Uradni list

Številka 6
Uradni list RS, št. 6/2006 z dne 20. 1. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 6/2006 z dne 20. 1. 2006

Kazalo

250. Odlok o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta Romsko naselje Šmihel, stran 579.

Na podlagi 23. člena ter v povezavi s 34. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03-ZZK-1) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01, 44/02 in 72/05) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 25. seji dne 22. 12. 2005 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah ureditvenega načrta Romsko naselje Šmihel
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 50/94, 71/94, 78/94, 58/95, 11/96, 16/96, 32/96, 21/97, 80/97, 39/98, 59/98, 21/99, 59/99, 63/99, 92/99, 52/00, 12/01, 33/01, 49/01, 68/01, 72/01, 4/02, 22/02, 35/02, 69/02, 97/03, 15/04, 89/04 in 99/04) sprejmejo spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta Romsko naselje Šmihel (v nadaljevanju SDUN). Spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta je izdelal Topos, d.o.o., Dolenjske Toplice pod št. 13/04-UN.
Ta odlok nadomešča Odlok o ureditvenem načrtu za Romsko naselje Šmihel (Uradni list RS, št. 35/02), popravek odloka (Uradni list RS, št. 92/2) ter Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvenem načrtu za Romsko naselje Šmihel (Uradni list RS, št. 3/04).
2. člen
Sestavni del tega odloka je:
A) Tekstualni del:
1. Obrazložitev
2. Smernice za načrtovanje in mnenja nosilcev urejanja prostora
B) Grafični del:
1. Izsek iz kartografske dokumentacije prostorskih sestavin
planskih aktov Mestne občine Novo mesto                          1:5000
2. Načrt parcel                                                  1:2000
3. Digitalni katastrski načrt z mejo območja
urejanja                                                         1: 500
4. Geodetski načrt                                               1: 500
5. Geodetski načrt z mejo območja urejanja                       1: 500
6. Situacija obstoječega stanja                                  1: 500
7. Ureditvena situacija – iz sprejetega UN                       1: 500
8. Ureditvena situacija – sprememba                              1: 500
9. Prikaz ureditvenih enot                                       1: 500
10. Prerez terena A-A, B-B                                       1: 500
11. Situacija prometne ureditve                                  1: 500
12. Komunalne naprave in vodi, prometne
povezave – iz sprejetega UN                                      1: 500
13. Situacija infrastrukture – sprememba                         1: 500
14. Načrt in zakoličba gradbenih parcel                          1: 500
15. Zakoličbena situacija objektov                               1: 500
16. Ukrepi za obrambo in zaščito                                 1: 500
II. MEJA OBMOČJA
3. člen
Območje SDUN je velikosti 1.70 ha.
Meja urejanja s SDUN poteka na severu in vzhodu po zunanjih mejah parcel št. 547/23, 547/22, 547/25, 1302 (pot) in 1353, na južni strani prečka parcele št. 1353, 552/3, 552/51, 552/49, 552/48, 552/52 in 552/47, nato pa poteka po zunanji strani poti parc.št. 1302. Na zahodu prečka pot s parc.št. 1302 in se nadaljuje po zunanji meji parcele št. 547/25 do izhodiščne točke, vse v k.o. Šmihel pri Novem mestu.
V območje urejanja s SDUN so vključene naslednje parcele oziroma deli parcel št. 547/23, 547/22, 547/24, 547/25, 547/26, 547/27, 547/28, 547/29, 547/30, 547/31, 547/32, 547/33, 552/44, 1302 (pot), 552/47 del, 552/48 del, 552/49 del, 552/51 del, 552/52 del, 552/3 del in 1353 del, vse k.o. Šmihel pri Novem mestu.
