Uradni list

Številka 73
Uradni list RS, št. 73/2005 z dne 1. 8. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 73/2005 z dne 1. 8. 2005

Kazalo

3259. Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, stran 7789.

Na podlagi tretjega odstavka 1. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99 in 64/01) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik v skladu z Direktivo Sveta 90/269 EGS z dne 29. maja 1990 o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za ročno premeščanje bremen, kadar za delavce obstaja predvsem nevarnost poškodbe hrbta (četrta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS) (UL L št. 156 z dne 21. 6. 1990, str. 9), določa ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen, pri katerem so delavci izpostavljeni nevarnosti okvare hrbta.
2. člen
Ročno premeščanje po tem pravilniku pomeni vsako fizično delo, ki vključuje dvigovanje, prenašanje, spuščanje, potiskanje, vlečenje, nošenje ali premikanje bremena s človeško silo in druga podobna dela (npr. podpiranje, držanje), ki zaradi svojih značilnosti ali zaradi neugodnih ergonomskih pogojev pomeni nevarnost predvsem za poškodbe hrbta delavcev.
3. člen
Hrbet pomeni hrbtenico z vsem mišičjem, ligamenti, živčevjem in drugimi deli telesa, ki so obremenjeni pri ročnem premeščanju bremen.
II. OBVEZNOSTI DELODAJALCA
4. člen
Delodajalec mora, kadar je to mogoče, ročno premeščanje bremen nadomestiti s primerno delovno opremo, pripomočki in primernimi mehanskimi pomagali.
Kadar se ni mogoče izogniti ročnemu premeščanju bremen, mora delodajalec sprejeti primerne organizacijske in tehnične ukrepe, uporabiti primerno opremo ter pravilen način dela, da bi zmanjšali nevarnost, povezano z ročnim premeščanjem bremen, ob upoštevanju Priloge I, ki je sestavni del tega pravilnika.
5. člen
Kadar se ni mogoče izogniti ročnemu premeščanju bremen, delodajalec organizira delo tako, da je to ravnanje čim bolj varno in zdravo in:
– če je mogoče, vnaprej oceni varnostne in zdravstvene razmere pri tem delu in zlasti prouči značilnosti bremen, ob upoštevanju Priloge I,
– poskrbi, da se s sprejetjem primernih ukrepov izogne tveganju predvsem za poškodbe hrbta delavcev ali to tveganje zmanjša, pri čemer upošteva značilnosti delovnega okolja in delo delavca, ob upoštevanju Priloge I.
6. člen
Kadar delodajalec poveri delavcu naloge, povezane z ročnim premeščanjem bremen, mora upoštevati njegove zdravstvene zmožnosti zlasti pa:
– da je delavec po svojih fizičnih lastnostih primeren za izvedbo naloge,
– da nosi primerna oblačila, obutev ali druge osebne stvari,
– da ima ustrezno ali primerno znanje ali usposobljenost.
Delodajalec mora delavcu, ki opravlja naloge iz prejšnjega odstavka, zagotoviti zdravstveni nadzor v skladu z zakonom, ki ureja varnost in zdravje pri delu, z upoštevanjem posebnih tveganj, katerim so izpostavljene rizične skupine delavcev.
Delavci smejo ročno premeščati bremena na podlagi strokovne ocene pooblaščenega zdravnika.
Pri določanju delovnih nalog za ročno premeščanje bremen mora delodajalec upoštevati telesno zmogljivost, starost in spol. Telesno zmogljivost oceni pooblaščeni zdravnik.
7. člen
Delavec posamezne kategorije sme ob upoštevanju dejavnikov iz Priloge I ročno premeščati bremena z največjo maso, določeno v Prilogi II, ki je sestavni del tega pravilnika. Skupno sme delavec najhitreje v dveh urah premestiti le 1.000 kg najtežjih bremen in isti dan na sme biti obremenjen z dodatnim delom premeščanja.
8. člen
Delodajalec mora delavce poučiti o značilnostih bremen in drugih dejavnikih, ki vplivajo na varno delo, zlasti pa o teži bremena in središču težnosti najtežje strani, ko je paket naložen ekscentrično. Usposobiti jih mora za tak način dela pri ročnem premeščanju bremen, da se izognejo poškodbam hrbta.
Delodajalec mora delavce obvestiti o tveganjih, ki bi jim utegnili biti izpostavljeni ter jih poučiti in usposobiti za varno ročno premeščanje bremen ob upoštevanju Priloge I in prvega odstavka 6. člena tega pravilnika.
9. člen
Delodajalec se je dolžan o vseh vprašanjih glede zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu po tem pravilniku, posvetovati z delavci in/ali njihovimi predstavniki in jih o sprejetih ukrepih tudi sprotno obveščati na način in po postopku, določenem v zakonu, ki ureja varnost in zdravje pri delu.
III. KONČNE DOLOČBE
10. člen
Ministrstvo, pristojno za varnost in zdravje pri delu, poroča Komisiji, v skladu z 9. členom direktive iz 1. člena tega pravilnika, o praktičnem izvajanju določb te direktive.
Poročilu iz prejšnjega odstavka se priložijo stališča socialnih partnerjev.
11. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, preneha veljati Pravilnik o zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bremen (Uradni list RS, št. 30/00).
12. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 01701-15/2005
Ljubljana, dne 8. julija 2005.
EVA 2005-2611-0070
mag. Janez Drobnič l. r.
Minister
za delo, družino in
socialne zadeve
    PRILOGA I

