Uradni list

Številka 3
Uradni list RS, št. 3/2006 z dne 10. 1. 2006
Uradni list

Uradni list RS, št. 3/2006 z dne 10. 1. 2006

Kazalo

90. Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Vrtni center Bučna vas v Novem mestu, stran 293.

Na podlagi 23. člena ter v povezavi s 34. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01, 44/02 in 72/05) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 25. seji dne 22. 12. 2005 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Vrtni center Bučna vas v Novem mestu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Mestne občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 50/94, 71/94, 78/94, 58/95, 11/96, 16/96, 32/96, 21/97, 80/97, 39/98, 59/98, 21/99, 59/99, 63/99, 92/99, 52/00, 12/01, 33/01, 49/01, 68/01, 72/01, 4/02, 22/02, 35/02, 69/02, 97/03, 15/04, 89/04 in 99/04) sprejmejo spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta Vrtni center Bučna vas v Novem mestu (v nadaljevanju SDZN). Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta je izdelal Topos, d.o.o., Dolenjske Toplice pod št. ZN-03/05.
Ta odlok nadomešča Odlok o zazidalnem načrtu Vrtni center Bučna vas v Novem mestu (Uradni list RS, št. 74/02).
2. člen
Sestavni del tega odloka je:
A) Tekstualni del:
1. Obrazložitev
2. Smernice za načrtovanje in mnenja nosilcev urejanja prostora
3. Odločba Ministrstva za okolje in prostor glede izvedbe CPVO
B) Grafični del:
1. Izsek iz kartografske dokumentacije prostorskih
    sestavin planskih aktov Mestne občine Novo mesto               1:5000
2. Načrt parcel                                                    1:2000
3. Digitalni katastrski načrt z mejo območja
    urejanja                                                       1: 500
4. Geodetski načrt                                                 1: 500
5. Geodetski načrt z mejo območja urejanja                         1: 500
6. Zazidalna situacija – iz sprejetega ZN                          1: 500
7. Zazidalna situacija – sprememba                                 1: 500
8. Prereza A-A, B-B                                                1: 500
9. Situacija prometne ureditve                                     1: 500
10. Zbirna situacija komunalnih vodov in
    naprav – iz sprejetega ZN                                      1: 500
11. Situacija infrastrukture – sprememba                           1: 500
12. Prikaz poteka kabliranega 20 kV DV od
    TP Brezov log do nove TP v območju urejanja na
    DKN                                                            1: 500
13. Načrt in zakoličba gradbenih parcel                            1: 500
14. Zakoličbena situacija objektov                                 1: 500
15. Ukrepi za obrambo in zaščito                                   1: 500
II. MEJA OBMOČJA
3. člen
Območje SDZN je velikosti 1.13 ha.
Meja območja urejanja poteka na severnem delu po zunanjih mejah parcel št. 886/2, 887/1 in 887/2, vse v k.o. Daljni Vrh, na vzhodnem delu po zunanjih mejah parcel št. 1085/6 pot, 645/29 in 645/41, na jugu po zunanjih mejah parcel št. 645/41 in 1085/3 ter na zahodu ob robu Ljubljanske ceste tako, da v območje vključuje še parc. št. 1085/4 in 644/3, kjer nato upošteva potek krožnega križišča, vse do izhodiščne točke na parc. št. 886/2, vse v k.o. Bršljin.
V območje urejanja SDZN so vključena zemljišča s parc. št. 886/2, 887/1 in 887/2, vse v k.o. Daljni vrh ter s parc. št. 644/1, 644/2, 644/3, 644/5, 645/29, 645/37, 645/38, 645/39, 645/40, 645/41, 1085/3 (pot), 1085/4 (pot), 1085/5 (pot) in 1085/6 (pot), vse v k.o. Bršljin.
Izven območja urejanja s SDZN poteka:
– izvedba kabliranega 20 kV daljnovoda od TP Brezov log do nove TP v območju urejanja na zemljiščih s parc. št. 645/26, 645/18, 150/2 (pot), 150/22, 150/76, 646/7 (pot) in 150/51, vse k.o. Bršljin;
– izvedba dela kabliranega 20 kV daljnovoda od priključnega jaška ob severni obvoznici do meje območja urejanja SDZN na zemljiščih s parc. št. 882 in 886/1 (cesta) v k.o. Daljni vrh;
– priključitev meteorne kanalizacije na skupni jašek glavnega kanalizacijskega voda ob Ljubljanski cesti, na zemljišču s parc. št. 1168/1 k.o. Bršljin;
– izvedba pešpoti in zunanjega stopnišča na pešpoti ob severni obvoznici, na zemljišču s parc. št. 886/1 (cesta), k.o. Daljni vrh.