Izven območja urejanja s tem SDUN bo potrebno poseči na naslednja zemljišča:
– za priključitev območja na obstoječi vodovod na zemljišče s parc.št. 552/52, k.o. Šmihel pri Novem mestu;
– za izvedbo meteorne kanalizacije ceste z izpustom v vrtačo na zemljišče s parc.št. 546/1, k.o. Šmihel pri Novem mestu;
– za izvedbo črpališča na zemljišče s parc.št. 1353 in priključnega kanala fekalne kanalizacije (do jaška J3 217 na obstoječi kanalizaciji) na zemljišče s parc.št. 1353, k.o. Šmihel pri Novem mestu ter parc.št. 1233/8 (železnica) in 1143/2 (reg. cesta) v k.o. Gotna vas;
– za izvedbo električnega priključka do črpališča na zemljišče s parc.št. 1353, k.o. Šmihel pri Novem mestu;
– za izvedbo tk priključka do obstoječe kabelske kanalizacije severovzhodno od meje SDUN na zemljišče s parc.št. 546/2, 544/2 in 1352, k.o. Šmihel pri Novem mestu.
Območje se bo oskrbovalo z električno energijo preko 20 kV kablovoda, ki je predviden iz smeri Srednješolskega centra Novo mesto. Le-ta ni premet tega SDUN.
III. MERILA IN POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
4. člen
Ureditvene enote
Območje SDUN je razdeljeno na ureditvene enote (UE):
UE1 – jugozahodni del območja SDUN – območje večstanovanjskega objekta
UE2 – območje individualne stanovanjske gradnje
UE3 – območje javnih površin.
5. člen
Vrste gradenj
V območju SDUN so dovoljene naslednje gradnje:
– rekonstrukcije (tudi adaptacije, sanacije) objektov,
– gradnja novega objekta (tudi dozidave in nadzidave),
– redna vzdrževalna dela na objektih,
– investicijska vzdrževalna dela na objektih,
– vzdrževalna dela v javno korist,
– sprememba namembnosti dela objekta,
– sprememba rabe dela objekta,
– odstranitev objekta,
– nadomestna gradnja.
6. člen
Vrste objektov
V območju SDUN so dovoljene naslednje vrste objektov (povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05 – popr.):
– stanovanjske stavbe (vsaj polovica objekta se uporablja za bivanje):
– enostanovanjske stavbe,
– večstanovanjska stavba;
– nestanovanjske stavbe (več kot polovica uporabne površine se uporablja za opravljanje dejavnosti):
– gostinske stavbe – točilnice, gostilne, restavracije…,
– upravne in pisarniške stavbe – stavbe javne uprave, banke, pošte, zavarovalnice…,
– trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti – trgovske stavbe…,
– stavbe splošnega družbenega pomena – muzej, knjižnica, stavbe za izobraževanje, stavbe za zdravstvo…,
– druge nestanovanjske stavbe – druge stavbe…;
– gradbeni inženirski objekti:
– objekti transportne infrastrukture – lokalne ceste, javne poti, nekategorizirane ceste…,
– cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi – vodovodi, plinovodi, cevovod za odpadno vodo, hidranti, prenosna in distribucijska komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
– drugi gradbeni inženirski objekti – objekti za šport in rekreacijo in drugi objekti za prosti čas (športna igrišča…), trafo-postaje, plinske postaje, parkirišča…;
– enostavni objekti na osnovi Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03), in sicer:
– pomožni objekti – objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto), ograje (medsosedske ograje, varovalne ograje, igriščna ograja, oporni zid, sajena živa meja) in pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti, npr. objekt za odvodnjavanje ceste, pločnik, objekt javne razsvetljave, pomožni elektroenergetski objekti, npr. tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk, pomožni telekomunikacijski objekti, npr. antenski drog, pomožni komunalni objekti – npr. ekološki otok, mala tipska čistilna naprava…);
– začasni objekti – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi (npr. sezonski gostinski vrt, gostinski kiosk, začasni objekti, namenjeni prireditvi (npr. oder z nadstreškom, tribuna za gledalce, prodajni kiosk);
– vadbeni objekti – vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem (npr. igrišče, trim steza…);
– spominska obeležja – spomenik, kip, spominska plošča, tehnični spomenik…,
– urbana oprema, npr. kolesarnica, javna telefonska govorilnica, klopi, koši…
7. člen
Vrste ureditev
V območju SDUN so dovoljene naslednje ureditve:
– hortikulturne ureditve (kot je npr. ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).