    REFERENČNI DEJAVNIKI

    1. Značilnosti bremena
    Ročno premeščanje bremen lahko pomeni tveganje predvsem za poškodbe
hrbta, če je breme:
    – pretežko ali preveliko,
    – nepriročno ali ga je težko prijeti,
    – nestabilno ali ima vsebino, ki se bo verjetno prevrnila,
    – nameščeno na način, ki zahteva, da ga je treba držati ali premeščati
na razdalji od telesa ali z upognjenim ali ukrivljenim telesom,
    – verjetno, da bo zaradi svojih obrisov in/ali čvrstosti povzročilo
poškodbe delavcev, zlasti pri trčenju.

    2. Potreben fizični napor
    Fizični napor lahko pomeni tveganje predvsem za poškodbe hrbta, če:
    – je stalen,
    – se doseže samo z rotacijo trupa,
    – verjetno povzroči nenaden premik bremena,
    – ga izvedemo v nestabilnem položaju telesa.

    3. Značilnosti delovnega okolja
    Značilnosti delovnega okolja lahko povečajo tveganje predvsem za
poškodbe hrbta, če:
    – ni dovolj prostora, ki je na voljo delavcu, še posebej v navpični
smeri, da bi opravili delo,
    – so tla neravna, kar pomeni nevarnost spotikanja ali so spolzka glede
na delavčevo obuvalo,
    – delovišče ali delovno okolje delavcu preprečuje ročno premeščanje
bremen na varni višini ali v primernem položaju,
    – obstajajo razlike v višini tal ali delovne površine, kar zahteva, da
se breme premešča na različnih višinah,
    – so tla ali podnožnik nestabilna,
    – so temperatura, vlažnost ali prezračevanje neprimerni.

    4. Zahteve dela
    Delo lahko pomeni tveganje predvsem za poškodbe hrbta, če terja:
    – prepogost ali predolg fizični napor, še zlasti za hrbtenico,
    – nezadostno počivanje ali obdobje okrevanja,
    – predolge razdalje dviganja, spuščanja ali prenašanja,
    – hitrost dela, ki jo zahteva proces in je delavec ne more spremeniti.
   PRILOGA II

   NAJVEČJA DOVOLJENA MASA BREMENA (V KG) GLEDE NA SPOL IN STAROST DELAVCA

+------------------+---------+---------+
|Starost           |  Moški  | Ženske  |
+------------------+---------+---------+
|15 do 19 let      |   35    |   13    |
|nad 19 do 45 let  |   55    |   30    |
|nad 45 let        |   45    |   25    |
|nosečnice         |         |    5    |
+------------------+---------+---------+