Uradni list

Številka 71
Uradni list RS, št. 71/2005 z dne 28. 7. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 71/2005 z dne 28. 7. 2005

Kazalo

3209. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Jesenice za Občino Žirovnica, stran 7672.

Na podlagi 23. In 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) ter 18. člena Statuta Občine Žirovnica (Uradni list RS, št. 23/99, 71/01, 109/01, in Uradni vestnik Gorenjske, št. 34/04, 17/05) je Občinski svet občine Žirovnica na 24. redni seji dne 30. junija 2005 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah Odloka
o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje
v Občini Jesenice za Občino Žirovnica
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(podlaga za prostorsko ureditvene pogoje)
(1) S tem odlokom se v skladu z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Jesenice za Občino Žirovnica (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22/04) sprejme spremembe in dopolnitve Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 51/98) in Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojev za podeželje v Občini Jesenice za Občino Žirovnica (Uradni list RS, št. 55/01).
(2) Spremembe in dopolnitve je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod d.d. Ljubljana, pod št. naloge 5692.
2. člen
(vsebina sprememb in dopolnitev prostorsko ureditvenih pogojev)
(1) Ta odlok določa spremembe in dopolnitve odloka, ki se nanašajo na Mejo območja, ki se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji, Skupne pogoje za posege v prostor in Posebne določbe za posege v prostor. Spremembe in dopolnitve se nanašajo tudi na grafične prikaze, ki določajo razmejitve ter merila in pogoje za posege v prostor na digitalnem katastrskem načrtu, M 1:5000 in so prikazane na 12 listih.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v Spremembah in dopolnitvah prostorsko ureditvenih pogojev za podeželje v Občini Jesenice za Občino Žirovnica, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Občini Žirovnica in na Upravni enoti Jesenice.
(3) Spremembe in dopolnitve veljajo le za Občino Žirovnica.
II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE
3. člen
(opredelitev dejavnosti in pomožnih objektov)
V 4. členu se črta četrti odstavek.
4. člen
(način urejanja s prostorskimi akti)
(1) V 6. členu se spremeni in dopolni tabela tako, da se upošteva:
– Žirovnica – obrtna cona    J6 P3     x     OLN
– Breg – igrišče             J6 R4             p
– Breznica – upravni center  J6 Z1          OLN;
– rekonstrukcija regionalne ceste R3 – 638 / 1131 (Žirovnica – Begunje) – LN
(2) V 6. členu se spremeni in dopolni drugi odstavek tako, da se prva alinea pravilno glasi:
– Moste zahod – območje urejanja J6 S2/5 (zazidalni načrt Moste – cona M1 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 34/04)), J6/S5 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 18/77).
5. člen
(funkcije območij in površin)
(1) V 8. členu se spremeni besedilo prvega odstavka tako, da se glasi:
– ureditve infrastrukture (prometno omrežje in naprave, komunalno in energetsko omrežje in naprave),
– naprav za zveze ni dopustno postavljati na lokacije, kjer bi lahko škodljivo vplivale na ljudi, naravo, okolje ali kulturno dediščino,
– vodnogospodarske ureditve,
– ureditve javnih in rekreacijskih površin,
– postavitve spominskih plošč in drugih obeležij.
(2) V 8. členu se dopolni šesti odstavek tako, da se glasi:
V območjih za promet (T) so dopustne dejavnosti za komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo ter sistemi zvez. Sistemov zvez ni dopustno postavljati na lokacije, kjer bi lahko škodljivo vplivale na ljudi, naravo, okolje ali kulturno dediščino.
6. člen
(varstvo okolja)
V 10. členu se na koncu odstavka doda:
V skladu s predpisi o varstvu pred požarom je na vseh območjih treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične ukrepe, s katerimi bodo zagotovljeni pogoji za varen umik ljudi in premoženja, potrebni odmiki med objekti oziroma ustrezna požarna ločitev objektov, prometne in delovne površine za intervencijska vozila in viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
Zaradi virov za zadostno oskrbo z vodo za gašenje je treba na odcepu vodovoda Završnica nad Smokučem izvesti že predviden vodohram za zagotavljanje zadostne količine požarne vode.
7. člen
(rezervati in varstvena območja)
(1) V 11. členu se na koncu dodajo odstavki:
Širina elektroenergetskega koridorja daljnovoda za napetostni nivo 110 kV je 30 m (15 m na vsako stran od osi DV). Za vsako graditev objekta v koridorjih obstoječih ali predvidenih prenosnih daljnovodov je treba pridobiti soglasje GJS Prenos električne energije. Za vse objekte, ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je treba predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektroenergetskega sevanja.
Za vse plinovode je treba upoštevati Energetski zakon. Za poseganja v varovani pas plinovoda se upošteva Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar. Pri nadaljnji obdelavi je treba upoštevati plinovodno omrežje z omejitvami v pripadajočem nadzorovanem pasu (2 x 100 m) in za vse posege znotraj tega pasu pridobiti soglasja Geoplina plinovodi d.o.o.
