Uradni list

Številka 55
Uradni list RS, št. 55/2005 z dne 6. 6. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 55/2005 z dne 6. 6. 2005

Kazalo

2430. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu Novi grad, stran 5582.

Na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) in 15. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 47/99, 15/01, 112/02 in 136/04) je Občinski svet Občine Dobrna na svoji 22. redni seji Občinskega sveta Občine Dobrna, dne 19. 5. 2005, sprejel
O D L O K
o občinskem lokacijskem načrtu Novi grad
I. SPLOŠNI DOLOČBI
1. člen
(pravna podlaga)
Občinski lokacijski načrt Novi grad (projekt št. 15-03, ki ga je izdelal biro URBANISTI Gorazd Furman Oman s.p.) je v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Dobrna (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88, Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98, 99/99, 67/2004).
2. člen
(območje občinskega lokacijskega načrta)
Občinski lokacijski načrt zajema naslednje parcelne številke 1338, 1527, 1337, 1339, 1341/2, 1340, 1341/1, 1356/7, 1432, 1497/2, 1498, 1519, 1520, 1964/4, 1521, 1525, 1523/2, 1518/1, 1518/2, 1517/1, 1517/2, 2021, 1516/1, 1516/2, 1515/2, 1515/3, 1515/5, 2018, 2019, 1562, 1515/4, 1514, 1515/1, 1943, 611/1, 611/3, 1508, 1509/1, 1509/2, 1509/3, 1509/4, 1509/5, 1509/6, 1512, 2010, 2011, 2012, 2013, 2014, 2016, 2017, 1504, 1500, 1503, 1963/1, 1429, 1427/1, 1427/2, 1427/4, 1962/5, 1962/6, 1347/2, 1343/1, 1345, 1343/2, vse k.o. Dobrna, po projektu iz prejšnjega člena.
II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA
3. člen
Ureditveno območje zajema območje parcel navedenih v prejšnjem členu in sega na vzhodu do regionalne ceste Dobrna – Celje, na jugu ter na zahodu predstavljajo rob obdelave trije ribniki, ki so še vključeni v samo območje, na severu pa območje omejuje gozd.
III. VSEBINA OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA
4. člen
(vsebina občinskega lokacijskega načrta)
Občinski lokacijski načrt iz 1. člena vsebuje besedilo in kartografski del.
Tekstualni del obsega naslednje vsebine:
– ureditveno območje
– rešitev prostorske ureditve
– pogoji in usmeritve za projektiranje
– obveznosti priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo
– ukrepi za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dedičine, trajnostno rabo naravnih dobrin
– ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
– načrt gradbenih parcel
– etapnost izvedbe prostorske ureditve
– prostorski ukrepi in drugi pogoji in zahteve za izvajanje lokacijskega načrta.
Kartografski del obsega naslednje vsebine:
– grafični načrt 1: ''prikaz namenske rabe''
– grafični načrt 2: ''ureditveno območje''
– grafični načrt 3: ''arhitektonska rešitev ''
– grafični načrt 4: ''krajinska ureditev ''
– grafični načrt 5: ''situacija gospodarske javne infrastrukture''
– grafični načrt 6: ''podolžni profil napajalno obvozne ceste''
– grafični načrt 7: ''značilni prerezi''.
5. člen
(vsebina obveznih prilog)
Sestavni del tega odloka so tudi naslednje priloge:
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta
– strokovne podlage:
– razvojna vizija Občine Dobrna (Furman Oman, 2003)
– Občinski lokacijski načrt Novi grad – analiza prostora ter izhodišča za delavnico (URBANISTI, oktober 2003)
– Urbanistična delavnica Dobrna 2003 – idejne zasnove prostorskih ureditev skupine API (API, februar 2004)
– Urbanistična delavnica Dobrna 2003 – idejne zasnove prostorskih ureditev skupine ABZ (ABZ, februar 2004)
– Urbanistična delavnica Dobrna 2003 – idejne zasnove prostorskih ureditev skupine Fakulteta za arhitekturo (Fakulteta za arhitekturo, februar 2004)
– LN Novi grad – strokovne podlage za komunalno infrastrukturo (Hidrosvet d.o.o., št. proj. 35-04, december 2004)
– izvleček iz prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje občine dobrna
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– seznam sprejetih aktov o zavarovanju in seznam sektorskih aktov in predpisov, ki so bili upoštevani
– ocena stroškov
– seznam lastnikov zemljišč v ureditvenem območju
– povzetek za javnost
– spis postopka priprave in sprejemanja.
