na posamezni izpit oziroma zaključnega dela najmanj v višini:
– 2 delovna dneva za vsak izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti;
– 3 delovne dneve za vsak izpit na višji in visoki stopnji izobraževanja (visoki strokovni šoli ali fakulteti);
– 7 delovnih dni za maturo oziroma zaključni izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti;
– 10 delovnih dni za diplomo na višji ali visoki strokovni šoli oziroma fakulteti;
– 5 delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju;
– 15 delovnih dni za zaključni magistrski izpit ali magistrsko nalogo, za nalogo in izpit za pridobitev naziva magister oziroma specialist;
– 20 delovnih dni za doktorat.
(2) S pogodbo o izobraževanju delodajalec in delavec dogovorita tudi pravico delavca do povračila vseh z izobraževanjem povezanih stroškov, vendar pa najmanj v višini šolnine in pravico delodajalca zahtevati od delavca, da določeno obdobje po končanem izobraževanju ostane v delovnem razmerju z delodajalcem, vendar najmanj za čas trajanja izobraževanja.
40. člen
(Usposabljanje in izpopolnjevanje)
Usposabljanje in izpopolnjevanje, ki je izključno v interesu delodajalca praviloma poteka med delovnim časom, če ni bilo drugače dogovorjeno z reprezentativnim sindikatom v družbi.
41. člen
(Povračilo stroškov za usposabljanje
in izpopolnjevanje)
Delavcu, ki ga delodajalec napoti na izpopolnjevanje in usposabljanje, delodajalec krije naslednje stroške:
– prevoz,
– šolnino ali kotizacijo,
– stroške prehrane,
– stroške bivanja.
42. člen
(Delavec, ki se izobražuje v lastnem interesu)
Delavec, ki se izobražuje v lastnem interesu, ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače na dan, ko prvič opravlja izpit.
43. člen
(Učenci in študenti na praksi)
Delodajalec in organizator izobraževanja se s Pogodbo o izobraževanju učencev in študentov na praksi dogovorita o:
– plačilu za opravljeno delo,
– zavarovanju za primer poklicne bolezni in poškodbe na delu,
– prehrani med delom in
– ustreznem mentorstvu.
44. člen
(Vajenci)
Vajencem, ki so sklenili učno pogodbo z delodajalcem, gredo najmanj pravice, določene z zakonom.
45. člen
(Mentorji praktičnega pouka)
Delavcu, mentorju pripravnika, mentorju praktičnega pouka in mentorju usposabljanja brezposelnih oseb pri delodajalcu pripada dodatek za mentorstvo. Višino in pogoje izplačila določi delodajalec.
SINDIKALNO DELOVANJE
46. člen
(Pogoji za delovanje sindikata)
(1) S kolektivno pogodbo se ne posega v pravice, obveznosti in odgovornosti sindikata, da v skladu s svojo vlogo in nalogami deluje pri delodajalcu, daje pobude, predloge, stališča in zahteve pristojnim organom pri delodajalcu.
(2) Delovanja sindikata ni mogoče omejiti z odločitvami organov delodajalca.
(3) Delodajalec zagotavlja sindikatu podatke o vseh vprašanjih, o katerih odločajo organi upravljanja in pooblaščeni delavci in ki se nanašajo na socialno ekonomski in delovni položaj ter pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev iz dela in delovnega razmerja.
(4) Delodajalec omogoča sindikatom sodelovanje v vseh postopkih odločanja o pravicah, obveznostih in odgovornostih delavcev iz delovnega razmerja.
(5) Delodajalec zagotavlja sindikatu, organiziranem pri delodajalcu:
– prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov k delodajalcu na podlagi vnaprejšnjega obvestila;
– svobodo sindikalnega obveščanja in širjenja sindikalnega tiska.
47. člen
(Materialni pogoji za sindikalno delo)
(1) S kolektivno pogodbo pri delodajalcu oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikatom in delodajalcem se določijo materialni pogoji za delo sindikata.
(2) Če s pogodbo iz prejšnjega odstavka ni drugače določeno, je za delo sindikata zagotovljeno:
– ena plačana ura letno na vsakega člana sindikata pri delodajalcu, vendar ne manj kot 30 ur letno, če je do 20 zaposlenih in ne manj kot 60 ur, če je več kot 20 zaposlenih, ter pol ure za vsakega od zaposlenih delavcev za opravljanje sindikalnih funkcij. V tako določeno število ur se ne všteva sodelovanje sindikalnih zaupnikov v organih sindikalnih central in v organih sindikatov dejavnosti – na višjih nivojih. O okvirnem režimu izrabe določenega števila ur za delo sindikalnih zaupnikov se dogovorita sindikat in delodajalec. Pri tem upoštevajo potrebe in interese članov sindikata in zahteve delovnega procesa. Delodajalec sindikatu zagotavlja:
– prostorske pogoje za delo sindikata, njegovih organov in sindikalnih zaupnikov,
– tehnično izvedbo obračuna in plačevanje članarine sindikata,
– tri plačane delovne dneve letno za usposabljanje sindikalnih zaupnikov, vendar skupno število teh ur ne more presegati tretjine ur iz prve alinee,
– sindikalnemu zaupniku večinskega sindikata v podjetju, da prejema za svoje delo 10% dodatek, če zastopa manj kot 50 in 20% dodatek, če zastopa več kot 50 članov. Dodatek se izračuna iz najnižje osnovne plače za I. tarifni razred po tej kolektivni pogodbi.
(3) Število sindikalnih zaupnikov v organizaciji oziroma pri delodajalcu se določi s kolektivno pogodbo pri delodajalcu oziroma s pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo med sindikatom in delodajalcem, upoštevaje organiziranost delovnega procesa, izmenskost, dislociranost in podobno.
(4) S pogodbo iz prvega odstavka tega člena se lahko predvidi sklicevanje članskih sestankov največ dvakrat letno med delovnim časom.
(5) Ne glede na zagotovljene materialne pogoje za delo sindikata po tem členu se delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu lahko dogovorita, da za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača najmanj v višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije.