V vplivno območje je vključen del zemljišč jugovzhodno od območja urejanja, kjer se lahko izvede nasutje terena (zapolnitev depresije) do predvidene kote cestišča interne dostopne ceste, kar pa ni predmet SDZN.
III. MERILA IN POGOJI ZA IZRABO OBMOČJA IN ZA OBLIKOVANJE POSEGOV V PROSTOR
4. člen
Ureditvene enote
Območje SDZN je razdeljeno na ureditvene enote (UE):
UE1 – zahodni del območja SDZN – območje ob Ljubljanski cesti,
UE2 – vzhodni del območja SDZN – območje ob severni obvoznici,
UE3 – območje cest in manipulativnih površin.
5. člen
Vrste gradenj
V območju SDZN so dovoljene naslednje gradnje:
– gradnja novega objekta (tudi dozidave in nadzidave),
– rekonstrukcije (tudi adaptacije, sanacije) objektov,
– redna vzdrževalna dela na objektih,
– investicijska vzdrževalna dela na objektih,
– vzdrževalna dela v javno korist,
– sprememba namembnosti dela ali celotnega objekta,
– sprememba rabe dela ali celotnega objekta,
– odstranitev objekta,
– nadomestna gradnja.
6. člen
Vrste objektov
V območju SDZN so dovoljene naslednje vrste objektov (povzeto po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in o določitvi objektov državnega pomena, Uradni list RS, št. 33/03 in 78/05 – popr.):
– nestanovanjske stavbe (več kot polovica uporabne površine se uporablja za opravljanje dejavnosti):
   – gostinske stavbe – točilnice, gostilne, restavracije…,
   – upravne in pisarniške stavbe – stavbe javne uprave, banke, pošte, zavarovalnice…,
   – trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti – trgovske stavbe…,
   – stavbe splošnega družbenega pomena – muzej, knjižnica, stavbe za izobraževanje,
   – druge nestanovanjske stavbe – druge stavbe…;
– gradbeni inženirski objekti:
   – objekti transportne infrastrukture – lokalne ceste, javne poti, nekategorizirane ceste…,
   – cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi – vodovodi, plinovodi, cevovod za odpadno vodo, hidranti, prenosna in distribucijska komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi,
   – drugi gradbeni inženirski objekti – trafo-postaje, plinske postaje, parkirišča…;
– enostavni objekti na osnovi Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03), in sicer:
   – pomožni objekti – objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoar za utekočinjen naftni plin ali nafto), ograje (medsosedske ograje, varovalne ograje, oporni zid, sajena živa meja) in pomožni infrastrukturni objekti (pomožni cestni objekti – npr. objekt za odvodnjavanje ceste, pločnik, objekt javne razsvetljave, pomožni elektroenergetski objekti – npr. tipski zabojnik za skladiščenje jeklenk, pomožni telekomunikacijski objekti – npr. antenski drog, pomožni komunalni objekti – npr. ekološki otok, mala tipska čistilna naprava…);
   – začasni objekti, namenjeni sezonski turistični ponudbi (npr. sezonski gostinski vrt, gostinski kiosk, začasni objekti namenjeni prireditvi (npr. oder z nadstreškom, tribuna za gledalce, prodajni kiosk);
   – spominska obeležja – spomenik, kip, spominska plošča, tehnični spomenik…;
   – urbana oprema – npr. kolesarnica, javna telefonska govorilnica, klopi, koši…
7. člen
Vrste ureditev
V območju SDZN so dovoljene naslednje ureditve:
– hortikulturne ureditve (kot je npr. ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).