IV. REŠITEV PROSTORSKE UREDITVE
6. člen
(Objekti)
Na celotnem območju je predvidena gradnja enaindvajsetih objektov. Osemnajst objektov je lociranih na severnem delu območja, en objekt predstavlja gradnjo prizidka h graščini Novi grad, še en objekt je ravno tako namenjen za potrebe zdravstva, v bližini ribnika pa je predviden manjši objekt za potrebe lovske in ribiške dejavnosti ter vzdrževanja ribnikov.
– Objekti št. 1 – 18
Predvidena je gradnja paviljonskih objektov. Objekti se lahko uporabljajo kot varovana stanovanja ali pa se namenijo za potrebe zdravstva oziroma turizma. V posameznih objektih je lahko namembnost tudi drugačna, vendar mora biti usklajena, prilagojena ter namenjena za potrebe ostalih objektov. Vsi objekti so zgolj enoetažni. Posamezen objekt je dimenzije do 12.00 x 24.00 metrov. Določeno je tudi območje izravnave terena, ki za posamezen objekt znaša do 20.00 x 28.00 metrov. Na tem območju je dovoljeno oblikovanje vrtov, zasaditev, postavljanje ograj ter utrditev brežin.
Določene so tudi gradbene linije, na katere morajo biti poravnani robovi izravnave terena. Kota sprednjega roba izravnave terena je enaka koti terena na tistem območju, zadaj pa je to območje vkopano.
– Objekt št. 19
Predvidena je gradnja prizidka k obstoječi graščini Novi grad. Namenjen je za potrebe zdravstva. Etažnost objekta je K+P+1. Prizidek je dimenzij do 21.00 x 30.00 m, pri čemer ne sme presegati širine graščine. Objekt mora biti od obstoječe graščine odmaknjen najmanj 10 metrov, fizično pa je lahko povezan s hodnikom do širine 6 metrov. Višina objekta ne sme presegati absolutne višine 370.00 m.n.v.
– Objekt št. 20
Predvidena je gradnja samostojnega paviljonskega objekta ali prenova že obstoječega objekta. Namenjen je lahko za potrebe zdravstva, varovanih stanovanj ali ostalih dopolnilnih dejavnosti. Objekt je dimenzij do 24.00 x 20.00 metrov, etažnosti P+1.
– Objekt št. 21
Predvidena je gradnja manjšega samostojnega objekta. Objekt je večnamenski in je lahko namenjen za potrebe ribiške in lovske dejavnosti ter vzdrževanja ribnikov ter za nudenje storitev obiskovalcem. Objekt je širine do 5 metrov in dolžine do 25 metrov ter pritličen.
– Odstranitev objektov
Predvidene so odstranitve dotrajanih, porušenih in neprimernih objektov s prizidki na obravnavanem območju. Ravno tako je predvidena ostranitev obstoječega prizidka s priteklinami h graščini Novi grad. Obstoječo vrtnarijo ter večstanovanjski objekt nasproti nje pa je možno tudi ustrezno prenoviti.
– Sprememba namembnosti obstoječih objektov
Graščini Novi grad ter ostalim objektom, ki niso predvideni za rušenje, se spremeni namembnost tako, da bo v njej mogoče izvajati dejavnost zdravstva oziroma ostalih dopolnilnih dejavnosti.
– Pomožni objekti
Postavljanje pomožnih objektov (drvarnice, lope, čebelnjaki) na celotnem območju ni dovoljeno.