48. člen
(Varstvo sindikalnega zaupnika)
(1) Sindikalni zaupnik zaradi sindikalne dejavnosti uživa posebno varstvo v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo.
(2) Sindikalnemu zaupniku zaradi sindikalne dejavnosti ni mogoče znižati plače, proti njemu začeti disciplinskega ali odškodninskega postopka, ga kako drugače postavljati v manj ugoden oziroma podrejen položaj niti mu odpovedati pogodbe o zaposlitvi brez soglasja sindikata.
(3) Rok za soglasje iz prejšnjega odstavka je 8 dni od prejema pisne zahteve delodajalca. Če se v tem roku sindikat ne opredeli, se šteje, da je dal soglasje. Sindikat lahko odkloni soglasje le, če oceni, da je odločitev posledica sindikalne dejavnosti sindikalnega zaupnika, delodajalec pa lahko sproži postopek pred arbitražo. Dokazno breme je na delodajalcu.
(4) Varstvo po tem členu traja ves čas opravljanja funkcije sindikalnega zaupnika in še eno leto po njenem prenehanju.
(5) Za sindikalne zaupnike po tem členu se štejejo tudi funkcionarji sindikatov – sindikalnih central (predsedniki območnih in republiških odborov sindikatov, predsedniki območnih sindikatov), ki so zaposleni pri delodajalcu, svojo funkcijo pa opravljajo neprofesionalno.
PREJEMKI IZ DELOVNEGA RAZMERJA
49. člen
(Splošne določbe)
(1) Osebni prejemki delavca v delovnem razmerju, ki so predmet te kolektivne pogodbe, so:
– plača
– nadomestilo plače
– povračila stroškov v zvezi z delom
– drugi osebni prejemki
– božičnica.
(2) Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače in nadomestila plač, so v bruto zneskih.
(3) Če se pri delodajalcu izplačujejo plače večkrat mesečno, mora biti prva akontacija izplačana najkasneje zadnji dan v mesecu za tekoči mesec, dokončno izplačilo pa najkasneje 18 dni po preteku plačilnega obdobja.
(4) Plače, nadomestila plač, drugi osebni prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo preko bančnega računa delavca.
(5) Povračila stroškov v zvezi z delom, drugi osebni prejemki, plačila vajencem, dijakom in študentom za obvezno praktično delo se izplačujejo v višini, kot jih določa ta kolektivna pogodba, vendar pod pogoji in v zneskih, ki se ne vštevajo v davčno osnovo in osnovo za prispevke za socialno varnost.
(6) Delavcem, ki izven primerov iz 66. člena Zakona o delovnih razmerjih sklenejo pogodbo o zaposlitvi z delovnim časom, krajšim od polnega, ali delajo pri več delodajalcih, pripadajo povračila stroškov v zvezi z delom in drugi osebni prejemki v višini, dogovorjeni s pogodbo o zaposlitvi.
(7) Če delavec dela pri več delodajalcih za katere velja ta kolektivna pogodba, uveljavlja pravice iz te kolektivne pogodbe pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom med delodajalci.
(8) Obračunane plače posameznega delavca pri delodajalcu so zaupne.
50. člen
(Tarifna priloga)
Tarifna priloga določa:
– najnižje osnovne plače po tarifnih razredih,
– način usklajevanja najnižjih osnovnih plač,
– zneske drugih osebnih prejemkov,
– zneske povračil stroškov v zvezi z delom.
51. člen
(Plača)
Plača je sestavljena iz:
– osnovne plače,
– plačila za delovno uspešnost,
– plačila za poslovno uspešnost,
– dodatkov.
52. člen
(Najnižja osnovna plača)
(1) Najnižja osnovna plača je vrednost najmanj zahtevnega dela v tarifnem razredu.
(2) Višina mesečne najnižje osnovne plače, določene v tarifni prilogi, velja za 174 ur.
(3) Najnižja osnovna plača v kolektivni pogodbi pri delodajalcu se uskladi, če je nižja od najnižje osnovne plače, določene v tej kolektivni pogodbi.
(4) Najnižje osnovne plače niso v vsebinski povezavi z izhodiščnimi plačami, določenimi na osnovi Kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (Uradni list RS, št. 58/01, 78/02, 70/04, 68/05, 78/05). Delodajalci, ki določajo zneske osnovnih plač z izhodiščnimi plačami, zneskov izhodiščnih plač niso dolžni nadomestiti z zneski najnižjih osnovnih plač.
53. člen
(Osnovna plača)
(1) Višina osnovne plače delavca je enaka ali višja od najnižje osnovne plače, določene za posamezni tarifni razred.
(2) Osnovna plača se določi v mesečnem znesku ali znesku na uro (urna postavka). Dogovorjeni mesečni znesek velja za zahtevnost dela za katerega je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za 174 ur.
(3) Osnovna plača delavca se uskladi, če je nižja od najnižje osnovne plače v ustreznem tarifnem razredu ustrezne kolektivne pogodbe.
54. člen
(Plačilo za delovno uspešnost)
Plačilo za delovno uspešnost predstavlja plačilo iz naslova stimulacije in iz naslova napredovanja.
55. člen
(Plačilo za delovno uspešnost
iz naslova stimulacije)
(1) Delovna uspešnost iz naslova stimulacije je ocenjena pozitivno ali negativno.
(2) Merila in kriteriji za ugotavljanje delovne uspešnosti iz naslova stimulacije se opredelijo v kolektivni pogodbi pri delodajalcu ali v splošnem aktu delodajalca in morajo biti delavcem znana pred začetkom opravljanja dela.
(3) Delovna uspešnost iz naslova stimulacije je določena za posameznega delavca ali za skupino delavcev.
56. člen
(Plačilo za delovno uspešnost iz naslova
napredovanja)
(1) Delavec zaradi pridobivanja dodatnih znanj, izkušenj ali delovne uspešnosti, na istem delovnem mestu napreduje.
(2) Merila in postopki za napredovanje se določijo v kolektivni pogodbi pri delodajalcu ali v splošnem aktu delodajalca.