8. člen
Vrste dejavnosti
UE1 in UE2
Znotraj območja SDZN so primarno dovoljene trgovske, gostinske in druge storitvene dejavnosti, povzete po Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02). Dovoljene so naslednje dejavnosti:
– A) KMETIJSTVO, LOV, GOZDARSTVO
   – 01. 41   Storitve za rastlinsko pridelavo; urejanje parkov;
– D) PREDELOVALNE DEJAVNOSTI
   – 15.52    Proizvodnja sladoleda,
   – 15.81    Proizvodnja kruha, svežega peciva in slaščic,
   – 22.12    Izdajanje časopisov,
   – 22.13    Izdajanje revij in periodike,
   – 22.15    Drugo založništvo,
   – 22.22    Drugo tiskarstvo,
   – 22.23    Knjigoveštvo,
   – 22.25    Druge dejavnosti, povezane s tiskarstvom;
– F) GRADBENIŠTVO
   – 45.42    Vgrajevanje stavbnega in drugega pohištva,
   – 45.43    Oblaganje tal in sten,
   – 45.44    Steklarska in pleskarska dela,
   – 45.45    Druga zaključna gradbena dela;
– G) TRGOVINA, POPRAVILA MOTORNIH VOZIL IN IZDELKOV ŠIROKE PORABE
   – 50.102   Trgovina na drobno z motornimi vozili,
   – 50.103   Posredništvo pri trgovini z motornimi vozili,
   – 50.302   Trgovina na drobno z rezervnimi deli in dodatno opremo za
              motorna vozila,
   – 50.303   Posredništvo pri trgovini z rezervnimi deli in dodatno opremo
              za motorna vozila,
   – 50.402   Trgovina na drobno z motornimi kolesi, deli in opremo,
   – 50.403   Posredništvo pri trgovini z motornimi kolesi, deli in opremo,
   – 51.1     Posredništvo,
   – 52       Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili, popravila
              izdelkov široke uporabe;
– H) GOSTINSTVO
   – 55.100   Dejavnost hotelov in podobnih obratov,
   – 55.3     Dejavnost prehrambenih gostinskih obratov,
   – 55.4     Točenje pijač,
   – 55.5     Dejavnost menz ter priprava in dostava hrane;
– I) PROMET, SKLADIŠČENJE IN ZVEZE
   – 63.120   Skladiščenje,
   – 63.3     Dejavnost potovalnih agencij in organizatorjev potovanj; s
              turizmom povezane dejavnosti,
   – 63.4     Dejavnosti drugih prometnih agencij,
   – 64.12    Kurirska dejavnost, razen javne pošte;
– J) FINANČNO POSREDNIŠTVO
   – 65.12    Drugo denarno posredništvo,
   – 5.2      Drugo finančno posredništvo,
   – 67.13    Pomožne dejavnosti, povezane s finančnim posredništvom;
– K) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI, NAJEM IN POSLOVNE STORITVE
   – 70.1     Poslovanje z lastnimi nepremičninami,
   – 70.2     Dajanje lastnih nepremičnin v najem,
   – 71       Dajanje strojev in opreme brez upravljavcev v najem;
              izposojanje izdelkov široke uporabe,
   – 72       Obdelava podatkov, podatkovne baze in s tem povezane
              dejavnosti,
   – 73       Raziskovanje in razvoj,
   – 74       Druge poslovne dejavnosti;
– M) IZOBRAŽEVANJE
   – 80.422   Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.;
– O) DRUGE JAVNE, SKUPNE IN OSEBNE STORITVENE DEJAVNOSTI
   – 91.11    Dejavnost poslovnih in delodajalskih združenj,
   – 91.12    Dejavnost strokovnih združenj,
   – 92.34    Druge razvedrilne dejavnosti,
   – 93.01    Dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic,
   – 93.05    Druge osebne storitve.
V UE so dovoljene navedene dejavnosti, če se na parceli zagotovi zadostno število parkirnih mest za določeno dejavnost ali se parkirna mesta zagotovilo na drugačen pravno legalen način (npr. pogodba o souporabi…).
UE 3
Območje UE3, v grafičnem delu deljeno na zahodni, srednji in vzhodni del, je namenjeno za potrebe javne infrastrukture. Dovoljene so naslednje ureditve:
– zatravitev ali zasaditev visokih dreves in nizkega grmičevja,
– postavitev in gradnja gradbenoinženirskih objektov – npr. ceste, parkirišča, cevovodi, komunikacijska omrežja, elektroenergetski vodi,
– gradnja in postavitev pomožnih infrastrukturnih objektov – npr. ekološki otok, javna razsvetljava,
– začasna postavitev ali ureditev drugih gradbenoinženirskih objektov.
9. člen
NESTANOVANJSKE STAVBE
Tipologija zazidave: v območju SDZN so dovoljeni individualni prostostoječi (lahko tudi večnamenski) objekti.
Velikost in zmogljivost objekta:
– Horizontalni gabariti: dovoljeni so na površini za razvoj objekta.