7. člen
(Prometna infrastruktura)
– Napajalno obvozna cesta
Glavna napajalno obvozna cesta poteka od krožišča na jugo vzhodnem delu obravnavanega območja proti severu zahodu. S svojim potekom zaključuje severo vzhodni del območja in omogoča sekundarnim cestam kvalitetne priključke. Potek glavne napajalne ceste omogoča njeno nadaljevanje v naslednjih fazah do zdraviliškega kompleksa. S tem bi dobila funkcijo obvozne ceste skozi center Dobrne in ga prometno razbremenila. Potek od konca glavne obvozne ceste do Zdraviliškega kompleksa še ni definiran in ni predmet tega LN.
– Sekundarne ceste
Na to cesto se projektno priključujejo tri sekundarne ceste. Prva poteka v smeri vzhod zahod in služi za napajanje objektov 19, 20, centralnega parkirišča ZN Novi grad in hkrati navezuje »servisno« cesto, ki poteka praktično vzporedno z glavno napajalno cesto in služi za interni dovoz do objektov od št. 1, 2, 5, 6, 12, 13, 14, 15 do št. 16. Hkrati z napajanjem objektov služi ta cesta tudi za potrebe intervencij (gasilci, reševalna vozila, vzdrževanje…).
Popolnoma enak namen ima tudi druga servisna cesta, ki poteka vzporedno z zgoraj omenjeno, in sicer med servisno cesto in glavno napajalno cesto.
Vse tri ceste med seboj povezuje še kratka pravokotna povezovalna cesta med objekti (2,4) in (5,7).
– Premostitve
Znotraj ureditvenega območja se že nahajajo štiri premostitve čez brezimeni potok. Premostitvi pri prepustih št. 1 in 2. sta izvedeni zadovoljivo in prevajata visoke vode brezimenega potoka. Premostitvi pri prepustih št. 3. in 4. pa je potrebno zamenjati s hidravlično ustreznejšimi. Predviden je tudi en nov most v okviru napajalno obvozne ceste. Vse premostitve morajo biti načrtovane in izvedene tako, da ne bodo imele negativnega vpliva na vodni režim in stanje voda.
– Mirujoči promet – parkirišče
Za potrebe obiskovalcev je predvideno tudi parkirišče, ki ni posebej dimenzionirano, saj za to ni potrebnih podatkov, omogočalo bi ca 100 parkirnih mest. Njegova velikost in umestitev v prostor upoštevata prostorske danosti in okvirne potrebe po parkirnih mestih.
Navedena prometna infrastruktura bo obrobničena z cestnimi betonskimi robniki 15/25 cm in izvedena v zgornjem ustroju naslednje sestave:
· asfalt beton,
· bitudrobir,
· tampon.
Ceste in parkirišča bodo obrobničena z betonskimi cestnimi robniki 15/25 cm položenimi v podložni beton MB 20, zgornji ustroj pa izveden v enaki sestavi, kakor je navedeno v gornjih alineah, manipulacijske površine pa bodo prav tako obrobničene in asfaltirane ali tlakovane.
Pri načrtovanju in izvedbi prometne infrastrukture in manipulacijskih površin je treba upoštevati veljavne tehnične predpise in standarde ter ostale pogoje upravljalca.
8. člen
(Energetska infrastruktura)
Na obravnavanem območju je že zgrajeno visoko in nizkonapetostno električno omrežje.
Za potrebe elektro napajanja je ELEKTRO TEHNIŠKO DRUŠTVO CELJE izdelalo idejni načrt trafo postaj, srednje napetostnih vodov in nizkonapetostnih vodov s št. 43/04, julij 2004.
Lokacijski načrt za obravnavana območja v grafičnih prilogah v celoti zajema ta elaborat.
Na območju Zdraviliškega kompleksa poteka SN vod 20 kV Ponikva. Zaradi sprostitve funkcionalnega zamljišča bo le ta kabliran. Energija za napajanje varovanih stanovanj in kliničnega centra je na voljo v obstoječi transformatorski postaji Dobrna grad. Ta omogoča zamenjavo obstoječega transformatorja 160 Kva in možnost vgraditve visokonapetostnih celic.