(3) Plačilo iz naslova napredovanja ni trajna pravica delavca.
57. člen
(Plačilo za poslovno uspešnost)
(1) Sestavni del plače je tudi plačilo za poslovno uspešnost, če je le-to dogovorjeno s kolektivno pogodbo delodajalca, ali s splošnim aktom delodajalca ali s pogodbo o zaposlitvi.
(2) Plačilo za poslovno uspešnost se lahko izplača v obliki 13. plače, poračuna, ali kakorkoli drugače imenovanega izplačila.
58. člen
(Dodatki za posebne pogoje dela)
(1) Dodatki za posebne pogoje dela, ki izhajajo iz:
– razporeditve delovnega časa, ki je za delavca manj ugoden,
– posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu,
delavcu pripadajo, če niso vsebovani v osnovni plači.
(2) Dodatki se obračunavajo za čas, ko je delavec delal v pogojih zaradi katerih mu dodatek pripada.
59. člen
(Dodatki, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa,
ki je za delavca manj ugoden)
(1) Delavcu pripadajo dodatki iz razporeditve delovnega časa, če niso upoštevani v osnovni plači, v naslednjih odstotkih za:
(a) nočno delo                                           50%
(b) izmensko delo za čas dela v popoldanski izmeni       10%
(c) delo v nedeljo                                       50%
(d) delo na praznike in dela proste dneve po zakonu      50%
    delo na 1. jan., 1. maj, dan državnosti             100%
(e) nadurno delo                                         30%
(f) deljen delovni čas v primeru prekinitve
    2 uri in več                                         10%
(2) Dodatka pod točkama (c) in (d) se izključujeta.
(3) Če delavec dela na praznik, ali dela proste dneve po zakonu, ali v nedeljo, oziroma na dan, ki ni predviden s planom izrabe delovnega časa, mu poleg ustreznega dodatka iz prvega odstavka tega člena pripada tudi prosti delovni dan v dogovoru z delodajalcem, ali pa se mu izplača dodatek za nadurno delo.
(4) Dodatek za deljen delovni čas se obračuna za delovne ure, opravljene po prekinitvi.
(5) Za vsako uro pripravljenosti na domu delavcu pripada nadomestilo v višini 10% delavčeve urne postavke osnovne plače. Letno je lahko delavec v pripravljenosti največ 3000 ur.
60. člen
(Dodatki, ki izhajajo iz posebnih obremenitev pri delu, neugodnih vplivov okolja in nevarnosti pri delu)
Dodatki in njihova višina, ki izhajajo iz posebnih obremenitve pri delu, neugodnih vplivov okolja, za nevarnost pri delu, morajo biti določeni v kolektivni pogodbi pri delodajalcu ali splošnem aktu delodajalca.
61. člen
(Dodatek za delovno dobo)
(1) Delavcu, pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
(2) Pri uveljavljanju pravice iz prejšnjega odstavka se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu, ali v delovnem razmerju doma oziroma v tujini, ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico.
(3) Dokupljena, zavarovalna doba s povečanjem in posebna doba se ne štejejo kot dobe pri uveljavljanju dodatka na delovno dobo.
62. člen
(Višina nadomestila plače)
(1) Nadomestilo plače delavca ne more biti višje kot znaša njegova povprečna plača za zadnje tri mesece za poln delovni čas.
(2) Če je v kolektivni pogodbi pri delodajalcu ali v pogodbi o zaposlitvi delavca določeno, da je sestavni del plače tudi plačilo za poslovno uspešnost, je le-to izključeno iz osnove za izračun nadomestila plače.
(3) Ta kolektivna pogodba se šteje za poseben predpis po sedmem odstavku 137. člena ZDR.
63. člen
(Nadomestilo plače za čas stavke)
Za čas stavke pri delodajalcu, organizirane v skladu z zakonom, ki je posledica kršitve pravic delavcev pri delodajalcu, so delavci upravičeni do nadomestila v višini 100% osnovne plače. Nadomestilo je omejeno na največ 3 delovne dneve.
64. člen
(Povračilo stroškov v zvezi z delom)
1. Prehrana med delom
(1) Delavcem, ki so prisotni na delu vsaj 4 ure na dan, delodajalec zagotovi prehrano med delom v skladu s standardi. Če ta ni zagotovljena ali če delavec iz utemeljenih razlogov ne more uživati organizirane prehrane, je delavec upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom.
(2) Delavcu, ki zaradi neenakomerne razporeditve ali začasne prerazporeditve delovnega časa dela dnevno 10 ur ali več, pripada dodaten obrok.
(3) Če delavec iz prejšnjega odstavka dodatnega obroka ne uživa, je upravičen do povračila stroškov za prehrano v višini zgornjega zneska, določenega v uredbi, za vsako dopolnjeno uro prisotnosti na delu po osmih urah prisotnosti na delu.
(4) Višina povračila stroška prehrane med delom na dan se določi v tarifni prilogi.
2. Prevoz na delo in z dela
(1) Delavec je upravičen do povračila stroška prevoza na delo in z dela za dan prisotnosti na delu.
(2) Sprememba prebivališča delavca, ki ima za posledico povišanje stroška prevoza na delo in z dela, ne vpliva na povračilo stroškov prevoza, ki izhaja iz kraja, dogovorjenega s pogodbo o zaposlitvi.
(3) Višina povračila stroška prevoza na delo in z dela se določi v tarifni prilogi.
3. Službeno potovanje v Sloveniji
(1) Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, se šteje dnevnica (povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za prenočevanje in povračilo stroškov za prevoz.
(2) Do povračila stroškov na službenem potovanju so upravičeni delavci, ki so napoteni na službeno potovanje.
(3) Delavec je do dnevnice od 6 do 8 ur upravičen le, če se je službeno potovanje pričelo vsaj 2 uri pred začetkom oziroma končalo vsaj 2 uri po preteku rednega delovnega časa.
(4) Stroški prenočevanja na službenem potovanju se povrnejo, če je predložen račun za prenočevanje v hotelu, ki ga odobri delodajalec.