– Vertikalni gabariti: maksimalna višina objekta (npr. venca ravne strehe, slemena poševne strehe ali vrha steklene piramide ipd.) je za objekt v UE1 do 10.50 m in za objekte v UE 2 do 13.00 m nad koto urejenega terena. Dopustno je zgraditi več kletnih etaž, vendar v celoti vkopanih v teren.
Oblikovanje zunanje podobe objekta:
– Konstrukcija: zidana, betonska, lesena, montažna.
– Kota pritličja: max. do 0.5 m nad koto urejenega terena.
– Kolenčni zid: max. do 0.80 m, izjemoma je lahko višji s tem, da je pri kolenčnem zidu, višjem od 0.80 m, kota kapi v nivoju s stropno ploščo.
– Streha: svobodno, možna je kombinacija več različnih oblik streh, v primeru poševnih strešin so te naklona od 10˚ – 40˚, na streho je možno postavljati steklene kupole, piramide, kolektorje, oddajnike, reklame ipd.
– Kritina: če je vidna, mora biti svetlo siva, rdeča ali zelena, dovoljena je tudi transparentna streha, prepovedana je uporaba svetlih, reflektirajočih materialov.
– Fasada: omet, steklo ali fasadne obloge iz različnih materialov, svetlih barv, dopustna je kombinacija več barv. Prepovedana je uporaba svetlečih in reflektirajočih fasadnih materialov, ki bi bili moteči za voznike na cesti in pešce.
– Oblikovanje odprtin: svobodno.
– Osvetlitev podstrešij: svobodno.
Lega objekta na zemljišču:
– Gradbena linija: svobodno.
– Oddaljenost od parcelne meje: minimalno 1.00 m.
– Oddaljenost od sosednjega objekta: minimalno 5.50 m.
Na parceli je možno graditi enega ali več objektov, s tem da se mora zagotoviti zadostna površina zunanjega prostora za manipulacijo, parkiranje, pešpromet in zelenico.
Ureditev okolice objekta:
– hortikulturne ureditve (kot je npr. ureditev cvetličnjakov, zelenih površin, zasaditev drevoredov, grmovnic ipd.),
– parterne ureditve (tlakovanja, ureditev pešpoti, zunanjih stopnic ipd.).
Površine, namenjene izključno pešprometu, so tlakovane ali asfaltirane, manipulativno dvorišče in parkirišče sta asfaltirana. Ograje so kovinske, oporni zid je izveden v betonu z reliefom v obliki kanelur in podobno, max. višine do 1.50 m, v kombinaciji s travnatimi brežinami.
Stopnja izkoriščenosti zemljišča/gradbene parcele: do max. 1,0.
Faktor zazidave parcele: max. 40%.
Velikost in oblika gradbene parcele: sledi mejo lastništva. Gradbene parcele je možno medsebojno deliti in združevati. Gradbeno parcelo sestavlja: površina za razvoj objekta(ov), manipulativno dvorišče in zelenica.
10. člen
Površina za razvoj objekta(ov) predstavlja zemljišče, na katerem je možno graditi nov objekt ali zgraditi ločene objekte pod pogoji, ki jih določa ta odlok. Maksimalna pozidava posamezne gradbene parcele je definirana s površino za razvoj objekta(ov).
Manipulativno dvorišče je asfaltirana površina ob objektu, namenjena dovozu na parcelo, manipulaciji vozil, pešpovršini in parkirišču.
Zelenice so površine, namenjene hortikulturni in parterni ureditvi (travniki, cvetličnjaki, drevoredi, tlakovanja…).
11. člen
Na površini za razvoj objekta(ov) je dovoljena postavitev vseh vrst objektov iz 6. člena tega odloka (nestanovanjske stavbe, gradbenoinženirski objekti, enostavni objekti) ter vseh ureditev iz 7. člena tega odloka (hortikulturne in parterne ureditve). Na površini, namenjeni za razvoj objekta(ov), je dopustno urejati manipulativno dvorišče in/ali zelenico.
Na manipulativnem dvorišču je dovoljena postavitev objektov iz druge alineje 6. člena tega odloka (gradbenoinženirski objekti) ter tretje alineje 6. člena tega odloka (enostavni objekti) ter vse ureditve iz 7. člena tega odloka (hortikulturne in parterne ureditve). Na manipulativnem dvorišču je dovoljeno urejati zelenice. Na manipulativnem dvorišču ni dovoljeno graditi stavb.