8. člen
Vrste dejavnosti
UE1 in UE2
Območji UE1 in UE2 sta namenjeni primarno bivanju, poleg bivanja je dovoljeno opravljanje spremljajoče dejavnosti, ki soustvarjajo in so sestavni del funkcij stanovanjske soseske. Dejavnosti so povzete po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02). Dovoljene so naslednje dejavnosti:
– TRGOVINA (G), dovoljeno je le – posredništvo (G-51.1), trgovina na drobno, razen z motornimi vozili, popravilo izdelkov široke porabe (G-52);
– GOSTINSTVO (H), dovoljena je le – dejavnost prehrambenih gostinskih obratov (H-55.3), – točenje pijač (H-55.4);
– PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE (I), dovoljene so le – storitve potovalnih agencij in organizacij potovanj, s turizmom povezane dejavnosti (I-63.3) ter – pošta in telekomunikacije (I-64);
– FINANČNO POSREDNIŠTVO (J);
– POSLOVANJE Z NAPREMIČNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE (K);
– IZOBRAŽEVANJE (M), dovoljena je le – dejavnost vrtcev in predšolsko izobraževanje (M-80.101), – dejavnost vozniških šol ter drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje (M-80.4);
– ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO (N), dovoljena je le – zobozdravstvena dejavnost (N-85.13), – druge zdravstvene dejavnosti (N-85.14), – socialno varstvo (N-85.3);
– DRUGE JAVNE SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI (O), razen – storitve javne higiene (O-90);
– ZASEBNA GOSPODINJSTVA Z ZAPOSLENIM OSEBJEM (P).
V UE so dovoljene navedene dejavnosti, če se na parceli zagotovi zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost.
V vseh UE so prepovedane dejavnosti demontaže motornih vozil in sortiranje ali zbiranje delov motornih vozil.
 
UE 3
Območje UE3 je namenjeno za rezervacijo prostora za potrebe javne infrastrukture (cesta, železnica…), dovoljene so naslednje ureditve:
– zatravitev ali zasaditev visokih dreves in nizkega grmičevja,
– postavitev in gradnja gradbeno-inženirskih objektov, npr. železnice, ceste, parkirišča, cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi,
– gradnja in postavitev pomožnih infrastrukturnih objektov, npr. ekološki otok, javna razsvetljava,
– začasna postavitev ali ureditev drugih gradbeno-inženirskih objektov, npr. športno-rekreacijsko igrišče.
9. člen
Gradbena parcela
Gradbene parcele je možno medsebojno deliti in združevati.
Gradbeno parcelo sestavlja: površina za razvoj objekta(ov), manipulativno dvorišče in zelenica.
Pri združevanju gradbenih parcel se lahko združuje tudi površina za razvoj objekta(ov), manipulativno dvorišče in zelenica.
10. člen
Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, na katerem stoji obstoječi objekt in/ali je možno graditi nov objekt ter širiti objekt ali zgraditi ločene objekte pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Maksimalna pozidava posamezne gradbene parcele je definirana s površino za razvoj objekta(ov).
Manipulativno dvorišče je asfaltirana in/ali tlakovana površina ob objektu, namenjena dovozu na parcelo, manipulaciji vozil, pešpovršini in parkirišču.
Zelenice so površine, namenjene hortikulturni ureditvi (travniki, cvetličnjaki, drevoredi, sadovnjaki…).