(5) Dnevnica in prehrana oziroma povračilo stroškov za prehrano med delom se izključujeta.
(6) Višina povračila stroškov iz prvega odstavka tega člena se določi v tarifni prilogi.
4. Službeno potovanje v tujini
(1) Delavec je upravičen do povračila stroškov za službeno potovanje v tujini.
(2) Višina povračila stroškov iz prvega odstavka tega člena se določi v tarifni prilogi.
5. Terenski dodatek
(1) Delavec, ki dela na terenu najmanj dva dni zaporedoma in prenočuje izven kraja svojega običajnega prebivališča in izven kraja sedeža delodajalca, opravlja terensko delo.
(2) Če delodajalec v času terenskega dela zagotovi prehrano in prenočevanje, delavcu pripada terenski dodatek.
(3) Če delodajalec v času terenskega dela ne zagotovi prehrane in prenočevanja, je delavec upravičen do povračila stroškov za delo na terenu v višini dnevnice in stroška prenočevanja, razvidnega iz računa. Delavec v tem primeru do terenskega dodatka ni upravičen.
(4) Višina terenskega dodatka se določi v tarifni prilogi.
65. člen
(Drugi osebni prejemki)
1. Regres za letni dopust
(1) Delavec je ne glede na morebitno menjavo delodajalca v enem koledarskem letu upravičen do enega regresa za letni dopust. V primeru, da delavec med letom menja delodajalce, je vsak delodajalec, ki ga zavezuje ta kolektivna pogodba, dolžan izplačati sorazmerni del regresa za letni dopust. Delodajalec, ki ga zavezuje ta kolektivna pogodba, ima pravico do povračila preveč izplačanega regresa za letni dopust, če je delavcu prenehalo delovno razmerje po njegovi volji ali krivdi.
(2) V primeru nelikvidnosti delodajalca se regres za letni dopust izplača najkasneje do 1. novembra tekočega leta.
(3) Regres za letni dopust se izplača v denarju.
(4) Višina regresa za letni dopust se določi v tarifni prilogi.
2. Jubilejna nagrada
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada za 10, 20, 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu.
(2) Jubilejna nagrada pri zadnjem delodajalcu nadomesti jubilejno nagrado za skupno delovno dobo tako, da delavec pri istem delodajalcu za isti jubilej dobi samo eno jubilejno nagrado.
(3) Višina jubilejne nagrade se določi v tarifni prilogi.
3. Solidarnostna pomoč
(1) V primeru smrti delavca ali vzdrževanega ožjega družinskega člana (zakonca, izven zakonskega partnerja, otroka, posvojenca) se izplača solidarnostna pomoč.
(2) Na predlog sindikata je delavec upravičen do solidarnostne pomoči v primeru, da postane invalid II. kategorije in v primeru bolezni, zaradi katere je odsoten več kot šest mesecev.
(3) Višina solidarnostne pomoči se določi v tarifni prilogi.
4. Odpravnina ob upokojitvi
(1) V primeru upokojitve pripada delavcu ob odpovedi pogodbe o zaposlitvi odpravnina.
(2) Odpravnina ob upokojitvi mora biti izplačana najkasneje ob izplačilu zadnje plače.
(3) Višina odpravnine ob upokojitvi je določena v tarifni prilogi.
5. Odpravnine, določene v prvem odstavku 109. člena ZDR
(1) Višina odpravnine iz prvega odstavka 109. člena ZDR lahko presega 10-kratnik osnove, določene v prvem odstavku 109. člena ZDR.
(2) Odpravnina mora biti izplačana najkasneje ob izplačilu zadnje plače.
(3) V primeru prenehanja dejavnosti kot celote na ravni države, ki je v standardni klasifikaciji dejavnosti opredeljena s štirimestno šifro (razred), pripada delavcu odpravnina v višini ene povprečne delavčeve plače za vsako leto dela pri delodajalcu.
66. člen
(Božičnica)
V družbah, ki poslujejo brez motenj, se delodajalec in reprezentativni sindikat dogovorita o višini, načinu in obliki izplačila božičnice.
67. člen
(Obračun plače, nadomestil in drugih prejemkov)
(1) Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje naslednje podatke:
– osnovno plačo delavca ali urno postavko,
– plačilo za delovno uspešnost delavca iz naslova stimulacije,
– plačilo za delovno uspešnost delavca iz naslova napredovanja,
– plačilo za poslovno uspešnost,
– dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz zakona, kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi,
– nadomestila plače po posameznih vrstah,
– bruto plačo,
– znesek prispevkov za socialno varnost,
– davek od osebnih prejemkov,
– neto plačo,
– neto izplačilo.
(2) Ob obračunu plače delodajalec lahko na istem obračunskem listu obračuna tudi druge osebne prejemke, povračila stroškov v zvezi z delom in odtegljaje od plače (neto izplačilo).
(3) Vsak delavec ali od delavca pisno pooblaščeni sindikalni zaupnik ima pravico do obrazložitve svoje obračunane plače.
68. člen
(Uveljavitev plačnega modela)
(1) Zaradi uveljavitve plačnega modela iz te kolektivne pogodbe se osnovna plača delavca za polni delovni čas ob enakih pogojih dela in ob upoštevanju enakih elementov v osnovni plači, ne sme znižati.
(2) Delodajalci, ki ne izpolnjujejo pogojev iz drugega odstavka 56. člena te kolektivne pogodbe, tega plačnega modela ne morejo uveljaviti, razen obveznosti iz tretjega odstavka tega člena.
(3) Delodajalci znesek uskladitve za leto 2004 in 2005 vključijo v sistem plač tudi, če ne izpolnjujejo pogojev iz drugega odstavka 56. člena te kolektivne pogodbe, najkasneje pri izplačilu plače za delo opravljeno v mesecu juliju 2006.
(4) Delodajalci, pri katerih so ob uveljavitvi plačnega modela iz te kolektivne pogodbe osnovne plače delavcev, kot jih določa prvi odstavek tega člena, nižje od najnižjih osnovnih plač ustreznega tarifnega razreda ustrezne kolektivne pogodbe dejavnosti, so dolžni povečati osnovne plače tako, da so te najmanj enake ustreznim najnižjim osnovnim plačam.