Pri izvedbi vseh del za realizacijo elektro omrežja na obravnavanem področju bo potrebno upoštevati pogoje soglasodajalca in vse veljavne predpise ter standarde.
9. člen
(Telekomunikacijska infrastruktura)
Na obravnavanem območju je že zgrajeno telefonsko omrežje, ki je izvedeno z zemeljskim in delno prostozračnim TK kablom in poteka po območjih razvidnih iz situacije komunalnih naprav in napeljav.
Za predvidene objekte po ZN je predvidena nova TK mreža, ki jo je sprojektiral Telekom Celje in je prav tako razvidna iz situacije komunalnih naprav in napeljav.
Pri izvedbi vseh del za realizacijo telefonskega omrežja na obravnavanem področju bo potrebno upoštevati pogoje soglasodajalca in vse veljavne predpise ter standarde.
10. člen
(Vodovodna infrastruktura)
– Hidrantno- napajalno omrežje
Predlagamo, da se obstoječi vodovod DN 90mm, ki poteka od centra Dobrne proti Zavodu Miha Pintar, zamenja z vodovodom DN 125 mm in se podaljša do predvidenega odcepa pod predvidenim objektom št. 5. Ostalo hidrantno-napajalno omrežje se naj izvede iz cevi DN 100 mm. Poleg obstoječih dveh (2) hidrantov predlagamo skladno s predvideno pozidavo izvedbo še dodatnih štirih (4) hidrantov, ki so označeni na priloženi situaciji. Cevovodi, ki bodo povezovali predvidene hidrante morajo imeti premer min. 100 mm.
– Hišni priključki
Hidratno omrežje služi tudi kot napajalno omrežje za hišne priključke. Hišni priključki se izvedejo pod naslednjimi pogoji:
a) priključek na javno omrežje se izvede z navrtnim zasunom,
b) vsak hišni priljuček mora biti opremljen z vodomernim mestom skladno z zahtevami pristojnega komunalnega podjetja,
c) min. premer vodovod. priključka je 1" (PE 32mm) oziroma pri večjih objektih je potrebno izbrani premer dokazati z hidravličnim izračunom.
11. člen
(Odvajanje odpadnih voda)
Fekalne in meteorne vode se bodo z obravnavanega območja odvajale ločeno. Fekalne vode iz obstoječih objektov je potrebno priključiti na projektirano fekalno kanalizacijo in sicer po predhodni ukinitvi obstoječih greznic. Fekalna kanalizacija se izvede v trasi predvidene ceste in se naveže na predvideno fekalno kanalizacijo za Zavod Miha Pintar Dobrna, ki je v izgradnji in vodi do čistine naprave Dobrna. Meteorne vode s strešin naj se preko peskolovov odvajajo v projektirano meteorno kanalizacijo (velja tudi za obstoječe objekte). Pred predvidenim iztokom meteornih voda v brezimeni potok naj se izvede suhi zadrževnik za zadrževanje padavinskih voda. Vode s povoznih površin se odvaja preko obcestnih jarkov ali cestnih kanalov v brezimeni potok. Predvideni objekti morajo biti oddaljeni najmanj 4 m od zunanje stene javnih kanalov
Sestava fekalne odpadne vode, ki se odvaja na omrežje fekalne kanalizacije, mora ustrezati pogojem iz »Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja« (Uradni list RS, 35/96) in internemu pravilniku pristojnega komunalnega podjetja. Pri izvedbi fekalne kanalizacije naj se za gravitacijsko odvajanje odplak uporabijo kanalizacijske cevi min. premera DN 250mm. Fekalije naj se iz obravnavanih objektov direktno odvajajo v javno fekalno kanalizacijo (brez greznic).
Površina zunanjih parkirnih prostorov naj bo prepustna za padavinske vode, ki naj pronicajo v podtalje in tako razbremenijo kanalizacijo in vodotoke (v kolikor je teren primeren za ponikanje – geološko poročilo).