Zaradi varovanja vodnega režima in stanja voda je v skladu s predpisi o varstvu voda pri posegih v prostor treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– širina priobalnega zemljišča Save Dolinke je 15 m od vodnega zemljišča, za ostale vodotoke pa 5 m od vodnega zemljišča;
– na vodnih in priobalnih zemljiščih, na močvirjih, na območjih ogroženih s hudourniki in erozijo, gradnja objektov in ureditev ni dovoljena, razen tistih, ki so skladni s predpisi o varstvu voda;
– na priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru;
– na vodnem in priobalnem zemljišču so prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov;
– za vse posege v prostor, ki se nahajajo v vplivnem območju naravnih ali umetnih vodotokov oziroma ki kakorkoli vplivajo na naravne in umetne vodotoke s stalno ali občasno vodo, na vodna telesa, izvire, na talno vodo, na stabilnost terena in erozijske procese, bo potrebno pridobiti pogoje h gradnji in vodno soglasje;
– nasipavanje retencijskih površin, zasipavanje vodotokov, sprožanje erozijskih procesov ali rušenje ravnotežja na labilnih tleh pri načrtovanju posegov ni dovoljeno.
8. člen
(območja, za katera bodo izdelani lokacijski načrti)
(1) V 12. členu se v prvem odstavku spremenita in dopolnita prva in druga alinea tako, da se glasita:
– nujna vzdrževalna dela, adaptacije in rekonstrukcije ter nadzidave in dozidave na obstoječih objektih in napravah in nadomestne gradnje stanovanjskih hiš na lokaciji obstoječega objekta, pogoji za oblikovanje dovoljenih gradenj so enaki kot za območje enodružinske zazidave.
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so na podlagi 8. člena tega odloka dopustne v tem območji.
(2) V 12. členu se na koncu prvega odstavka doda alinea:
– novogradnje stanovanjskih hiš pred sprejetjem LN za pozidavo območja pod Ajdno so dopustne le na zemljiščih s parc. št. 1140/1 in 1140/8 k.o. Žirovnica, ki sta na meji že pozidanega območja; pogoji za oblikovanje so enaki kot za območje enodružinske pozidave.
9. člen
(urbanistično oblikovanje)
V 15. členu se spremeni in dopolni drugi odstavek tako, da se glasi:
Pomožne infrastrukturne objekte, enojne kozolce z odprto lopo, dolžine največ čez 3 brane, čebelnjake in gnojne jame je dopustno postavljati tudi na območjih kmetijskih zemljišč izven grajenega in pogojno grajenega območja kmetije, v kolikor to zaradi prostorskih in okoljskih omejitev v poselitvenih območjih ni možno. Drugi pomožni objekti, vključno z dvojnimi kozolci, seniki, rastlinjaki, zaprtimi kmečkimi lopami, silosi in skednji, morajo biti postavljeni v grajenem območju kmetije (30 m od osnovnega objekta – kmetije) oziroma pogojno grajenem območju kmetije (20 m od grajenega območja kmetije) tako, da objekti tvorijo zaključeno gručo poslopij in se jih na drugih kmetijskih zemljiščih ne sme postavljati, razen s pisnim potrdilom kmetijske svetovalne službe, da se zainteresirani graditelj ukvarja s tako zvrstjo kmetijske dejavnosti, ki opravičuje postavitev enega od naštetih pomožnih objektov na dislociranem kmetijskem zemljišču.
10. člen
(oblikovanje stavbne mase)
V 16. členu se na koncu doda odstavek:
Pri načrtovanju je treba spoštovati tradicionalne materiale in členitev gradbenih mas. Vogalni poudarki v obliki stolpov niso dopustni.
11. člen
(oblikovanje drugih posegov)
V 22. členu se spremeni in dopolni drugi odstavek tako, da se glasi:
Pri urejanju kmetijskih in gozdnih zemljišč je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves, kjer razmere to dopuščajo;
– pri posegih v prostor, ki vplivajo na šope gozdnega drevja ali posamezne skupine gozdnega drevja izven površine gozda, je treba upoštevati tudi predpise s področja urejanja in varstva gozdov;
– ohranjati in obnavljati gozdni rob oziroma ga na novo zasaditi ali okrepiti, okvirno v širini povprečne stojne višine, stopničasto in večslojno;
– v čim večji meri ohranjati gozdne komplekse, morebitne krčitve, ki so dopustne le ne površinah, kjer niso s prvo stopnjo poudarjenosti prisotne ekološke ali socialne funkcije gozdov, izvajati tako, da se ohrani stabilnost ostalega gozda,
– pri lociranju objektov je treba upoštevati zahtevane odmike od stalne gozdne površine, v skladu z usmeritvami in pogoji Zavoda za gozdove Slovenije Območna enota Bled;
– novi objekti ne smejo preprečevati dostopa in prevoza do gozda lastnikom po dosedanjih poteh oz. je potrebno omogočiti nadomestno prometnico;
– posegi v gozdnem prostoru ne smejo sprožiti erozijskih procesov oziroma porušiti ravnotežja na labilnih tleh.