(5) Delodajalci, pri katerih so ob uveljavitvi plačnega modela iz te kolektivne pogodbe, osnovne plače delavcev kot jih določa prvi odstavek tega člena, enake ali višje od najnižjih osnovnih plač ustreznega tarifnega razreda ustrezne kolektivne pogodbe dejavnosti, teh osnovnih plač niso dolžni uskladiti.
C. OBLIGACIJSKI DEL KOLEKTIVNE POGODBE
PRAVICE IN OBVEZNOSTI STRANK
69. člen
(Pozitivna izvedbena dolžnost)
Stranki kolektivne pogodbe si morata z vsemi sredstvi, ki so jima na voljo, prizadevati za pravilno izvrševanje te kolektivne pogodbe in spoštovanje njenih določb.
70. člen
(Negativna izvedbena dolžnost)
Stranki sta dolžni opustiti vsako dejanje, ki bi nasprotovalo izvrševanju te kolektivne pogodbe.
71. člen
(Podaljšanje ali sprememba kolektivne pogodbe)
(1) Kolektivna pogodba se podaljša ali spremeni z aneksom k tej kolektivni pogodbi.
(2) Postopek za njeno podaljšanje ali spremembo se začne na pobudo ene od strank te pogodbe, ki mora biti podana najkasneje tri mesece pred potekom njene veljavnosti.
(3) Stranka, ki predlaga podaljšanje ali spremembo kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki obrazložen predlog aneksa.
(4) Druga stranka se je dolžna do predloga za podaljšanje kolektivne pogodbe opredeliti v 30 dneh.
(5) Kolikor se druga stranka do predloga aneksa za podaljšanje kolektivne pogodbe pisno ne opredeli v 30 dneh, pogodba velja še eno leto.
72. člen
(Razlaga kolektivne pogodbe)
(1) Za razlago te kolektivne pogodbe sta izključno pristojni stranki te pogodbe skupno.
(2) Vprašanja za razlago se naslovijo na Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije, Dalmatinova 4, Ljubljana, na Združenje delodajalcev Slovenije, Dimičeva 9, 1000 Ljubljana, oziroma na GZS-Združenje živilske industrije, Dimičeva 13, 1000 Ljubljana.
(3) Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije ali Združenje Delodajalcev Slovenije, GZS-Združenje živilske industrije skličejo sestanek pogajalske skupine, da se pripravijo razlage te kolektivne pogodbe najkasneje v treh mesecih.
(4) Razlaga je sprejeta z dnem, ko jo podpišeta vodji pogajalskih skupin.
(5) Razlaga se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in je obvezna.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
73. člen
(Uskladitev podjetniških kolektivnih pogodb)
(1) Obe stranki te pogodbe si bosta prizadevali, da bodo stranke kolektivnih pogodb pri delodajalcih v roku treh mesecev od začetka veljavnosti te kolektivne pogodbe uskladile podjetniške kolektivne pogodbe z novo Kolektivno pogodbo za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije.
(2) Izvajanje določbe prejšnjega odstavka spremljata stranki te kolektivne pogodbe.
(3) Če se stranki kolektivne pogodbe pri delodajalcu v roku treh mesecev po podpisu kolektivne pogodbe dejavnosti na pobudo ene stranke ne začneta pogajati, se pri delodajalcu kolektivna pogodba dejavnosti začne uporabljati neposredno.
74. člen
(Postopna uveljavitev določanja najnižjih
osnovnih plač)
Delodajalci lahko do vključitve zneska uskladitve za leti 2004 in 2005 v sistem plač v skladu s tretjim odstavkom 68. člena uporabljajo sistem plač, kot so ga uporabljali do začetka veljavnosti te kolektivne pogodbe, vendar najdlje do 1. 7. 2006.
75. člen
(Prenehanje veljavnosti)
Z začetkom veljavnosti te kolektivne pogodbe preneha veljati Kolektivna pogodba za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije, sklenjena dne 5. 7. 2001 in objavljena v Uradnem listu RS, št. 58-3072/01 z dne 13. 7. 2001, ter vsi njeni aneksi, popravki in razlage.
76. člen
(Objava kolektivne pogodbe)
Kolektivna pogodba se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
77. člen
(Tarifna priloga)
Tarifna priloga je sestavni del te pogodbe.
78. člen
(Veljavnost)
Kolektivna pogodba začne veljati prvega dne v naslednjem mesecu po njeni objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, razen 32. člena o letnem dopustu, ki se začne uporabljati 1. 1. 2007.
TARIFNA PRILOGA
1. Vključitev zneska uskladitve v sistem plač
Podpisniki te kolektivne pogodbe se strinjamo, da se zneska uskladitve za leto 2004 in leto 2005, določena z Zakonom o izvajanju dogovora o politiki plač v zasebnem sektorju v obdobju 2004–2005 (Uradni list RS, št. 70/04) in to kolektivno pogodbo, vključita v sistem plač tako, da se po tarifnih razredih določi najnižje osnovne plače.
2. Najnižje osnovne plače po tarifnih razredih
(1) Zneski najnižjih osnovnih plač po tej kolektivni pogodbi so določeni tako, da se k izhodiščnim plačam vseh tarifnih razredov, veljavnim pred dnevom podpisa te kolektivne pogodbe, prišteje znesek v višini 10.100 SIT.
