Uradni list

Številka 4
Uradni list RS, št. 4/2006 z dne 13. 1. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 4/2006 z dne 13. 1. 2006

Kazalo

106. Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju, stran 352.

Na podlagi prvega odstavka 43. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o varstvu pred požarom v naravnem okolju
1. člen
Ta uredba določa ukrepe varstva pred požarom v naravnem okolju ter opazovanje, obveščanje in posebne ukrepe ob veliki ter zelo veliki požarni ogroženosti.
2. člen
Po tej uredbi je naravno okolje:
1. gozd, to je zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem v obliki sestoja ali drugim gozdnim rastjem, ki zagotavlja katero koli funkcijo gozda, ter vsa zemljišča v zaraščanju, ki so kot gozd določena v gozdnogospodarskem načrtu;
2. obrežni in protivetrovni pasovi drevja;
3. drevoredi in parki;
4. obore za rejo divjadi in pašniki;
5. kmetijska obdelovalna zemljišča, kot so njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča in travniki, na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd;
6. kmetijska neobdelovalna zemljišča, kot so pašniki, barjanski travniki, ledine, trstičja, zemljišča z drugim obvodnim rastjem oziroma nerodovitne površine na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali druge kmetijske neobdelovalne površine oziroma zemljišča v zaraščanju.
3. člen
(1) Stopnja požarne ogroženosti za posamezno območje naravnega okolja se ugotavlja na podlagi:
– vremenskih razmer;
– podnebnih značilnosti;
– strukture in tipa vegetacije na posameznih zemljiščih iz prejšnjega člena (razvojna faza, vrsta in lega dreves ter drugih rastlin);
– organskih snovi;
– vegetacijskega obdobja;
– ureditve prostora (prometnice, naselja, dostopnost, oskrba z vodo, razgibanost prostora).
(2) Stopnje požarne ogroženosti naravnega okolja so:
– zelo velika požarna ogroženost;
– velika požarna ogroženost;
– srednja požarna ogroženost;
– majhna požarna ogroženost;
– zelo majhna požarna ogroženost.
(3) Posebni ukrepi varstva pred požarom v skladu s to uredbo se izvajajo za:
– zelo veliko požarno ogroženost, ko lahko za nastanek požara zadostuje že najmanjši izvor ognja ali iskrenje. Požar se širi zelo hitro. Nadzor nad požarom je zelo težak, gašenje požara je težavno in dolgotrajno;
– veliko požarno ogroženost, ko lahko požar povzroči že manjši izvor odprtega ognja. Požar se hitro širi. Nadzor nad požarom je težak in požar je težko obvladljiv.
4. člen
(1) Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu: uprava) v sodelovanju z Agencijo Republike Slovenije za okolje, Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Zavodom za gozdove Slovenije samostojno ali na predlog občine ugotavlja in razglaša veliko oziroma zelo veliko požarno ogroženost naravnega okolja na posameznem območju.
(2) Uprava v zvezi s požarno ogroženostjo v naravnem okolju:
– obvešča in opozarja javnost o stopnji požarne ogroženosti v naravnem okolju;
– opozarja na nevarnost požarov in možne posledice požarov v naravnem okolju;
– posreduje navodila in ukrepe za varstvo pred požarom v naravnem okolju;
– obvešča javnost o stanju varstva pred požarom v naravnem okolju.
(3) Občina lahko glede na geografske, vremenske in druge razmere razglasi stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na svojem območju, o čemer obvesti upravo ter predpiše ali uveljavi posebne ukrepe za varstvo pred požarom. Občina v zvezi z varstvom pred požarom v naravnem okolju izvaja tudi naloge iz prejšnjega odstavka na svojem območju.
(4) Občina ne sme razglasiti nižje stopnje požarne ogroženosti od tiste, ki jo razglasi uprava.