12. člen
(pogoji za oblikovanje v ureditveni enoti enodružinska zazidava (e))
(1) V 27. členu se spremeni in dopolni prva alineja tretjega odstavka tako, da se glasi:
– višina: do VP + 1 + M, kot pritličja pri vhodu ne sme biti višja od 100 cm nad terenom, kolenčni zid ne sme biti višji od 100 cm.
(2) V 27. členu se spremeni peti odstavek tako, da se glasi:
Prostostoječi objekti za lastne potrebe morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 35° do 45°. Enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Objekt za lastne potrebe kot prizidek na fasadi, ki je vidna z javnih površin, mora imeti streho z enakim naklonom kot ga ima osnovni objekt. Streho nad njim se izvede kot podaljšek strehe osnovnega objekta ali kot samostojno streho, ki se priključi na fasado kot vzporedna streha ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
(3) V 27. členu se spremeni sedmi odstavek tako, da se glasi:
Odmik ograje ali žive meje do roba cestišča mora biti tolikšen, kot za posamezen primer določi upravljavec ceste oziroma najmanj 0,5 m. Po Zakonu o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97) je cestišče del javne ceste, ki ga sestavljajo vozišče, ločilni in robni pasovi, kolesarske steze in pločniki ter bankine in naprave za odvodnjavanje tik ob vozišču ali robnem pasu. Zaradi zagotavljanja preglednosti višina ograje ali žive meje v križišču ne sme biti višja od 0,80 m.
13. člen
(pogoji za oblikovanje v ureditveni enoti vas (v))
(1) V 28. členu se spremeni šesti odstavek tako, da se glasi:
Prostostoječi objekti za lastne potrebe morajo imeti podolgovat tloris in simetrično dvokapnico v naklonu 35° do 45°. Enokapnice in ravne strehe niso dopustne. Objekt za lastne potrebe kot prizidek na fasadi, ki je vidna z javnih površin, mora imeti streho z enakim naklonom kot ga ima osnovni objekt. Streho nad njim se izvede kot podaljšek strehe osnovnega objekta ali kot samostojno streho, ki se priključi na fasado kot vzporedna streha ali se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
(2) V 28. členu se spremeni osmi odstavek tako, da se glasi:
Stolpni silosi morajo biti postavljeni pod streho hleva oziroma gospodarskega poslopja ali v njuno neposredno bližino.
(3) V 28. členu se spremeni sedemnajsti odstavek tako, da se doda:
Barva in material fasade se mora zgledovati po tradicionalnih primerih in ne sme izstopati iz konteksta celotnega naselja. Prevladujejo naj svetli toni in naravni odtenki. Oblikovanje oken, drugih odprtin in zaključkov mora upoštevati tradicionalno tipologijo stavb v vaseh pod Stolom.
(4) V 28. členu se spremeni dvajseti odstavek tako, da se doda:
Zaradi zagotavljanja preglednosti višina ograje ali žive meje v križišču ne sme biti višja od 0,80 m.
(5) V 28. členu se med enaindvajsetim in dvaindvajsetim odstavkom doda odstavek:
Sajene žive meje, vrste strnjeno nasajenega grmičevja ali nizko drevje in grmičevje naj sestavljajo avtohtone rastlinske vrste, kot so gaber, javor, lipa, liguster, dren, brogovita, dobrovita, leska.
14. člen
(pogoji za oblikovanje v ureditveni enoti posamični objekti s svojstvenim oblikovanjem (x))
V 29. členu se na koncu doda odstavek:
Na območjih z oznako »Z-x KO« so dopustne gradnje in prostorske ureditve v zvezi s konjerejo.
Na območjih z oznako »Z-x MHE« so dopustne gradnje in prostorske ureditve v zvezi z malimi hidro elektrarnami.
Na območjih z oznako »Z-x ČN« so dopustne gradnje in prostorske ureditve v zvezi z s čistilnimi napravami.
Na območjih z oznako »Z-x GO« so dopustne gradnje in prostorske ureditve v zvezi z golf igriščem.
15. člen
(pogoji za določanje gradbenih parcel in funkcionalnih zemljišč)
V 31. členu se na koncu doda odstavek:
Dovoz do gradbenih parcele je v primeru, če drugače ni mogoče, dopustno urediti tudi preko kmetijskih zemljišč. Širina dovoza ne sme presegati 3,0 m.