Gradbena linija je linija, ob kateri mora biti postavljena ena fasada ali del fasade objekta. Zunaj gradbene linije je dovoljeno zgraditi le manjši dodatek volumna objekta, do maks. 1/3 tlorisne površine osnovnega objekta, ki se mora locirati na površini za razvoj objekta(ov).
11. člen
Na površini za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst objektov iz 6. člena tega odloka (stanovanjski in nestanovanjski objekti, gradbeni-inženirski objekti, enostavni objekti) ter vseh ureditev iz 7. člena tega odloka (.hortikulturne in parterne ureditve). Na površini, namenjeni za razvoj objekta(ov), je dopustno urejati manipulativno dvorišče in/ali zelenico.
Na manipulativnem dvorišču je dovoljena postavitev objektov iz 3. alineje 6. člena tega odloka (gradbeni-inženirski objekti), in sicer le podzemni objekti ter 4. alineje 6. člena tega odloka (enostavni objekti) ter vse ureditve iz 7. člena tega odloka (hortikulturne in parterne ureditve). Manipulativna dvorišča so lahko na površini za razvoj objekta(ov). Na manipulativnem dvorišču je dovoljeno urejati zelenice.
Na zelenicah je dovoljena postavitev objektov iz 3. alineje 6. člena tega odloka (gradbeni-inženirski objekt), in sicer le podzemni objekti ter iz 4. alineje 6. člena odloka (enostavni objekti), in sicer le podzemni pomožni infrastrukturni objekti ter vse ureditve iz 7. člena tega odloka (hortikulturne in parterne ureditve). Na zelenicah ni dovoljeno urejati površin za razvoj objekta(ov) in manipulativnih dvorišč.
12. člen
STANOVANJSKI IN NESTANOVANJSKI OBJEKTI
Lokacija objektov:
Na gradbeni parceli so objekti locirani samostojno, ob gradbeni liniji, na površini za razvoj objekta(ov).
Horizontalni gabariti: dovoljeni so tlorisi različnih oblik, v osnovi pravokotni z možnostjo dodajanja manjših volumnov.
Vertikalni gabariti: dovoljena je izvedba kleti, ki mora biti v celoti vkopana, lahko pa je do največ 0.60 m izven terena, na nagnjenem terenu je lahko vidna celotna etaža kleti. Pritličje je lahko dvignjeno od terena 0.60 m. Maks. višina objekta je 10.00 m nad koto urejenega terena.
Konstrukcija: zidana, betonska, lesena, montažna.
Kota pritličja: maks. 0.60 m nad koto urejenega terena.
Kolenčni zid: do maks. 0.80 m, izjemoma je lahko višji s tem, da je pri kolenčnem zidu, višjem od 0.80 m, kota kapi v nivoju s stropno ploščo.
Streha: dopustne so enokapnica, dvokapnica ali večkapnica z možnostjo lomljenja ali podaljševanja dela strešnih površin in uporabo ravnih streh velikosti do 1/3 površine osnovne strehe. Naklon strešin je od 35° – 40°. Na streho je možno postavljati kolektorje, oddajnike, reklame ipd..
Kritina: opečno rdeče ali sive barve.
Fasada: členjene, svetlih barv, dopustna je uporaba ometa, betona, lesa, stekla. Prav tako je dopustna kombinacija več barv. Prepovedana je uporaba svetlečih in reflektirajočih fasadnih materialov.
Oblikovanje odprtin: svobodno.
Osvetlitev podstrešij: različne oblike frčad in strešna okna.
Gradbena linija: podana je v grafični prilogi, ki je sestavni del tega odloka. Odstopanja od gradbene linije so dovoljena za ±1.20 m zunaj ali znotraj gradbene linije, vendar največ v 1/3 dolžine fasade objekta.
Zunanja ureditev gradbene parcele: pešdostopi na gradbeni parceli morajo biti tlakovani, manipulativno dvorišče je tlakovano ali asfaltirano. Ograje so v obliki žive meje, kamnite ali kombinacija kamnite ograje in žive meje, maks. višine do 1.50 m. Ostali del gradbene parcele se hortikulturno uredi.