Pri nadaljnjih izdelavah tehničnih dokumentacij je potrebno upoštevati zgoraj navedene smernice JP VO-KA Celje. V primeru prevezave katerega od obstoječih kanalov v času izvedbe projektne dokumentacije, je potrebno novemu stanju smiselno prilagoditi tudi predlagane rešitve.
Pri načrtovanju novih iztokov odpadnih padavinskih voda v vodotoke je potrebno izpustne glave načrtovati pod naklonom brežine vodotoka tako, da ne bodo segale v svetli profil vodotoka. Na območju iztokov pa je potrebno ustrezno načrtovati zavarovanja strug vodotokov pred vodno erozijo ali v primeru obstoječega zavarovanja načrtovati vzpostavitev v prejšnje stanje.
12. člen
(Ureditev vodnega režima)
Iz strokovnih podlag (Hidrosvet d.o.o., št. proj. 35-04, december 2004) je razvidno, da obstoječi prepusti ne prevajajo visokih voda brezimenega potoka, medtem ko sama struga brezimenega potoka prevaja visoke vode. Ob visokih vodah potoka so poplavljene površine nad prepusti. Načrtovana gradnja ne sega v poplavno območje potoka.
V skladu s strokovnimi podlagami je potrebno izvesti čiščenje zarasti na brežinah brezimenega potoka za zagotavljanje ustrezne prevodnosti. Potrebna je tudi zamenjava prepusta št. 3 (premera 800mm) in prepusta št. 4 (premera 800mm – predvidena nova premostitev) s hidravlično ustreznejšimi.
Premostitev preko vodotoka je skladno s 37. čl. Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02) možna samo kot objekt javne infrastrukture. Načrtovana in izvedena pa mora biti tako, da ne bo imela negativnega vpliva na vodni režim in stanje voda.
V. POGOJI IN USMERITVE ZA PROJEKTIRANJE
13. člen
(Arhitekturni pogoji in usmeritve)
– Objekti št. 1 – 18
Pri gradnji varovanih stanovanj je potrebno upoštevati paviljonski tip gradnje. To pomeni, da morajo biti objekti zasnovani enoetažno ter preprosto. Uporabljeni morajo biti lokalni materiali, predvsem les. Sprednji fasadni del mora biti oblikovan enotno in čimbolj transparentno. Želena je uporaba steklene opne v kombinaciji z lesenimi materiali. Strehe so lahko ravne ali enokapnice, pri čemer naklon ne sme biti večji od 8°. V primeru enokapne strehe mora biti sleme vzporedno s potekom plastnic.
Območje izravnave terena se lahko uredi z raznimi tlaki ali travnimi zasaditvami, ni pa dovoljena uporaba asfaltna. Na tem območju se lahko uredijo tudi skupni ali interni atriji oziroma vrtovi, ki pa ne smejo biti nadkriti.
– Objekt št. 19
Pri gradnji prizidka k obstoječi graščini je potrebno upoštevati njeno zgodovinsko vrednost. Prizidek je potrebno oblikovno ter vizualno ločiti od graščine in se ji podrediti, tako da se jasno prikaže razmerje staro – novo. Oblikovanje je lahko sodobno, materiali na zunanjščini naj se zlijejo z okoliškim krajinskim prostorom. Graščina mora ohraniti dominacijo nad prostorom. Objekt naj bo oblikovan nečlenjeno, zelo enostavno in geometrijsko čisto – kot kvader, izzidki niso dovoljeni. Streha objekta mora biti ravna. V postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja za ta prizidek je potrebno pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
– Objekt št. 20
Pri gradnji novega ali prenovi obstoječega objekta je potrebno upoštevati njegovo lego, saj leži na vstopu v to območje. Uporabljeni morajo biti lokalni materiali, predvsem les. Streha je praviloma ravna ali enokapna. V primeru enokapne strehe mora biti sleme vzporedno s potekom plastnic.
– Objekt št. 21
Pri gradnji objekta je potrebno upoštevati občutljivost krajine, saj leži v neposredni bližini ribnika. Pri gradnji mora biti v pretežni meri uporabljen les. Streha je ravna ali enokapnica. V primeru enokapne strehe mora biti sleme vzporedno z robom ribnika.