16. člen
(pogoji za prometno urejanje)
V 32. členu se na koncu doda odstavka:
Z vidika urejanja državnih cest je treba pri posegih v prostor upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– gradnja in rekonstrukcija gradbenih objektov, cestnih priključkov oziroma križišč ter postavljanje kakršnih koli drugih objektov in naprav v zračnem prostoru, varovalnem pasu državne ceste ali v cestnem telesu so dovoljeni le s soglasjem Direkcije za ceste in s pridobitvijo projektnih pogojev;
– varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran državne ceste širok:
– pri avtocestah 40 m,
– pri hitrih cestah 35 m,
– pri glavnih cestah 25 m,
– pri regionalnih cestah 15 m;
– parkirne površine pri poslovnih in ostalih objektih morajo biti dimenzionirane in izvedene glede na dejavnost, upoštevati pa je treba tudi njihovo število v skladu s predpisi;
– zaradi posegov ne smejo biti ogroženi varnost prometa na obstoječih in predvidenih državnih cestah, stabilnost cest in njihovi interesi, preglednost na območju državnih cest in cestnih priključkov;
– meteorna in druga odpadna voda z objektov, parcel, cestnih priključkov in zunanjih ureditev ne sme pritekati na državne ceste oziroma na njih celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje cest in cestnega telesa, v kolikor bi bilo s tem ogroženo odvodnjavanje državnih cest.
Za vsak objekt, lociran v železniškem varovalnem pasu, ki sega 200 m od osi železniške proge, je potrebno upoštevati Zakon o varnosti v železniškem prometu in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja ter postavljanje naprav. Prav tako je potrebno pridobiti soglasje s strani Javne agencije za železniški promet RS.
17. člen
(pogoji za urejanje sistemov zvez)
(1) V 35. členu se na koncu doda odstavek:
Objektov in naprav za sisteme zvez ni dopustno postavljati na lokacije, kjer bi lahko škodljivo vplivale na ljudi, naravo, okolje ali kulturno dediščino.
(2) V 35. členu se spremeni besedilo druge alineje tako, da se glasi: na objektih kulturne dediščine niso dopustne postavitve anten za sisteme brezžičnih zvez.
18. člen
(odvajanje odpadnih voda in oskrba z vodo)
V 37. členu se na koncu dodajo odstavki:
Do izgradnje javne kanalizacije je komunalno odpadno vodo dovoljeno odvajati neposredno v vode ali s ponikanjem v tla, če se ta očisti v pretočni greznici in če letna obremenitev zaradi nastajanja komunalne odpadne vode ni večja od 10 PE, skladno s standardoma SIST DIN 4261-del in SIST EN 752-1.
Greznice morajo biti locirane tako, da je možno priključiti objekt na predvideno kanalizacijo in morajo biti dostopne vozilom za praznjenje.
V primeru nastajanja odpadne vode pri opravljanju raznih dejavnosti, ki se priključujejo na javno kanalizacijo, morajo vode ustrezati kvaliteti, ki jo za iztok določa Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.
V skladu s posameznimi posegi v prostor je potrebno obnoviti in dopolniti obstoječe vodovodno omrežje tako, da bo nudilo zadostno požarno zaščito, omogočilo neposredno priključevanje uporabnikov in zagotavljalo predpisane odmike od drugih objektov, komunalnih naprav, vodov in drevja.
19. člen
(energetska oskrba)
V 38. členu se na koncu dodajo odstavki:
V kolikor se pokažejo potrebe po povečanju odjema električne energije glede na spremenjene namembnosti obstoječih objektov ali izgradnjo novih, je potrebno pri načrtovanju predvideti izgradnjo novih transformatorskih postaj s pripadajočimi povezavami na SN omrežje, oziroma razširitev obstoječih transformatorskih postaj.
Za vse prenosne elektroenergetske objekte je predvidena rekonstrukcija.
Pri načrtovanju novih zazidalnih območij je treba upoštevati priključitev objektov na plinovodno omrežje.
20. člen
(varstvo voda)
V 42. členu se na koncu doda odstavek:
Na priobalnem zemljišču naj se v čim večji meri ohranja obvodno vegetacijo, v širini 5–10 m, glede na značilnosti vodotoka.
21. člen
(ohranjanje narave)
44. člen spremeni tako, da se glasi:
Ohranjanje narave
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu 'Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za podeželje v občini Žirovnica' (ZRSVN, OE Kranj, december 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Žirovnica.
Območja ohranjanja narave so:
– zavarovana območja: vaška lipa v Vrbi kot naravni spomenik;
– območja predlagana za zavarovanje: Karavanško Kamniško Savinjski regijski park kot predlog za regijski park
– naravne vrednote državnega pomena: Begunjščica greben, Sava Dolinka s pritoki do sotočja s Savo Bohinjko, Brje pri Zasipu – mokrišče,
– naravne vrednote lokalnega pomena: Završnica, Primožičeva peč, Ajdna, Vrba – lipa, Stol – klasično nahajališče Zoisove vijolice, Bled – povirje pri Višnarju, Doslovška planina – lipi, Breg pri Žirovnici – nahajališče lehnjaka, Rodine – hrast, Zasip – povirje, Žirovnica – lipa, Peči pri Žirovnici,
– območja pričakovanih naravnih vrednot: Karavanke – nahajališča permokarbonskih fosilov; polimetalno orudenje, Radovljica – Vršaj – fluvioglacialni nanosi,
– ekološko pomembna območja: Julijske Alpe, Karavanke, Sava Bohinjka in Sava Dolinka – širše območje sotočja, Breznica,
– posebna varstvena območja, območja Natura 2000: Breznica, Zasip, Rodine, Karavanke.