 
DRUGI GRADBENO-INŽENIRSKI OBJEKTI
Trafopostaja je tipske izvedbe in se s treh strani »zamaskira« z visokim in nizkim grmičevjem.
Parkirišča so izvedena z betonskimi tlakovci ali so asfaltirana.
13. člen
ENOSTAVNI OBJEKTI
Za enostavne objekte na območju SDUN veljajo določila Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03), če s tem odlokom ni drugače določeno.
Pomožni objekti so lahko lesene, zidane ali kovinske konstrukcije. Naklon strehe in kritina pomožnih objektov mora biti enaka naklonu strehe in kritini glavnega objekta. Ostali oblikovni elementi morajo biti usklajeni z elementi glavnega objekta.
Ograje so kamnite, v obliki žive meje ali kombinacija kamnite in žive meje višine do 1.50 m, za ekološke otoke je dovoljena lesena ograja. Za športna igrišča so dovoljene žičnate ograje višine do 3.00 m.
Oporni zidovi so v kamniti izvedbi ali betonski s kamnito oblogo.
Začasni objekti so postavljeni za omejeno časovno obdobje, največ za dve leti. Dovoljeno je svobodno urbanistično in arhitektonsko oblikovanje začasnih objektov.
Gradbeni-inženirski objekti so oblikovani svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače.
Ekološki otoki se postavijo na betonsko podlago, ogradijo se z leseno, netransparentno ograjo višine 2.00 m ter visokim in nizkim grmičevjem.
14. člen
HORTIKULTURNA IN PARTERNA UREDITEV
Hortikulturna in parterna ureditev obsega: ureditev zelenic, cvetličnjakov, drevoredov, sadovnjakov, pešpoti (tlakovane ali v peščeni izvedbi), dostope na parcele (tlakovani ali asfaltirani), fontane, zunanje terase, razna tlakovanja pohodnih površin in podobno. Dovoljena je v vseh UE na celotni gradbeni parceli.
15. člen
ŠPORTNE IN REKREACIJSKE POVRŠINE
Športne in rekreacijske površine se lahko organizirajo na posamezni gradbeni parceli (ali združenih parcelah) v UE1 in UE2 ter na zelenici ob železniški progi v UE3.
16. člen
ZELENE POVRŠINE
Na zelenicah posameznih gradbenih parcel se uredijo zatravljene površine, cvetličnjaki in (ali) zasaditev nizkega grmičevja.
Na zelenicah je dovoljena poleg hortikulturne ureditve tudi ureditev pešpoti, postavitev informativnih in reklamnih tabel ter podzemnih pomožnih infrastrukturnih in gradbeno-inženirskih objektov.
IV. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA
17. člen
PROMET
Ceste
Glavni dovoz oziroma dostop je predviden z obstoječe dovozne poti, ki poteka po južnem robu območja. Iz ostalih smeri dostop na območje ni mogoč.
Dostopna pot se navezuje na regionalno cesto R3-664/2501 Gaber – Uršna sela – Novo mesto v km 20,420 (levo) na mestu obstoječega priključka. Priključek je pravokoten na os ceste in v niveleti z regionalno cesto. Vzdolžni nagib priključka je 3% na dolžini minimalno 10 m. Rekonstrukcijo obstoječega priključka je Mestna občina Novo mesto obvezna reševati v sklopu rekonstrukcije Šmihelske ceste na potezi ob železniški progi. Za čakanje vozil v času prevoza vlaka se predvidi razširitev vozišča regionalne ceste iz smeri Novega mesta za 1,5 m na dolžini 15 m, skladno s pogoji upravljavca železniške proge.