(2) Najnižje osnovne plače po tarifnih razredih znašajo:
+-------------+-------------------------------+------------------------------+
|             |SIT                            |EURO                          |
+-------------+---------------+---------------+---------------+--------------+
|Tarifni      | Mesečni znesek|  Znesek na uro| Mesečni znesek| Znesek na uro|
|razred       |       (174 ur)|               |       (174 ur)|              |
+-------------+---------------+---------------+---------------+--------------+
|I            |         92.478|         531,48|         385,90|          2,22|
+-------------+---------------+---------------+---------------+--------------+
|II           |        100.716|         578,83|         420,28|          2,42|
+-------------+---------------+---------------+---------------+--------------+
|III          |        111.425|         640,37|         464,97|          2,67|
+-------------+---------------+---------------+---------------+--------------+
|IV           |        122.858|         706,08|         512,68|          2,95|
+-------------+---------------+---------------+---------------+--------------+
|V            |        137.786|         791,87|         574,97|          3,30|
+-------------+---------------+---------------+---------------+--------------+
|VI           |        162.399|         933,33|         677,68|          3,89|
+-------------+---------------+---------------+---------------+--------------+
|VII          |        183.094|       1.052,26|         764,04|          4,39|
+-------------+---------------+---------------+---------------+--------------+
|VIII         |        216.045|       1.241,64|         901,54|          5,18|
+-------------+---------------+---------------+---------------+--------------+
|IX           |        257.234|       1.478,36|        1073,42|          6,17|
+-------------+---------------+---------------+---------------+--------------+
(3) Najnižje osnovne plače iz drugega odstavka druge točke so iz tolarske denarne enote preračunane v € na podlagi informativnega tečaja 239,640 SIT, določenega z Zakonom o dvojnem označevanju cen (Uradni list RS, št. 101/05).
(4) V kolektivni pogodbi pri delodajalcu se znesek uskladitve za leto 2004 in leto 2005 vključi v sistem plač tako, da se k zneskom izhodiščnih plač vseh tarifnih razredov, določenim v kolektivni pogodbi pri delodajalcu, veljavnim pred dnevom uveljavitve najnižje osnovne plače, prišteje znesek v višini 10.100 SIT. Če je bil zaradi sistemskega povečanja plač na ravni kolektivne pogodbe delodajalca določen nižji znesek uskladitve za leto 2004 in 2005 kot 14.332 SIT, se k zneskom izhodiščnih plač vseh tarifnih razredov, določenih v kolektivni pogodbi pri delodajalcu, prišteje 70% tega zneska uskladitve za leto 2004 in 2005. Najnižja osnovna plača ustreznega tarifnega razreda, določena v kolektivni pogodbi pri delodajalcu je najmanj enaka najnižji osnovni plači ustreznega tarifnega razreda, določeni v tej kolektivni pogodbi.
(5) V plačo delavca se znesek uskladitve za leto 2004 in leto 2005 vključi tako, da se osnovna plača delavca, veljavna pred dnevom vključitve zneskov uskladitve za leto 2004 in 2005, poveča za 10.100 SIT. Če je bil delavec upravičen do nižjega zneska uskladitve za leto 2004 in 2005 kot 14.332 SIT se osnovna plača delavca poveča za 70% zneska uskladitve za leto 2004 in 2005, do katerega je bil delavec upravičen za poln delovni čas zadnji mesec pred uveljavitvijo te kolektivne pogodbe. Osnovna plača delavca je najmanj enaka najnižji osnovni plači ustreznega tarifnega razreda, določeni v kolektivni pogodbi pri delodajalcu oziroma najnižji osnovi plači po tej kolektivni pogodbi.
(6) Najnižje osnovne plače se usklajujejo na način, dogovorjen za zasebni sektor. V kolikor v tekočem letu ni bilo sklenjenega dogovora za rast plač v zasebnem sektorju do vključno septembra, se stranki kolektivne pogodbe dogovorita o višini najnižjih osnovnih plač, veljavnih za oktober tekočega leta.
3. Povračilo stroškov v zvezi z delom
3.a) Prehrana med delom
(1) Če delodajalec delavcu ne zagotovi prehrane med delom, delavcu pripada povračilo stroškov za prehrano med delom v višini 900 SIT na dan.
(2) Če je prehrana organizirana in delavec iz utemeljenih razlogov takega obroka ne more uživati, delavcu pripada povračilo stroškov za prehrano med delom v višini 723 SIT na dan.
3.b) Prevoz na delo in z dela
(1) Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela znaša 70% cene javnega prevoza.
(2) Če ni možnosti javnega prevoza, pripada delavcu povračilo stroškov prevoza na delo in z dela v višini zgornjega zneska, določenega v uredbi za vsak poln kilometer med prebivališčem, določenim v pogodbi o zaposlitvi in mestom opravljanja dela.
3.c) Službeno potovanje v Sloveniji
(1) Delavec je upravičen do povračila stroškov za službena potovanja v Sloveniji:
– če službeno potovanje traja nad 6–8 ur in se je potovanje začelo 2 uri pred začetkom delovnega časa ali končalo 2 uri po končanem delovnem času 1.260 SIT
– če službeno potovanje traja nad 8–12 ur v višini 1.800 SIT
– če službeno potovanje traja nad 12 ur v višini 3.600 SIT
(2) Delavec je upravičen do povračila dejansko nastalih stroškov prevoza na službenem potovanju, ki so dokazani z računi. V primeru, da delavec uporablja lastno prevozno sredstvo, je za vsak poln kilometer upravičen do povračila stroška v višini zgornjega zneska, določenega v uredbi.
3.d) Službeno potovanje v tujini
Delavec je upravičen do povračila stroškov za službeno potovanje v tujini v skladu z Uredbo o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino.
3.e) Terenski dodatek
Terenski dodatek se izplačuje v višini zgornjega zneska, določenega v uredbi.
4. Drugi osebni prejemki
4.a) Regres za letni dopust
Višina regresa za letni dopust za leto 2006 znaša 145.000 SIT.
4.b) Jubilejna nagrada
Jubilejna nagrada za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu znaša:
– za 10 let                         110.000 SIT
– za 20 let                         165.000 SIT
– za 30 let                         220.000 SIT
4.c) Solidarnostna pomoč
Solidarnostna pomoč znaša v primeru:
– smrti delavca                                    170.000 SIT
– smrti vzdrževanega ožjega družinskega člana       85.000 SIT
4.d) Odpravnina ob upokojitvi
Višina odpravnine ob upokojitvi znaša 660.000 SIT, oziroma v višini dveh mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
Gospodarska zbornica Slovenije –
Združenje živilske industrije
Predsednica
Ivanka Valjavec l.r.