V postopkih načrtovanja rabe ali izkoriščanja naravnih dobrin in urejanja prostora mora pristojni državni ali lokalni organ izbrati tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave.
Pri načrtovanju posegov v prostor je treba ohranjati, razvijati in ponovno vzpostavljati krajinsko pestrost in tiste elemente krajine, ki so pomembni za ohranjanje biotske raznovrstnosti. V čim večji meri je treba ohranjati in obnavljati gozdne robove, tradicionalne visokodebelne sadovnjake, manjše skupine dreves in posamezna drevesa v krajini ter drevesne živice.
22. člen
(varstvo kulturne dediščine)
Doda se 44.a člen, ki se glasi:
Varstvo kulturne dediščine
Za vsak poseg na enoto ali območje KD je potrebno na ZVKDS OE Kranj pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje. Ob enotah in območjih KD, ter v vplivnih območjih KD ni dovoljeno postavljanje enostavnih objektov z izjemo enostavnih objektov za potrebe obstoječe stanovanjske hiše ali gospodarskega poslopja, če to ne krni prostorskih kvalitet kulturne dediščine.
V smeri vedut iz komunikacijskih poti na kulturno dediščino ni dovoljeno postavljati reklamnih panojev ali drugih enostavnih objektov, ki bi zmanjševali prostorski pomen kulturne dediščine.
Na območjih nezaznamovanih vojnih grobišč iz časa ob koncu II. Svetovne vojne do izvedbe potrebnih raziskav ni dovoljeno izvajati zemeljskih del: Poharjev travnik vzhodno od Žirovnice, Bavdov travnik pod Ajdno, med hribom Požarnica in potokom Ratibovec, Belejeva lipa – travnik zahodno od Vrbe, Smokuški most v dolini Završnice pod Stolom – ob desni strani v smeri Zelenice.
Upoštevati je potrebno varstvene režime, ki so bili podani v okviru Strokovnih podlag za razglasitve kulturnih spomenikov v občini Žirovnica (občini posredovano z dopisom ZVKDS OE Kranj št. II-79/1 – 2004 z dne 14. 12. 2004) in varstvene režime za posamezne vrste dediščine, ki so razvidni iz Strokovnih podlag (oktober 2001).
Seznam območij in enot kulturne dediščine:
– Breg: domačija Breg 39, Gospodarsko poslopje pri hiši Breg 8, Poznoantična naselbina in staroslovansko grobišče, Razpelo v južnem delu vasi, cerkev sv. Radegunde,
– Breznica: Cerkev Žalostne Matere božje, Domačija Breznica 24, Grob Dragoljuba Milovanovića, Grobišče borcev in talcev v NOB, Hiša Breznica 8, Janšev čebelnjak, kapelica, Kapelica južno od Breznice, pokopališče, ruševina cerkve sv. Nikolaja, spomenik padlim v prvi sv. vojni, spominska plošča Antonu Janši, Znamenje ob stari cesti,
– Doslovče: domačija Doslovče 11, domačija Doslovče 12, domačija Doslovče 18, kapelica zahodno od vasi, napajalno korito pri hiši Doslovče 14, rojstna hiša Frana Saleškega Finžgarja, spodnja Smokuška planina, spominska plošča Dragoljubu Milovanoviću, spominski plošči padlim in partizanskemu taboru, Spominsko znamenje Antonu Dolarju – Mišku, Doslovče – vas, vaški napajalnik,
– Lipje nad Žirovnico – naselbina,
– Moste: arh. najdišče Male gore pod Žičico, arh. najdišče Medvedova jama, arh. najdišče Žumrova njiva, arh. najdišče ob cerkvi sv. Martina, cerkev sv. Martina, domačija Moste 51, domačija Moste 71, grob Jožeta Kodra na Malem Stolu, Matuhova žaga, naselbina Gorička, Nekropola Rožičev vrt, partizansko taborišče Titova vas, protiturški tabor, spomenik NOB v dolini Završnice, spominska plošča Julki Jenstrle, spominska plošča kurirjem na Jamovcu, spominska plošča kurirjem v Završnici, spominska plošča Marti Tavčar Riji, spominska plošča na Prešernovi koči na malem Stolu, spominska plošča na železniškem mostu, spominska plošča padlima graničarjema, spominska plošča partijski konferenci jeseniškega okrožja, spominska plošča partizanskemu taboru v Žingaricah, spominska plošča ustanovitvi Cankarjevega bataljona, spominska plošča Vojku Školarisu na Žirovniški planini, Valvasorjev dom, vila Moste 62, vila Moste 63a, Žirovniška planina, Predilnica, spomenik talcem,