Priključek glavne dovozne poti na regionalno cesto se križa z železniško progo v km 75+906 preko nezavarovanega nivojskega prehoda. Do ureditve nove dostopne poti, vezane na sosednja zavarovana prehoda preko železniške proge Ljubljana – Novo mesto – Metlika, je glede na pogoj upravljavca železniške proge na obstoječem prehodu prepovedan prehod vozilom, daljšim od 7 m. Priključek iz naselja na regionalno cesto (preko železniškega prehoda) se uredi v asfaltni izvedbi z minimalno širino vozišča 5,0 m na železniškem prehodu in s priključnimi radiji 7,0 m.
Cesta znotraj območja urejanja je dvosmerna. Projektirani normalni prečni profil znaša 6,00 m, in sicer 2 vozna pasova po 2,50 m in obojestranski bankini po 0,50 m oziroma povozna mulda na območju parkirišč. Računska hitrost notranje ceste je 30 km/h. Cestišče se dimenzionira na obremenitev v skladu s predpisi. Izvede se ga v asfaltni izvedbi. Interni dovozi so širine 3,0 m z obojestranskima bankinama po 0,50 m.
Cesta ter internimi dovozi imajo istočasno funkcijo požarne poti.
 
Parkirišča
Mirujoči promet je urejen individualno na gradbenih parcelah objektov; parkirišča se tlakujejo s tlakovci drobne strukture ali so asfaltirana.
 
Kolesarski in pešpromet
Kolesarski in pešpromet se odvijata po dovozni cesti.
18. člen
VODOVODNO OMREŽJE
Za oskrbo z vodo je potrebno zgraditi novo sekundarno omrežje z navezavo na primarni vodovod LŽ-DN 250, ki poteka okoli 70 m JZ od območja ureditvenega načrta; navezava na obstoječi vodovod se izvede po posebnem projektu. Cevovod se predvidi v bankini notranje ceste in se zazanka. Na novozgrajeno sekundarno vodovodno omrežje je predvidena tudi prevezava obstoječih vodovodnih priključkov.
Pri dimenzioniranju cevovoda se naj predvidi maksimalna poraba z upoštevanjem požarne vode, Qp=10 l/s. Vodovod se v celoti izvede iz LTŽ ali duktil cevi različnih profilov. Profili se definirajo po znanem končnem odvzemu. Minimalni profil je DN 100. Priključke objektov se izvede preko kontrolnega vodomernega jaška. Minimalna globina polaganja je 1,20 m zaradi zagotovitve minimalnih vertikalnih odmikov pri križanju z ostalimi komunalnimi napravami. Pri polaganju cevi v cestišče se uporabljajo jeklene cevi ali LTŽ. Za kompleks se upošteva en požar istočasno.
19. člen
KANALIZACIJSKO OMREŽJE
Kanalizacija se izvede v ločenem sistemu.
Fekalna kanalizacija:
Fekalna kanalizacija se vodi v območju cestnega telesa znotraj cone vse do črpališča, ki je predvideno južno od območja urejanja. Kapaciteta črpališča se prilagodi potrebam širšega prostora. Tlačni vod se položi ob gravitacijskem vodu vse do območja prehoda preko železnice. Priključitev na obstoječe omrežje se nato izvede preko tlačnega in gravitacijskega voda, ki jih vodimo v skrajnem robu cestnega telesa regionalne ceste. Priključitev se izvede v jašku J3 217. Kanalizacija mora biti izvedena vodonepropustno.
Meteorna kanalizacija:
Odvod meteornih vod s streh objektov se spelje preko peskolovov v individualne ponikovalnice. Meteorne vode s parkirišč in utrjenih površin v okviru posameznih lokacij se mora speljati preko ustrezno dimenzioniranih peskolovov in lovilcev olj v ponikovalnice ali v meteorno kanalizacijo, ki se jo vodi v cestnem telesu. Zaradi zmanjšanja količin odvodnih voda v kanal se priporoča izvedba parkirnih površin z betonskimi tlakovci, ki nimajo zalitih fug.