 
Združenje delodajalcev Slovenije
Nevenka Murn l.r.
 
Zadružna zveza Slovenije
Predsednik
Peter Vrisk l.r.
 
Sindikat kmetijstva
in živilske industrije Slovenije
Predsednik
Srečko Čater l.r.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji Kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 19. 4. 2006 pod zap. št. 45/6 in št. spisa 02047-5/2005/6.
    PRILOGA:

    RAZVRSTITEV POKLICEV DEJAVNOSTI AGROŽIVILSTVA PO STOPNJAH ZAHTEVNOSTI DELA
    Poklic I. stopnje zahtevnosti
    Poklic II. stopnje zahtevnosti
    Poklic III. stopnje zahtevnosti
    Poklic IV. stopnje zahtevnosti
    Poklic V. stopnje zahtevnosti
    Poklic VI. stopnje zahtevnosti
    Poklic VII. stopnje zahtevnosti
    Poklic VIII. stopnje zahtevnosti
    Poklic IX. stopnje zahtevnosti

    Poklic I. stopnje zahtevnosti
    – pomožni kmetijski delavec,
    – pomožni živilski delavec.
    Naloge in dela so sestavljena iz manjšega števila različnih in
kratkotrajnih operacij. Postopki so enostavni in se opravljajo z enostavnimi
delovnimi sredstvi.
    (Čiščenje orodja, prostorov, surovin in embalaže, ročno embaliranje,
pakiranje, dostava surovin itd.).
    Za delo so potrebne delovne spretnosti in navade, ki se pridobijo s
praktičnim delom, praviloma je možna zaposlitev s končano osnovnošolsko
izobrazbo.

    Poklici II. stopnje zahtevnosti
    – kmetijski delavec,
    – kmečka gospodinja,
    – delavec v rastlinski proizvodnji,
    – živinorejski delavec,
    – ribiški delavec,
    – živilski delavec,
    – tobačni delavec,
    – solinarski delavec.
    Naloge in delovne operacije se ponavljajo in se izvajajo ročno ali z
mehaniziranimi delovnimi sredstvi (nakladanje, razkladanje, čiščenje živine,
odlaganje izdelkov, enostavno oblikovanje izdelkov, priprava surovin, delovnih
sredstev, ročno polnjenje, ročno etiketiranje, pakiranje itd.).
    Poklici te kategorije imajo že oznako specifične dejavnosti organizacije
in delitve dela.
    Potrebno je funkcionalno znanje, delovne spretnosti, navade in sposobnosti
ter znanja iz higiene dela pri proizvodnji živil, ki so praviloma priučena.
Naloge se izvajajo po ustnih in pisnih navodilih.
    Praviloma je potreben program usposabljanja do 6 mesecev po končani
osemletki.

    Poklici III. stopnje zahtevnosti
    – delavec za preprosta kmetijska dela,
    – delavec za preprosta ribiška dela,
    – delavec za preprosta lovska dela,
    – solinar,
    – delavec za srednje zahtevna dela v proizvodnji kruha in peciva,
    – delavec za srednje zahtevna dela v proizvodnji slaščic,
    – delavec za srednje zahtevna dela v proizvodnji konditorskih izdelkov,
    – delavec za srednje zahtevna dela v proizvodnji mesa in mesnih izdelkov,
    – delavec za preprosta dela v proizvodnji hrane in pijač.
    Srednje zahtevna in raznovrstna dela v proizvodnji, delo z različnimi
stroji, orodjem in napravami. Za poklice te kategorije je značilna zahteva po
višji stopnji razumevanja delovnega procesa, kjer delavec sam rešuje probleme
v nepredvidenih delovnih razmerah.
    Ti poklici vsebujejo sistematično pridobljeno funkcionalno znanje,
ustrezne psihomotorične zmožnosti, delovne navade in spretnosti ter
sposobnosti hitrega prilagajanja novim delovnim operacijam.

    Poklici IV. stopnje zahtevnosti
    – kmetovalec gospodinjec,
    – gospodinjec v zasebnem gospodinjstvu,
    – skupinovodja v kmetijstvu,
    – povrtninar,
    – zelenjavar,
    – oskrbnik živali,
    – kmetovalec,
    – poljedelec,
    – sadjar,
    – vinogradnik,
    – vinar,
    – živinorejec,
    – voznik traktorja,
    – upravljalec premičnih kmetijskih strojev,
    – mehanik kmetijskih strojev in naprav,
    – skupinovodja strojnega parka v kmetijstvu,
    – monter kmetijskih strojev in naprav,
    – podkovski kovač,
    – upravljalec premičnih gozdarskih strojev,
    – čebelar,
    – ribogojec – školjkar,
    – ribič – navtik,
    – motorist ribiške ladje,
    – krmar,
    – ribič osvetljevalec,
    – ladijski mehanik,
    – mrežar,
    – ribič – kuhar,
    – vrtnar,
    – vrtnar povrtninar,
    – semenar,
    – gojitelj gob,
    – drevesničar,
    – cvetličar,
    – parkovni vrtnar,
    – mesar,
    – mlekar,
    – kontrolor mleka,
    – maslar,
    – sirar,
    – pek kruha in peciva,
    – mlinar,
    – testeninar,
    – slaščičar,
    – konditor,
    – lectar – medičar,
    – sladoledar,
    – oljar,
    – pivovar,
    – predelovalec sadja,
    – predelovalec zelenjave,
    – predelovalec rib,
    – izdelovalec industrijsko pripravljenih jedi.
    Naloge in dela so zahtevna, raznovrstna, ki se v proizvodnji opravljajo z
različno opremo in napravami.
    Razumevanje nalog je preko pisnih, ustnih in grafičnih oblik. Za
opravljanje del in nalog v tej kategoriji zahtevnosti so potrebna teoretska in
praktična znanja z ustreznimi psihomotoričnimi sposobnostmi, ker poteka delo v
neposredni proizvodnji.