– Potoki pri Žirovnici: arheološko najdišče Ajdna,
– Rodine: cerkev sv. Klemena, domačija Rodine 21, freska na hiši Rodine 9, grob Janeza Jalna, grob nemških vojakov, hiša Rodine 11, hiša Rodine 12, hiša Rodine 14, hiša Rodine 15, hiša Rodine 25, kapelica jugovzhodno od vasi, pokopališče, razpelo ob cesti, rojstna hiša Janeza Jalna, vas, villa Rustica,
– Selo pri Žirovnici: cerkev sv. Kancijana, domačija Selo pri Žirovnici 34, prazgodovinska naselbina Lebenice, spominska plošča Franciju Krču, spominska plošča Ignacu Zupanu, Selo pri Žirovnici – vas,
– Smokuč: arh. najdišče Smokuč, domačija Smokuč 3, domačija Smokuč 39, domačija Smokuč 43, gospodarsko poslopje pri hiši Smokuč 6, grobišče, hiša Smokuč 19, kapelica sredi vasi, napajalno korito, razpelo južno od hiše Smokuč 43, razpelo južno od vasi, rojstna hiša Toma Zupana, spominsko znamenje Vinku Hrovatu, Smokuč – vas, Smokuč – vaško napajalno korito, vaško perišče,
– Smokuška planina: arheološko najdišče,
– Vrba: arh. najdišče za Stagnami, arh. območje, spomenik dr. Francetu Prešernu, cerkev sv. Marka, rojstna hiša dr. Franceta Prešerna, rojstna hiša Janeza Zlatousta Pogačarja, spominska plošča Franciju Talarju – Mirotu, Vrba na Gorenjskem – vas, Kraljeva klubska hiša golf igrišča Bled, vaška lipa
– Zabreznica – aleja slavnih rojakov, kapelica Sočutne, kapelica sv. Martina, naselbina na Selcah, ruševine cerkve sv. Lovrenca, Selško – Zabreška planina, spominska plošča padlim gasilcem, spominska plošča na Prešernovi koči na malem Stolu,
– Završnica: hidroelektrarna Završnica,
– Žirovnica: hiša Žirovnica 1, hiša Žirovnica 12, hiša Žirovnica 69 – kraj prvega partijskega sestanka, kapelica sv. Marije z Jezusom, poznoantično grobišče, rojstna hiša Marije Svetina, rojstna hiša Matije Čopa, spominska plošča sestanku OF, spominska plošča železniški postaji, Žirovnica – vas, Žirovnica – vodovodni zbiralnik.
23. člen
(J6/S2/2 Moste)
V 47. členu se doda odstavek:
V celotnem območju naj individualna gradnja sledi morfološkim značilnostim vaških območij v občini Žirovnica. Jugozahodni del parcele 921 naj ostane nepozidan. Pri razširitvi ceste za dostop oziroma dovoz v dolino Završnice in SV del Most se ob urejanju cestišča nivo cestišča ne sme višati.
24. člen
(J6 Z1 Breznica – upravni center)
Doda se 50.a člen, ki se glasi:
J6/Z1 Breznica – upravni center
Do izvedbe občinskega lokacijskega načrta so na območju dopustni posegi v skladu z določbami 12. člena odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za podeželje v Občini Jesenice (Uradni list RS, št. 51/98). Ohranjati je treba obstoječo vegetacijo.
Pri izdelavi občinskega lokacijskega načrta je treba upoštevati naslednje usmeritve:
– območje je treba zasnovati kot odprti javni prostor parkovnega značaja za objekte Občina, cerkev, pokopališče, poslovilne vežice, kulturni dom, Janšev čebelnjak,
– območje je treba zasnovati tako, da se ohrani poglede na obstoječi rob naselja, ki ga ne smejo zakrivati nove zasaditve in objekti, vključno s spomeniki, reklamnimi tablami in drugimi enostavnimi objekti;
– območje je treba zasnovati tako, da se poleg utrjenih površin predvidi tudi zelene površine ter da se v čim večji meri ohrani obstoječo vegetacijo, predvsem dele visokodebelnih sadovnjakov;
– glede na to, da se območje nahaja v območju Natura 2000, zato je treba izvesti presojo sprejemljivosti prostorskega akta oziroma presojo sprejemljivosti posegov v naravo, kot je določeno s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave.
25. člen
(J6 /R4 Breg – igrišče)
Doda se 54.a člen, ki se glasi:
J6/R4 Breg – igrišče
– Za območje je treba izdelati načrt krajinske arhitekture, v katerem se zasnuje celovito parkovno ureditev z igralnimi in športno rekreacijskimi površinami.