14. člen
(Krajinski pogoji in usmeritve)
Obstoječi park pred gradom se ohrani in po potrebi obnovi na podlagi smernic strokovnih služb. Drevored ob obstoječi cesti se ohrani, cesta se prekategorizira v pešpot in skupaj z obstoječo potjo, ki vodi do gradu z južnejše točke oblikuje polkrožno oblikovano drevoredno pot pod gradom.
Uredi se večje centralno parkirišče in več manjših parkirišč ob posameznih sklopih objektov. Vsa parkirišča se zasnujejo kot zelene površine s čim manjšim deležem asfaltiranih površin.
Površine med objekti se uredi čim bolj sonaravno tako, da se upošteva značilno vrstno sestavo in obliko vegetacije neposredne okolice kar pomeni, da po svoji strukturi in izboru rastlinski vrst upošteva fitocenološke združbe okoliške krajine.
Ob obstoječih vodotokih in jarkih se ohrani obstoječa ureditev oziroma se po potrebi samo pospeši naravna sukcesija.
Ribniki se uredijo po principu sonaravnosti: v obstoječe zaraščene površine se poseže samo z nujnimi vzdrževalnimi deli (vzdrževalno obrezovanje, odstranitev odmrlih rastlin, odstranitev odpadkov, biotehniške utrditve brežin ipd.); obstoječe poti se uredijo, ohranijo se obstoječe trase, povežejo se nepovezani deli poti tako, da so ribniki med seboj povezani po zahodni strani potoka (jarka); vse poti, obstoječe in nove, se utrdijo v peščeni izvedbi; obnovijo se obstoječi pomoli ali pa se postavijo novi; postavijo se klopi in smetnjaki. Za celotno ureditev ribnikov in prostora okoli njih je potrebno upoštevati smernice strokovnih služb.
Zasnuje se sistem poti tako, da so površine med seboj povezane za različne uporabnike – pešce, kolesarje, tekače, invalide ipd. Na vzhodni strani jarka, se ob njegovem levem bregu na celotni potezi uredi utrjena pot za pešce, invalide in kolesarje. Pot se poveže z obstoječimi potmi na severu tako, da je možno priti do pokopališča in do centra Dobrne. Prav tako se poti navežejo na obstoječe poti, ki potekajo v prečnih smereh.
Na osnovi smernic strokovnih služb se za celotno območje izdela krajinski načrt.
15. člen
(Geomehanski pogoji in usmeritve)
Glede na ugotovljeno in predvideno geološko sestavo tal, razgibano morfologijo (pogojno stabilna pobočja) terena kot tudi objektov, bo potrebno za vsak objekt posebej izdelati podrobne geološke raziskave ter na osnovi le teh določiti način temeljenja in ureditve okolice.
VI. UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE, TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
16. člen
(Vodnogospodarske ureditve)
Obstoječa struga neimenovanega desnega pritoka Dobrnice se ohranja v naravni obliki. Na sam rob treh ribnikov se ravno tako ne posega, tako da se ohranja obstoječa oblika in morfologija. Ureditev ob vodnih površinah se izvede zgolj s krajinskimi elementi.
17. člen
(Varstvo voda)
Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin se v največji možni meri rešuje z zatravitvami ter travnimi ploščami. Odpadne komunalne vode se morajo odvajati v javno kanalizacijsko omrežje ter dalje v čistilno napravo.
18. člen
(Varstvo pred hrupom)
Na podlagi Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št 45/95) sodi obravnavano območje v I. območje varstva pred hrupom. Za to območje veljajo mejne dnevne ravni hrupa 50 dBA in mejne nočne ravni 40dBA. Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom morajo biti izvedeni v skladu s predpisi. Predvideni objekti po končani gradnji ne smejo predstavljali virov povečanega hrupa.
19. člen
(Varstvo zraka)
Predvideni objekti ne smejo predstavljati možnosti povečanja onesnaženja zraka. Prvenstveno se morajo ogrevati na ekološko sprejemljive energente kot so zemeljski plin ali biomasa. S tem pa bo kvaliteta zraka ostala na sprejemljivi ravni.