Na zelenicah ni dovoljeno graditi stavb (razen na zelenicah v sklopu površine za razvoj objekta), dovoljeno je urejati manipulativne površine (parkirišča, obračališča, gradbeno inženirski objekti…) s tem, da se zasedeni delež zelenice v isti površini nadomesti na drugem delu iste gradbene parcele.
12. člen
DRUGI GRADBENOINŽENIRSKI OBJEKTI
Trafopostaja je tipske izvedbe in se s treh strani zamaskira z visokim in nizkim grmičevjem.
Parkirišča so izvedena z betonskimi tlakovci in/ali asfaltirana.
13. člen
ENOSTAVNI OBJEKTI
Za enostavne objekte na območju SDZN veljajo določila Pravilnika o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS, št. 114/03), če s tem odlokom ni drugače določeno.
Pomožni objekti so lahko lesene, zidane ali kovinske konstrukcije. Naklon strehe in kritina pomožnih objektov mora biti enaka naklonu strehe in kritini glavnega objekta. Ostali oblikovni elementi morajo biti usklajeni z elementi glavnega objekta.
Ograje v sklopu stavb so kovinske; prepovedana je postavitev ograj med lastniškimi parcelami, razen v primeru, ko ima ta ograja varovalno funkcijo, v tem primeru je lahko žičnata, višine max. do 2.00 m; za ekološke otoke je dovoljena lesena ograja.
Oporni zidovi so v betonski izvedbi obvezno z reliefom v obliki kanelur in podobno.
Začasni objekti so postavljeni za omejeno časovno obdobje, največ za dve leti. Dovoljeno je svobodno urbanistično in arhitektonsko oblikovanje začasnih objektov.
Gradbeni-inženirski objekti so oblikovani svobodno, če s tem odlokom ni določeno drugače.
Ekološki otoki se postavijo na betonsko podlago, ogradijo se z leseno, netransparentno ograjo višine 2.00 m ter se, če prostor dopušča, maskirajo z visokim in nizkim grmičevjem.
14. člen
HORTIKULTURNA IN PARTERNA UREDITEV
Hortikulturna in parterna ureditev obsega: ureditev travnikov, cvetličnjakov, drevoredov, pešpoti (morajo biti tlakovane), dostope na parcele (morajo biti tlakovani ali asfaltirani), fontane, zunanje terase, razna tlakovanja pohodnih površin in podobno. Dovoljena je v vseh UE na celotni gradbeni parceli.
IV. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA
15. člen
PROMET
Ceste
Območje urejanja se naveže na obstoječi krak krožišča. Rekonstruira se južna interna dostopna cesta na širino 8.10 m, in sicer 2 vozna pasova po 2.75 m, enostranski pločnik 1.60 m in obojestranski bankini po 0.50 m. Izvedba opornih zidov se dovoljuje na mestih, kjer je potrebno dodatno zagotoviti stabilnost cestnega telesa za preprečitev posega izven ureditvenega območja.
Parkirišča
Mirujoči promet je urejen individualno na gradbenih parcelah objektov; parkirišča se tlakujejo s tlakovci drobne strukture ali se asfaltirajo.
Pešpromet
Pešpromet se odvija po pločniku za pešce.
Kolesarski in pešpromet
Kolesarski promet se odvija po cestišču.
16. člen
VODOVODNO OMREŽJE
Oskrba s pitno vodo se zagotavlja s priključitvijo na glavni vodovod, ki poteka ob Ljubljanski cesti.
Pri dimenzioniranju cevovoda se predvidi maksimalna poraba z upoštevanjem požarne vode - Qp=10 l/s. Vodovod se v celoti izvede iz LTŽ ali DUKTIL cevi ustreznih profilov. Minimalni profil je DN 100. Priključek objekta se izvede preko kontrolnega vodomernega jaška. Minimalna globina polaganja je 1,20 m zaradi zagotovitve minimalnih vertikalnih odmikov pri križanju z ostalimi komunalnimi napravami. Pri polaganju cevi v cestišče se uporabljajo jeklene cevi ali LTŽ. Za kompleks se upošteva en požar istočasno. Pri projektiranju se upošteva Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS, št. 30/91) in požarno vodo. V ta namen se predvidi postavitev novega nadzemnega hidranta pred odvzemom za objekt.
17. člen
KANALIZACIJSKO OMREŽJE
Kanalizacija se izvede v ločenem sistemu.