5. člen
(1) Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju se mora:
1. urediti kurišče:
– kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom,
– prostor okoli kurišča mora biti očiščen vseh gorljivih snovi,
– kurišče mora biti oddaljeno od gozda vsaj 50 m, od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi, pa vsaj 100 m;
2. zavarovati in nadzorovati kurišče ves čas kurjenja ali sežiganja;
3. po končanem kurjenju ali sežiganju pogasiti ogenj in žerjavico ter pokriti kurišče z negorljivim materialom;
4. ob povprečni hitrosti vetra večji od 6 m/s ali ob sunkih vetra močnejših od 10 m/s prenehati kuriti, sežigati ali uporabljati odprti ogenj.
(2) Pri kurjenju, sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju se ne sme uporabljati gorljivih tekočin ali materialov, ki pri gorenju razvijajo močan dim ali strupene pline oziroma so kako drugače škodljivi za okolje.
6. člen
Prepovedano je:
1. kuriti v gozdu, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja podlubnikov;
2. kuriti ali sežigati ostanke kmetijskih rastlin na kmetijskih obdelovalnih zemljiščih, če niso izpolnjene zahteve iz prvega odstavka prejšnjega člena;
3. zažigati kmetijska neobdelovalna zemljišča in nerodovitne površine iz 6. točke 2. člena te uredbe.
7. člen
V obdobjih, ko je za posamezno območje v naravnem okolju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je tam prepovedano:
– kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj;
– puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi v naravno okolje, ki lahko povzročijo požar.
8. člen
(1) Občina mora ob razglašeni veliki in zelo veliki požarni ogroženosti na svojem območju organizirati opazovanje in obveščanje o nevarnosti požarov. Pri tem morajo sodelovati lastniki, zakupniki oziroma drugi uporabniki zemljišč iz 2. člena te uredbe, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Zavod za gozdove Slovenije, lovske družine, kmetijci, gasilci, Policija in drugi.
(2) V sistem opazovanja in obveščanja o požarih v naravnem okolju se lahko vključijo tudi letalski klubi ter druga društva, ki jih določi uprava in z njimi sklene pogodbe. Za gozd in gozdni prostor lahko z izvajalci opazovanja in obveščanja sklene pogodbo tudi Zavod za gozdove Slovenije.
(3) Sodelovanje letalskih enot Policije in Slovenske vojske pri opazovanju in obveščanju o požarih v naravnem okolju organizira uprava.
(4) Vsak, ki sodeluje pri opazovanju in obveščanju v skladu s to uredbo in opazi nevarnost požara v naravnem okolju, mora posredovati podatke o tem centru za obveščanje.
9. člen
Občina mora v sodelovanju z lastniki, zakupniki ali drugimi uporabniki zemljišč iz 2. člena te uredbe, v času, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, na podlagi občinskih načrtov varstva pred požarom, načrtov zaščite in reševanja ob velikih požarih v naravi ali na podlagi načrta varstva pred požarom za gozdove organizirati požarno stražo, ki lahko ob morebitnem vžigu v čim krajšem času začne gasiti.
10. člen
(1) Izjemoma pristojna izpostava uprave dovoli kurjenje ali sežiganje v naravnem okolju v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, pravnim in fizičnim osebam, ki gospodarijo z gozdovi, vendar le na predhodno zavarovanih mestih ter ob organizirani požarni straži.
(2) Na požarno najbolj ogroženih območjih naravnega okolja je v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, prepovedano uporabljati naprave in izvajati dejavnosti, ki lahko povzročijo požar, razen v izjemnih primerih in pod pogoji iz prejšnjega odstavka.
11. člen
(1) Lastniki, zakupniki ali drugi uporabniki zemljišč iz 2. člena te uredbe so dolžni zagotoviti neposredno ali v sodelovanju s pristojnimi organizacijami, izvajanje predpisanih ukrepov varstva pred požarom v naravnem okolju (vzdrževati prehodnost in prevoznost protipožarnih presek in stez, njihovo gradnjo in vzdrževanje ter podobno).
(2) Organizacije, ki gospodarijo s cestno, železniško, elektroenergetsko in drugo infrastrukturo v naravnem okolju, morajo skrbeti, da je požarnovarnostni pas v predpisanih razdaljah ob infrastrukturi ustrezno vzdrževan in očiščen vseh gorljivih predmetov ter izvajati druge predpisane ukrepe.