    Programi izobraževanja so zasnovani na višji stopnji posplošenosti in
dobrem poznavanju posameznih del glede na razpoložljiva delovna sredstva in
organizacijo dela.

    Poklici V. stopnje zahtevnosti
    – tehnik za kmetijsko tehnologijo,
    – delovodja v kmetijstvu,
    – laboratorijski tehnik za agronomijo,
    – laboratorijski tehnik za živinorejo,
    – semenar,
    – kontrolor mleka,
    – kletar,
    – svetovalec pri prodaji v kmetijstvu,
    – tehnik za vrtnarsko tehnologijo,
    – delovodja v vrtnarstvu,
    – svetovalec pri prodaji v vrtnarstvu,
    – laboratorijski tehnik za veterinarstvo,
    – veterinarski asistent,
    – veterinarski cepilec,
    – veterinarski osemenjevalec,
    – bolničar v veterinarstvu,
    – deratizator,
    – dezinsektor,
    – higienik v veterinarstvu,
    – razkuževalec,
    – oskrbnik živali,
    – plovbni tehnik,
    – tehnik živilske tehnologije,
    – delovodja živilstva,
    – upravljalec strojev za predelavo mesa,
    – upravljalec strojev za predelavo rib,
    – upravljalec strojev za proizvodnjo mlečnih izdelkov,
    – upravljalec strojev za mletje kavovin,
    – upravljalec strojev za mletje začimb,
    – upravljalec strojev za mletje žita,
    – upravljalec strojev za mletje živinske krme,
    – upravljalec strojev za proizvodnjo konditorskih izdelkov,
    – upravljalec strojev za proizvodnjo kruha in peciva,
    – upravljalec strojev za proizvodnjo slaščic,
    – upravljalec strojev za proizvodnjo testenin,
    – upravljalec strojev za predelavo rastlinskih maščob,
    – upravljalec strojev za predelavo zelenjave,
    – upravljalec strojev za predelavo drugih rastlin,
    – upravljalec strojev za proizvodnjo sladkorja,
    – upravljalec strojev za predelavo medu,
    – upravljalec strojev za predelavo čaja,
    – upravljalec strojev za predelavo kakava,
    – upravljalec strojev za predelavo kave,
    – upravljalec strojev za proizvodnjo brezalkoholnih pijač (razen sadnih in
zelenjavnih sokov),
    – upravljalec strojev za proizvodnjo piva,
    – upravljalec strojev za proizvodnjo vina,
    – upravljalec strojev za proizvodnjo žganih pijač,
    – upravljalec strojev za proizvodnjo tobaka in tobačnih izdelkov.
    Za to kategorijo so značilna dela v neposredni proizvodnji, v pripravi
dela in storitvena dela, vendar ne samostojna strokovna dela.
    To so dela organiziranja, kontroliranja in vodenja na manjši stopnji
avtomatizacije ter upravljanje z visoko mehaniziranimi in avtomatiziranimi
napravami, odvisno od opremljenosti podjetij.
    Za opravljanje teh del so potrebna poglobljena znanja, spretnosti in
sposobnosti glede na tehnološko opremljenost proizvodne enote.

    Poklici VI. stopnje zahtevnosti
    – inženir hortikulture,
    – menedžer manjše družbe v kmetijstvu,
    – tehnolog za hribovsko kmetovanje,
    – tehnolog za ekološko kmetovanje,
    – svetovalec za podeželje,
    – organizator kmetijskega povezovanja,
    – organizator kmetijskega podjetništva,
    – referent za kmetijstvo,
    – živilski tehnolog.
    To so zahtevnejša in zelo zahtevna dela, ki so potrebna za organizacijsko
operativno in strokovno vodenje delovnih procesov ter ekonomsko
administrativno vodenje enot.
    Programi izobraževanja temeljijo na poglobljenih teoretično-praktičnih
osnovah za zahtevnejše organizacijske proizvodne enote, torej je za
opravljanje del in nalog potrebno zaokroženo teoretično znanje s
psihomotoričnimi sposobnostmi.

    Poklici VII. stopnje zahtevnosti
    – diplomirani inženir kmetijstva za rastlinsko proizvodnjo,
    – diplomirani inženir kmetijstva za živinorejo,
    – diplomirani inženir urejanja krajine,
    – diplomirani veterinar,
    – diplomirani inženir živilske tehnologije.
    To so visoko zahtevna opravila pri pripravi, spremljanju, analitičnem
proučevanju in raziskovanju proizvodnje, poslovnih in drugih podobnih
procesov.
    Ti poklici pokrivajo dela in naloge na področju strokovnega vodenja
delovnih procesov, kontroliranja dela in vodenja kot tudi svetovanja na
posameznih področjih in vključevanja na raziskovalnem področju.
    Za opravljanje teh del programi izobraževanja vključujejo sistematično
zaokroženo splošno in posebno teoretično znanje ter posebno praktično znanje
za izvajanje visoko zahtevnih del, razumevanje ter posredovanje izsledkov
strokovnih raziskovanj in organiziranje koordinacij za obsežnejša strokovna in
znanstvena dela.

    Poklici VIII. stopnje zahtevnosti
    – poklici VII. stopnje zahtevnosti z ustrezno specializacijo.
    To so najbolj zahtevna dela pri analitičnem proučevanju proizvodnih in
poslovnih procesov, znanstveno raziskovalna dela na različnih področjih,
oblikovanje novih teoretičnih in praktičnih rešitev, spremljanje in
oblikovanje ter ustrezen prenos sistema kompleksnih informacij ter strokovno
koordiniranje pri najobsežnejših in najzahtevnejših proizvodnih delih in
procesih.
    Za opravljanje teh del je potrebno splošno in posebno teoretično znanje
ter posebna poglobljena specialistična znanja.

    Poklici IX. stopnje zahtevnosti
    Izjemno pomembna in najbolj zahtevna dela pri analitičnem proučevanju in
raziskovanju, samostojno svetovalno in znanstvenoraziskovalno delo v različnih
znanstvenih disciplinah.