Posebej se izvede meteorna kanalizacija cestnega telesa, ki se jo na posameznih mestih izvede na teren.
20. člen
HIDRANTNO OMREŽJE
Hidrantno omrežje se izvede z razporeditvijo nadzemnih hidrantov na oddaljenosti 80 m znotraj območja, ki se priključujejo na vodovodno omrežje.
21. člen
ENERGETSKO OMREŽJE
Visokonapetostni razvod in trafo postaja:
Za oskrbo z električno energijo se na zemljišču s parc. št. 547/25, k.o. Šmihel pri Novem mestu, zgradi transformatorska postaja v kabelski izvedbi predvidene moči 300 kW z možnostjo širitve do 630 kW. Dovodni 20 kV kablovod se izvede po posebni projektni dokumentaciji in ni predmet teh SDUN.
Nizkonapetostni razvod:
Nizkonapetostno omrežje znotraj kompleksa se izvede v kabelski kanalizaciji. Upošteva se samostojne priklope predvidenih objektov. Priključevanje objektov je preko prostostoječih KRO za vsak objekt posebej, ki se jo postavi na dostopnem mestu ob cesti oziroma vhodu na gradbeno parcelo.
Kanalizacijo se polaga v globino 80 cm. V cesti in na parkiriščih se cevi obbetonirajo.
Javna razsvetljava:
Ob notranji cesti se ob zunanjem robu cestišča izvede klasična javna razsvetljava. Medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Kable, PP 41 A 5x10 + 2,5 mm2, vodimo ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski kanalizaciji. Svetilke so tipizirane, višina kandelabrov znotraj kompleksa je 7.00 m.
Ničenje in ozemljitev:
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN.
22. člen
OGREVANJE
Ogrevanje objektov in sanitarne vode je predvideno individualno.
23. člen
TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE IN SISTEM ZVEZ
S postavitvijo novih objektov obstoječi tk vodi ne bodo tangirani. Izvedba novih priključkov na telefonsko omrežje je predvidena v zemeljski izvedbi od obstoječega omrežja na severovzhodnem delu območja.
24. člen
ODSTRANJEVANJE ODPADKOV
Komunalni odpadki naj se zbirajo ločeno v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo Leskovec. Lokacije zabojnikov so razvidne iz grafičnih prilog.
V primeru, da bi na območju urejanja nastajali nevarni odpadki, jih je potrebno skladiščiti skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01 in 13/03) ter zagotoviti končno dispozicijo le-teh.
V. OSTALI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
25. člen
VARSTVO PRED HRUPOM
Obravnavana stanovanjska soseska je na območju s III. stopnjo varstva pred hrupom, t.j. območje, kjer so dopustne mejne vrednosti hrupa za dan 60 dBA, za noč 50 dBA, oziroma kjer so kritične ravni hrupa za dan 69 dBA in za noč 59 dBA.
26. člen
VARSTVO ZRAKA
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
Investitorji v območju urejanja so dolžni takoj odpraviti ugotovljene prekoračene emisije ter tekoče opravljati meritve emisij v okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost.
Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, da imajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.
27. člen
VARSTVO VODA
Odvajanje odpadnih voda iz cone mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe. Meteorne vode z asfaltiranih prometnih površin je dovoljeno spuščati v ponikovalnice le preko lovilca olj in maščob.
Prostor za cisterno na tekoče gorivo mora biti izveden kot nepropustna skleda.
28. člen
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Požar
Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi. Notranji prometni sistem cest in pešpoti omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce v skladu z določbami Odloka o uporabi slovenskega nacionalnega standarda SIST DIN 14090 (Uradni list RS, št. 117/03), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
Potres
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila Odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan- Seiberg.
Obramba in zaščita
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti.