20. člen
(Ravnanje z odpadki)
Posode za odvoz odpadkov za predvidene objekte morajo biti določene v sklopu projektov za pridobitev gradbenih dovoljenj. Investitor si bo moral zagotoviti ustrezen prostor za namestitev zabojnika. Komunalni odpadki se bodo odvažali na urejeno komunalno deponijo.
21. člen
(Varstvo tal)
Rodovitni del prsti, ki bo odstranjen med gradnjo je potrebno ustrezno deponirati ter uporabiti za ureditev zelenic ter ostalih zelenih površin. Prepovedano je deponiranje kakršnihkoli odpadkov in odvečne zemljine znotraj meje območja naravne vrednote.
22. člen
(Ohranjanje narave)
Na obravnavanem območju se nahaja območje naravne vrednote ''Novi grad – graščinski park'' ter novo predlagana naravna vrednota ''Novi grad – beli topoli ''. To območje zajema južni in zahodni del ureditvenega območja. Meja območja naravne vrednote je prikazana na listu: GRAFIČNI NAČRT 1: ''Prikaz namenske rabe''. Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati usmeritve za varstvo naravnih vrednot, navedenih v strokovnem gradivu ''Naravovarstvene smernice za lokacijski načrt Novi grad'' (ZRSVN, OE Celje, februar 2004), ki so priloga temu odloku.
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom, in je ta načrtovan na naravni vrednoti, je treba pred pričetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja oziroma tiste vrste posegov, za katere je to v naravovarstvenih smernicah določeno. Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
23. člen
(Varstvo kulturne dediščine)
Za gradnjo objekta št. 19 in pri adaptaciji graščine Novi grad ter njenih pomožnih objektov je v sklopu izdelave projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja treba pred pričetkom izdelovanja projekta pridobiti kulturnovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi kulturnovarstveno soglasje. Kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje izda pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine.
24. člen
(Varstvo gozdov)
Ohranjati je potrebno obstoječe poljske in gozdne poti, kjer pa to ni možno jih je potrebno prestaviti ali korigirati. Odmik objektov od gozdnega roba mora biti vsaj za eno drevesno višino, kjer pa to ni možno bo v okviru pridobivanja gradbenega dovoljenja potrebno doseči dogovor z lastnikom gozdne površine o ukrepanju v primeru, če bo drevje ogrožalo objekte. Pri spreminjanju gozdnega roba je le tega potrebno po končanih gradbenih delih sanirati ter dosaditi avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev.
VII. UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
25. člen
(Ukrepi za varstvo pred požarom in drugimi nesrečami)
Pri pripravi sprememb in dopolnitev ZN so upoštevani ustrezni prostorski, gradbeni in tehnični ukrepi. Z ustrezno razmestitvijo objektov in z odmiki med njimi so ustvarjeni pogoji za požarno ločitev objektov, zagotovljeni so pogoji za omejevanja širjenja ognja ob požaru ter pogoji za varen umik ljudi in premoženja. Urejene so prometne in delovne površine za intervencijska vozila, pri čemer so bili upoštevani standardi SIST DIN 14090. Oskrba za gašenje z vodo je predvidena preko nadzemnih hidrantov.
26. člen
(Omejitve za posege na erozijsko ogroženih območjih)
Pri gradnji objektov so prepovedani posegi, ki pospešujejo erozijo, nenadzorovano zbiranje in odvajanje voda, odlaganje in skladiščenje materialov, zadrževanje voda in posegi, ki bi pospešili zamakanje zemljišč in povzročili dvig podzemne vode.