Fekalna kanalizacija:
Fekalna kanalizacija z območja urejanja se vodi v javno mestno kanalizacijo, ki poteka ob Ljubljanski cesti. Ukine in nadomesti se del fekalne kanalizacije, ki poteka v severovzhodnem vogalu območja urejanja in del fekalne kanalizacije, ki poteka v UE1, ob krožišču in Ljubljanski cesti. Kanalizacija mora biti izvedena vodonepropustno.
Meteorna kanalizacija:
Meteorne vode s parkirišč in manipulativnih površin se preko lovilca olj in maščob izpustijo v meteorno kanalizacijo. Če geološka struktura zemljišča pokaže možnost ponikanja, se dovoli izpust meteornih voda v sistem ponikovalnic.
18. člen
HIDRANTNO OMREŽJE
Hidrantno omrežje se izvede z razporeditvijo nadzemnih hidrantov na oddaljenosti 80 m znotraj območja, ki se priključujejo na vodovodno omrežje.
19. člen
ENERGETSKO OMREŽJE
Visoko napetostni razvod in trafo postaja:
Za oskrbo kompleksa se izvede nova trafopostaja s konstrukcijo do 1000 kVA moči. Priklop na 20 kV daljnovod se izvede preko kabelske kanalizacije in se zazanka na obstoječi kablovod.
Nizkonapetostni razvod:
Električni vodi se vodijo po kabelski kanalizaciji. Upošteva se kabel ustreznega profila, odvisno od predvidene porabe. KRO se namesti na južni strani objekta ob dostopni cesti.
Javna razsvetljava:
Predvidena je klasična javna razsvetljava, ki se projektira sočasno z objektom. Razporeditev svetilk naj ne bo večja od 40 m. Svetilke so tipizirane.
Ničenje in ozemljitev:
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN.
20. člen
OGREVANJE
Za ogrevanje se uporablja plin.
21. člen
TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE IN SISTEM ZVEZ
Kabelsko kanalizacijo znotraj območja urejanja se vodi v javnih površinah ob cestni infrastrukturi v koridorju skupaj z ostalo komunalno infrastrukturo in navezavo na obstoječe telekomunikacijsko omrežje. Ob kanalizaciji za telekomunikacije se predvidijo še cevi za instalacijo KRS.
22. člen
OSKRBA S PLINOM
Objekti se priključujejo na obstoječe plinovodno omrežje, ki je položeno v cestišču interne južne ceste. Na severovzhodnem vogalu se mora del plinovodnega omrežja prestaviti.
23. člen
ODSTRANJEVANJE ODPADKOV
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo Leskovec. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni, lesni odpadki in dr./, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
V primeru, da bi na območju urejanja nastajali nevarni odpadki, jih je potrebno skladiščiti skladno s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01 in 13/03) ter zagotoviti končno dispozicijo le-teh.
V. OSTALI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
24. člen
VARSTVO PRED HRUPOM
Obravnavana stanovanjska soseska je na območju s III. stopnjo varstva pred hrupom, t.j. območje, kjer so dopustne mejne vrednosti hrupa za dan 60 dBA, za noč 50 dBA, oziroma kjer so kritične ravni hrupa za dan 69 dBA in za noč 59 dBA.
25. člen
VARSTVO ZRAKA
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94), Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
Investitorji so v območju urejanja dolžni takoj odpraviti ugotovljene prekoračene emisije ter tekoče opravljati meritve emisij v okolje, o rezultatih pa obveščati lokalno skupnost.
Vse dimovodne naprave morajo biti zgrajene iz materiala, da imajo dobro vleko in zgrajen dimnik z ustrezno višino.
26. člen
VARSTVO VODA
Odvajanje odpadnih voda iz cone mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe. Meteorne vode z asfaltiranih prometnih površin je dovoljeno spuščati v kanalizacijo ali ponikovalnice le preko lovilca olj in maščob.
27. člen
VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Požar
Požarno varstvo vseh objektov na območju urejanja mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarnovarstvenimi predpisi. Notranji prometni sistem cest in pešpoti omogoča dostop do objektov z vseh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce v skladu z določbami odloka o uporabi slovenskega nacionalnega standarda SIST DIN 14090 (Uradni list RS, št. 117/03), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
Potres
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan- Seiberg.
Obramba in zaščita
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti.