(3) Pri načrtovanju, organizaciji in izvajanju ukrepov varstva pred požarom, določenih s to uredbo, morajo organizacije iz prejšnjega odstavka usklajevati delo z lastniki, zakupniki ali drugimi uporabniki zemljišč iz 2. člena te uredbe, pri gozdovih pa tudi z Zavodom za gozdove Slovenije.
12. člen
Prepovedano je zakrivanje, prestavljanje, odstranjevanje ali uničevanje oznak, požarnih zidov in drugih infrastrukturnih objektov ter naprav, ki opozarjajo na nevarnost nastanka požara v naravnem okolju ali ki so namenjene preprečevanju širjenja požara v naravnem okolju.
13. člen
Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter Policija ter Zavod za gozdove Slovenije v obdobjih, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, poostreno nadzoruje ogrožena območja.
14. člen
Izvajanje te uredbe neposredno nadzoruje Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
15. člen
(1) Z globo od 500.000 do 1.500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če:
1. pri kurjenju ali sežiganju ali uporabi odprtega ognja v naravnem okolju ne izvaja predpisanih ukrepov za varstvo pred požarom v naravnem okolju (5. člen);
2. kuri v gozdu, razen na urejenih kuriščih in zaradi zatiranja podlubnikov, kuri ali sežiga kmetijske ostanke na kmetijskih obdelovalnih zemljiščih in če ne izpolnjuje zahtev iz prvega odstavka 5. člena te uredbe, zažiga kmetijska neobdelovalna zemljišča, kot so pašniki, barjanski travniki, ledine, trstičja, zemljišča z drugim obvodnim rastjem oziroma nerodovitne površine na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali druge kmetijske neobdelovalne površine oziroma zemljišča v zaraščanju (6. člen);
3. v obdobju, ko je za posamezno območje v naravnem okolju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost tam kuri, sežiga, uporablja odprt ogenj, pušča ali odmetava goreče ali druge predmete ali snovi v naravno okolje, ki lahko povzročijo požar (7. člen);
4. v obdobju, ko je razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost kuri ali sežiga v naravnem okolju, pa pri tem predhodno ne pridobi potrebnega dovoljenja, ne zavaruje mesta kurjenja ali sežiganja in ne organizira požarne straže (prvi odstavek 10. člena);
5. na požarno najbolj ogroženih območjih naravnega okolja v obdobju razglašene velike ali zelo velike požarne ogroženosti uporablja naprave ali izvaja dejavnosti, ki lahko povzročijo požar, razen v izjemnih primerih skladno s prvim odstavkom 10. člena te uredbe, o čemer odloča pristojna izpostava uprave (drugi odstavek 10. člena);
6. kot lastnik, zakupnik ali drug uporabnik zemljišča iz 2. člena te uredbe ne izvaja predpisanih ukrepov za varstvo pred požarom (prvi odstavek 11. člena);
7. ne skrbi, da so požarnovarnostni pasovi v predpisanih razdaljah ob cestni, železniški, elektroenergetski in drugi infrastrukturi v naravnem okolju ustrezno vzdrževani in očiščeni vseh gorljivih predmetov ali ne izvaja drugih predpisanih ukrepov (drugi odstavek 11. člena);
8. zakriva, prestavlja, odstranjuje ali uničuje oznake, požarne zidove in druge infrastrukturne objekte ali naprave, ki opozarjajo na nevarnost nastanka požara v naravnem okolju ali so namenjene preprečevanju širjenja požara v naravnem okolju (12. člen).
(2) Z globo od 100.000 do 500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
16. člen
Z globo 30.000 tolarjev se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori dejanje iz 1., 2., 3., 4., 5., 6. ali 8. točke prvega odstavka prejšnjega člena.
17. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o varstvu pred požarom v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 62/95).
18. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00718-17/2005/7
Ljubljana, dne 5. januarja 2006
EVA 2005-1911-0022
Vlada Republike Slovenije
Janez Janša l.r.
Predsednik