29. člen
VARSTVO PRED ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM
Za zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji je predvidena postavitev nove transformatorske postaje, ki predstavlja nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno postavitev in obratovanje se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
30. člen
NAČIN RAVNANJA S PRSTJO IN ODVEČNO ZEMLJO
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora.
31. člen
ARHITEKTONSKE OVIRE
Na vseh komunikacijah se izvedejo rampe za invalide naklona 1:16.
32. člen
VARSTVO KRAJINSKIH ZNAČILNOSTI
Zaradi varovanja krajinskih značilnosti območja (valovit, kraški teren, obdan z gozdnimi gručami) niso dopustni posegi, ki bi z izkopi ali nasipi bistveno spremenili obstoječo konfiguracijo terena ali zaradi katerih bi prišlo do poseka dela gozda.
VI. ETAPE IZVAJANJA SPREMEMB IN DOPOLNITEV UREDITVENEGA NAČRTA
33. člen
Etapnost izgradnje je pogojena z izgradnjo kateregakoli dela SDUN kot funkcionalne celote po pogojih tega odloka in z izgradnjo dela infrastrukture po trasah, določenih v teh SDUN in dimenzioniranih z upoštevanjem končnega števila uporabnikov.
Na posamezni gradbeni parceli mora biti min. zagotovljena dovozna cesta (po trasi predvideni po teh SDUN in upoštevajoč pogoje teh SDUN glede širine, vzdolžnega in prečnega profila), elektrika, vodovod in kanalizacija (upoštevajoč trase in zmogljivosti po pogojih teh SDUN).
Tudi objekte je možno fazno graditi, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
V prvi fazi se koristi obstoječi nivojski prehod preko železniške proge Ljubljana – Novo mesto – Metlika pod pogojem, da ga ne morejo koristiti vozila daljša od 7 m.
VII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
34. člen
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
35. člen
Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
36. člen
Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke.
37. člen
Mestna občina Novo mesto je obvezna obstoječi priključek javne poti iz romskega naselja na regionalno cesto R3-664/2501 Gaber – Uršna sela – Novo mesto urejati v sklopu rekonstrukcije odseka Šmihelske ceste na celotni potezi ob železniški progi.
IX. TOLERANCE
38. člen
– Tolerance za horizontalne gabarite objektov so definirane znotraj površine, namenjene za razvoj objekta(ov), tolerance višin objektov so določene z maks. višino objekta, ki je 10.00 m nad koto urejenega terena, + 10%.
– Dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt oziroma na parcelo.
– Dovoljeno je združiti dva vhoda v enega za dostop na dve parceli.
– Parcele je možno združevati, tako da ima nova parcela dostop z javne površine.
– Z združevanjem parcel se lahko združujejo tudi površine za razvoj objekta(ov), manipulativna dvorišča in zelenice.
– Dovoljeno je združevati objekte, če se združujejo parcele.
– Objekt je možno izvesti brez kleti in z neizkoriščenim podstrešjem.
– Dovoljeno je graditi objekte brez predhodno izvedene parcelacije v primeru:
– da se zakoličba objekta izvede po pogojih teh SDUN,
– da se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta SDUN,
– da obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za funkcioniranje tega objekta oziroma bo zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih teh SDUN.
– Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj gradbenih parcel, določenih s temi SDUN, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
– Dovoljeno je odstopanje od gradbene linije za ±1.20 m zunaj ali znotraj nje, vendar največ v 1/3 dolžine fasade objekta in 1/3 tlorisne površine osnovnega objekta.
– Pri komunalno-energetski infrastrukturi in sistemu zvez je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o ureditvenem načrtu Romsko naselje Šmihel (Uradni list RS, št. 35/02, 92/02 in 3/04).
40. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem SDUN opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.
41. člen
SDUN so stalno na vpogled pri občinski upravi Mestne občine Novo mesto.
42. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015-05-28/2005
Novo mesto, dne 22. decembra 2005
Župan
Mestne občine Novo mesto
mag. Boštjan Kovačič l. r.