28. člen
VARSTVO PRED ELEKTROMAGNETNIM SEVANJEM
Za zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji je predvidena postavitev nove transformatorske postaje, ki predstavlja nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njeno postavitev in obratovanje se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
29. člen
NAČIN RAVNANJA S PRSTJO IN ODVEČNO ZEMLJO
Ob izkopu gradbene jame je potrebno odstraniti plodno zemljo, jo deponirati na primernem mestu in uporabiti za ureditev zelenic ali za sanacijo degradiranega prostora.
30. člen
ARHITEKTONSKE OVIRE
Na vseh komunikacijah se izvedejo rampe za invalide naklona 1:16.
31. člen
VARSTVO KRAJINSKIH ZNAČILNOSTI
Zaradi varovanja krajinskih značilnosti območja (travnato pobočje hriba in okoliške gozdne površine) je višinske razlike terena potrebno reševati s travnatimi brežinami, v izjemnih primerih, ko to ni možno izvesti z brežinami, so dopustni oporni zidovi, ki so v betonski reliefni izvedbi in obvezno zazelenjeni s plezalkami ali drugimi vrstami zelenja.
VI. ETAPE IZVAJANJA SPREMEMB IN DOPOLNITEV ZAZIDALNEGA NAČRTA
32. člen
Etapnost izgradnje je pogojena z izgradnjo kateregakoli dela SDZN kot funkcionalne celote po pogojih tega odloka in z izgradnjo dela infrastrukture po trasah, določenih v teh SDZN in dimenzioniranih, upoštevajoč končno število uporabnikov.
Na posamezni gradbeni parceli mora biti min. zagotovljena dovozna cesta (po trasi predvideni po teh SDZN in upoštevajoč pogoje teh SDZN glede širine, vzdolžnega in prečnega profila), elektrika, vodovod in kanalizacija (upoštevajoč trase in zmogljivosti po pogojih teh SDZN).
Objekte je možno tudi fazno graditi, vendar kot zaključeno konstrukcijsko in funkcionalno celoto.
VII. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
33. člen
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
34. člen
Pri izvajanju posegov v prostor je izvajalec dolžan zagotoviti varen promet in dostope do objektov, v času gradnje racionalno urediti gradbišče, gospodarno ravnati s prstjo in upoštevati pogoje tega odloka.
Po izgradnji objekta do katerekoli gradbene faze je potrebno urediti okolico, splanirati teren, odpeljati odvečno zemljo, gradbeni material in ostale gradbene odpadke.
IX. TOLERANCE
35. člen
Tolerance za horizontalne gabarite objektov so definirane znotraj površine, namenjene za razvoj objekta(ov), tolerance višin objektov so določene z max. višino objekta, ki je 10.50 m oziroma 13.00 m nad koto urejenega terena.
Dovoljena so odstopanja od določitve vhodov v objekt oziroma na parcelo.
Dovoljeno je združiti dva vhoda v enega za dostop na dve parceli.
Parcele je možno združevati, tako da ima nova parcela dostop z javne površine.
Objekt je možno izvesti brez kleti in z neizkoriščenim podstrešjem.
Kletna etaža je lahko vidna do 1.50 m iz terena.
Dovoljeno je graditi objekte brez predhodno izvedene parcelacije v primeru, da:
– se zakoličba objekta izvede po pogojih teh SDZN,
– se s postavitvijo tega objekta ne ruši koncepta SDZN,
– obstaja prometna, komunalna in energetska infrastruktura za funkcioniranje tega objekta oziroma bo zgrajena skupaj z objektom, vendar dimenzionirana po pogojih teh SDZN.
Zaradi urejanja lastništva je dopustna dodatna (naknadna) parcelacija znotraj gradbenih parcel, določenih s temi SDZN, ob upoštevanju določil in meril tega odloka, ki se nanašajo na gradnjo objektov in ureditev parcel.
Pri komunalno-energetski infrastrukturi in sistemu zvez je dovoljeno odstopanje od predvidenih tras, lokacij in zmogljivosti, če se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve.
X. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka preneha veljati Odlok o zazidalnem načrtu Vrtni center Bučna vas v Novem mestu (Uradni list RS, št. 74/02).
37. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem SDZN opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.
38. člen
SDZN so stalno na vpogled pri občinski upravi Mestne občine Novo mesto.
39. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Šifra: 015-05-27/2005
Novo mesto, dne 22. decembra 2005
Župan
Mestne občine Novo mesto
mag. Boštjan Kovačič l.r.