– V čim večji meri je treba ohranjati obstoječo drevesno vegetacijo s podrastjo. Dovoljen je le higienski posek in čiščenje rastja v obstoječih mejicah. Pri gradbenih delih je treba predvideti ustrezne ukrepe za zavarovanje obstoječih dreves.
– Pri zasnovi zasaditve in umeščanju programov je treba upoštevati poglede proti odprti krajini.
– Omogoči se navezava na okoliške pešpoti. Prost dostop na območje igrišča se omogoči preko ene od zazidljivih parcel med območjem igrišča in ceste.
– Grajeni in tlakovani del ureditve naj se umesti na rob obstoječega naselja.
– Pri umeščanju programov naj se upošteva ustrezne odmike ali načrtuje druge ukrepe, za čimbolj nemoteč odnos do sosednjih zemljišč z obstoječimi stanovanjskimi objekti.
26. člen
(Z – x ČN Breg)
Doda se 54.b člen, ki se glasi:
Z – x ČN Breg
Območje je namenjeno izključno za gradnjo centralne čistilne naprave za Občino Žirovnica, ki vključuje odprte bazene za čiščenje odpadne vode, pokrite objekte za obdelavo blata in objekt uprave in vzdrževanja.
Dokončno zasnovo odvajanja odpadnih in fekalnih voda ter zasnovo ureditve ožjega območja čistilne naprave se opredeli v strokovnih osnovah za projektno dokumentacijo. Pri izdelavi strokovnih osnov in projektne dokumentacije se upošteva Programsko zasnovo, ki je sestavni del Sprememb in dopolnitev prostorskega plana občine Jesenice za Občino Žirovnice (UVG, št. 22/04).
Zaradi lege v območju naravne vrednote (NV št. 268 – Sava Dolinka; lehnjakotvorno povirje) je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebno pridobiti hidrogeološko mnenje o možnih vplivih na bližnja povirja.
Oblikovanje tehnoloških objektov mora izhajati iz tehnologije in funkcije posamezne stopnje, vendar naj bodo posamezni objekti oblikovani tako, da celota predstavlja oblikovno, usklajeno, zaključeno celoto. Vsi objekti, tako tehnološki kot tudi drugi naj izpričujejo vrednote in dogajanja sodobne arhitekture z upoštevanjem specifičnosti lokalne tipike gorenjske arhitekture.
Objekti, napeljave, naprave in oprema naj bodo umeščeni v prostor tako, da bodo predstavljali čim manjšo vizualno motnjo v prostoru. Robovi platoja CČN naj ostanejo čim bolj porasli z obstoječim drevjem, ki naj se po možnosti ohranja tudi med posameznimi objekti.
27. člen
(J6 S 11 Vrba)
V 55. členu se spremeni in dopolni zadnji odstavek tako, da se glasi:
Potrebno je varovanje in ohranjanje vaške lipe s kamni. Prepovedano je poškodovati, spreminjati rastiščne pogoje in obstoječo osončenost vaške lipe. Na vse dele drevesa je prepovedano postavljati ali obešati tuja telesa in graditi stalne objekte na območju rastišča. Sanacija vaške lipe v Vrbi naj poteka v sodelovanju z zavodom RS za varstvo narave.
(2) V 55. členu se na koncu dodajo odstavki:
V odprti prostor vasi, v njegove tlorisne značilnosti, zaščitene tlorise, gabarite stavb, arhitekturne člene, opremo in spominske plošče so dovoljeni le posegi, ki jih s predhodnim kulturno-varstvenim soglasjem odobri Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V območju spomenika je prepovedano posegati v prostor s postavljanjem objektov trajnega in začasnega značaja vključno z nadzemno infrastrukturo ter nosilci reklam, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturno – varstvenim soglasjem odobri pristojni zavod.
Novogradnje in nadomestne gradnje znotraj naselja morajo ohraniti značaj vaškega naselja. Velikost objektov ne sme presegati tlorisnih in višinskih gabaritov obstoječih stavb. Prevladujoči so pravokotni tlorisi z dvokapnimi strehami, dovoljena je izvedba klasičnih strešnih odprtin s kukrli in na plašč (trikotne in pravokotne niso dopustne), strešne odprtine ne smejo presegati tretjino dolžine strehe, kritina je obvezno siva, pri oblikovanju fasad je obvezna uporaba tradicionalnih materialov (ometi, les). Fasade morajo biti beljene v svetlih, pastelnih tonih.