VIII. MEJE GRADBENIH PARCEL
27. člen
Za predvidene objekte št. 1 do 21 so določene nove meje gradbenih parcel. Vsa prometna infrastruktura, ceste in parkirišča, pa ima svojo gradbeno parcelo in se lahko deli v več manjših gradbenih parcel in sicer skladno s faznostjo in potekom gradnje. Meja gradbene parcele za prometno infrastrukturo poteka po robu prometne infrastrukture in zajema tudi vse nujne elemente prometne ureditve.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
28. člen
Načrtovani objekti od št. 1 do 18 se morajo izgraditi po številčnem vrstnem redu. Tako se lahko najprej izgradi objekt št. 1, nato ali hkrati št. 2 in tako naprej do objekta št. 18. Hkrati se lahko izgradi tudi skupina več objektov, ki pa morajo upoštevati vrstni red.
Etapnost izgradnje prometne in komunalne infrastrukture mora slediti etapnosti gradnje načrtovanih objektov.
Izgradnja napajalno obvozne ceste se lahko izvede kadarkoli in ni pogoj za izvedbo ostalih prostorskih ureditev.
Ostali načrtovani objekti in drugi posegi v prostor, določeni s tem odlokom, se lahko izvedejo v eni ali več posameznih etapah. Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote, ki lahko služijo svojemu namenu tudi brez izgradnje ostalih delov prostorske ureditve.
X. PROSTORSKI UKREPI TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA
29. člen
(Obveznost sklenitve urbanistične pogodbe)
Investitorji načrtovanih objektov in drugih posegov v prostor, določenih s tem odlokom, so dolžni z Občino Dobrna skleniti urbanistično pogodbo. Urbanistična pogodba mora vsebovati najmanj:
– obseg gradenj v javno korist, opremljenost zemljišč s komunalno infrastrukturo in roke, v katerih jih mora investitor izvesti,
– tiste pogoje in zahteve nosilcev urejanja prostora, ki se ne nanašajo neposredno na načrtovano prostorsko ureditev, so pa povezane z njeno izvedbo oziroma njenim delovanjem,
– podrobno oceno vseh stroškov za dela iz urbanistične pogodbe, ki bi jih morala prevzeti občina, ter način povračila teh stroškov investitorju,
– podrobno oceno investitorjevih stroškov za dela iz urbanistične pogodbe, če se financirajo iz javnih sredstev,
– razmejitev finančnih obveznosti med posameznimi investitorji v primeru več investitorjev,
– določbe glede uveljavitve pravic občine, če investitor ne izpolni s pogodbo določenih obveznosti.
XI. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
30. člen
Pri nadaljnjem načrtovanju objektov je dovoljeno zmanjšanje tlorisnih gabaritov, pri čemer je potrebno upoštevati gradbene linije. Dovoljena je tudi gradnja kleti, ki pa ne sme presegati gabaritov pritlične etaže.
Parkirišča je možno izvesti tudi nivojsko ali jih vkopati, pri čemer pa ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer. Pri tem jih je potrebno ustrezno zazeleniti.
Meje gradbenih parcel so določene okvirno, možne so tudi korekcije, vendar pod pogojem, da ne vplivajo na izvedbo zazidalnega načrta.
Ravno tako so dopustna odstopanja od posameznih tehničnih rešitev, če se pri nadaljnjem podrobnejšem načrtovanju poiščejo primernejše rešitve, ki pa ne smejo vplivati na izvedbo zazidalnega načrta in ne smejo poslabšati prostorskih in okoljskih razmer.
Odstopanja od rešitev določenih s tem odlokom ne smejo biti v nasprotju z javnim interesom. Z odstopanji morajo soglašati organi in organizacije, ki jih le ta zadevajo.
XII. OMEJITVE
31. člen
Vsi posegi v prostor (objekti, zunanje ureditev, parkirišča, ograje) morajo biti od meje vodnega zemljišča neimenovanega vodotoka ter treh ribnikov, to je od zgornjega roba brežine, odmaknjeni najmanj 5 metrov.
XIII. NADZOR
32. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka vrši Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
XIV. KONČNI DOLOČBI
33. člen
Projekt iz 1. člena tega odloka je na vpogled pri pristojni službi Občine Dobrna in na Upravni enoti Celje – Oddelku za okolje in prostor.
34. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan od objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015-02-0014-1/2005-1
Dobrna, dne 19. maja 2005.
Župan
Občine Dobrna
Martin Brecl l. r.