Za vplivno območje spomenika velja, da v njegovem južnem in vzhodnem delu ni dovoljena gradnja objektov in izvajanje posegov, ki bi lahko imeli negativni vpliv na kulturno funkcijo ter vidno in doživljajsko privlačnost kulturnega spomenika. O obsegu in značaju vpliva presoja pristojni Zavod za varstvo kulturne dediščine. V območju je treba ohranjati potrebno obstoječo parcelacijo, živico med Vrbo in Zabreznico, kozolce, sadovnjake in posamezna drevesa. Dejavnosti, ki za svoje izvajanje zahtevajo večje pokrite površine, kot so povprečne površine stanovanjskih objektov, niso dopustne.
28. člen
(J6 /R1 GO Golf)
56. člen se spremeni tako, da se glasi:
Severni del ureditvenega območja je namenjen za širitev obstoječega golf igrišča Bled z 9 luknjami. Zasnova igrišča mora upoštevati obstoječo prostorsko strukturo, navezavo na stična območja in značilnosti avtohtonih vegetacijskih sestojev. V čim večji meri je treba ohranjati obstoječe mejice. Pri gradbenih delih je treba predvideti ustrezne ukrepe za zavarovanje obstoječih dreves. Peščene ovire se oblikuje iz gradiva, ki se nahaja v dotičnem območju. Za zasaditve se praviloma ne uporablja tujerodnih rastlinskih vrst. Upoštevati je treba sprehajalne poti zunaj nevarnega območja ter lokalne turistične rekreacijske potrebe.
Južni del območja Z-x GO, parcele št. 1135/6, 1135/7 in 1135/8 k.o., je namenjen za obstoječe objekte uprave igrišča in vzdrževalnih dejavnosti ter za gradnjo novega objekta poslovno apartmajskega tipa s potrebnimi spremljevalnimi programi, tehničnimi in pomožnimi prostori ter garažnimi površinami v kletni etaži. Pred Izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev dovoljenja za poseg v prostor je treba izdelati celovito urbanistično, arhitekturno in krajinsko arhitekturno idejno zasnovo območja, v kateri se upošteva naslednje usmeritve:
– območje se zasnuje kot funkcionalno in oblikovno skladno celoto;
– novi poslovno apartmajski objekt se locira zahodno od dovozne ceste do Kraljeve hiše, z zadostnim odmikom od ježe Save Dolinke, tako da se z gradnjo ne posega v brežino;
– višina objekta je največ P + 1 + 2M oziroma tolikšna, da le ta ni viden s ceste proti Bledu;
– pri arhitekturnem oblikovanju se upošteva načela oblikovanja stavbnih mas in elementov, materialov in barv, ki so značilni v tem delu prostora, s tem da naj zasnova odseva tudi sodobni duh časa;
– pri krajinsko arhitekturnem oblikovanju območja se upošteva obstoječo oblikovno zasnovo celotnega golf igrišča, s tem da naj zasnova odseva tudi sodobne principe oblikovanja in materiale ter posebnosti ambientov;
– pri zasnovi se upošteva kulturno varstvene usmeritve pristojnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Na severovzhodnem delu območja Z-x GO, na stavbnem zemljišču parcele št. 1135/3 k.o. je dopustna le postavitev objektov za potrebe vzdrževanja športnih in rekreacijskih površin.
29. člen
(J6 R2 Završnica)
V 57. členu se doda:
– Na območju je ob obstoječi cesti dopustno urediti površine za parkiranje osebnih vozil, ki morajo biti zasnovane tako, da se v čim večji meri vključujejo v naravno okolje in hkrati zadoščajo pogojem za varstvo okolja;
– Vzhodni del območja, z oznako Z-x MHE, parcela 62/5 k.o. Žirovnica, je namenjen za postavitev male hidroelektrarne Bukovje. Pri lokaciji objekta je dopustno odstopanje, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehničnih, geoloških in hidroloških razmer ugotovi, da je primernejša lokacija na sosednjem zemljišču s parc. št. 62/4 k.o. Žirovnica. S prestavitvijo se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
– Objekt MHE je dopustno zasnovati kot dvo namenski objekt z gostinsko ponudbo, v sklopu katerega se locira tudi sanitarne prostore za obiskovalce celotnega območja. V primeru dvo namenskega objekta le ta ne sme biti lociran na vodnem in priobalnem zemljišču. Okvirne tlorisne dimenzije objekta so 6,50 x 7 m. Objekt je največ P + M, vzdolžno zasnovan, s simetrično dvokapnico, krito z drobno strukturno strešno kritino cementno sive do temno sive barve.
– Za umestitev MHE Bukovlje se na podlagi predhodnih meritev pretokov določi ekološko sprejemljiv pretok, katerega količina se zaradi ohranjenosti odseka poveča za 20 %.
30. člen
(območje Ajdna in Rodine)
Doda se 60.a člen, ki se glasi:
Območji Z-x k Rodine in Z-x k Ajdna je dopustno urediti tako, da se ustrezno predstavi kulturno dediščino.
31. člen
(končna določba)
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35015-0001/2004
Žirovnica, dne 1. julija 2005.
Župan
Občine Žirovnica
Franc Pfajfar, inž. grad. l. r.