Uradni list

Številka 45
Uradni list RS, št. 45/2005 z dne 6. 5. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 45/2005 z dne 6. 5. 2005

Kazalo

1842. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Divača, stran 4589.

Na podlagi 16. člena Statuta Občine Divača (Uradni list RS, št. 39/99) in 97. člena Poslovnika Občinskega sveta občine Divača (Uradni list RS, št. 44/99 in 66/03) je Občinski svet občine Divača na 22. seji dne 31. 3. 2005 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Divača, ki obsega:
1. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana (Uradne objave Primorskih novic, št. 28, 19. 7. 1991)
2. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Divača (Uradni list RS, št. 22/95)
3. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Divača (Uradni list RS, št. 37/96)
4. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana za območje Občine Divača (Uradni list RS, št. 54/04)
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih
v Občini Divača
– uradno prečiščeno besedilo
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom so podrobneje obdelane odločitve o širitvi, graditvi in prenovi naselij ter drugih posegov v prostor na območju Občine Sežana, razen za območja, za katera je sprejet veljavni zazidalni načrt oziroma detaljni prostorski ureditveni pogoji.
Sestavni del odloka je grafična priloga, ki zajema 36 kart PKN v merilu 1:5000, na katerih so prikazana ureditvena območja za vse posege v prostor v Občini Divača.
1.a člen
Območja posegov v prostor v Občini Divača so: Asfaltna baza Senožeče – (PD), Barka, Betanja, Brežec pri Divači, Čebulovica, Dane pri Divači, Divača, Dolenja vas, Dolnje Ležeče, Dolnje Vreme, Famlje, Gabrče, Goriče pri Famljah, Gornje Ležeče, Gornje Vreme, Gradišče pri Divači, IP (Parkirišče kamionov Senožeče), Kamnolom Razdrto – (LN-2), Kamnolom Laže – (LN-1), Kačiče – Pared, Kozjane, KI-1 (Farma Divača), KI-2 (Ovčarnik Vremščica), KI-3 (Piščančja farma Barka), Laže, Ledenica, Letališče Gabrk – (IV), Matavunsko križišče, Misliče, Matavun, MP-1 (Proizvodno-servisna cona Divača), MP-2 (Proizvodno-trgovska cona Divača), Potok, Padež, Park vetrnih elektrarn, Naklo, Ostrovica, Otošče, OC-1 (Čistilna naprava Senožeče), OC-2 (Čistilna naprava Naklo), OO-G-1 (odlagališče gradbenega materiala Laže), OO-G-2 (Odlagališče gradbenega materiala Gabrče), VI-1 in VI-2 (Vodna kala Vremščica), OO-G-3 (Odlagališče gradbenega materiala Gabrče), Podgrad pri Vremah, Potoče, Pokopališče Naklo, Senadole, Senožeče, Škocjan, Škoflje, TO (Repetitor Barka), Vareje, Vatovlje, Vremski Britof, Vremščica – (DI), Zavrhek, ZS-1 (Športno-rekreacijska cona Senožeče), ZS-2 (Športno-rekreacijska cona Ravni), ZS-3 (Športno-rekreacijska cona Senožeče), ZS-4 (Športno-rekreacijska cona Divača), ZS-5 (Športno-rekreacijska cona in avtodrom Divača), ZS-6 (Športno-rekreacijska cona Letališče Gabrk), ZS-7 (Športno-rekreacijska cona Gabrče), ZS-8 (Športno-rekreacijska cona Jamarsko društvo), ZS-9 (Športno-rekreacijska cona Strelišče Zavrhek), ZS-10 (Športno-rekreacijska cona Famlje), ZS-11 (Športno-rekreacijska cona Vareje).
2. člen
Prostorski ureditveni pogoji so podlaga za določanje urbanističnih, oblikovalskih, ekoloških in drugih pogojev za posege v prostor (izdelava lokacijske dokumentacije) ter pogoje za ohranjanje in razvijanje naravnih in z delom pridobljenih vrednot človekovega okolja.
Namembnost posegov v prostor mora biti skladna z usmeritvami prostorskega plana ter s plansko tipologijo naselij, določeno z dolgoročnim planom Občine Sežana za območje Občine Divača, dopolnjenim 2003.
3. člen
Meja območja, ki se ureja s tem odlokom, je identična z administrativno mejo območja Občine Divača in je razvidna iz grafičnih prilog. S posebnim odlokom se ureja območje Regijskega parka Škocjanske jame.
II. TIPOLOGIJA NASELIJ IN POSTOPKI ZA ODOBRITEV POSEGOV V PROSTOR V POSAMEZNIH UREDITVENIH OBMOČJIH NASELIJ
4. člen
Planska tipologija naselij se uskladi z določili iz Dolgoročnega plana Občine Sežana za območje Občine Divača za obdobje 1986 do 2000 – dopolnjenega 2003, poglavje 12. Poselitev in organizacija dejavnosti v prostoru in 12.1.
Zasnova razmestitve funkcij glede na oskrbne in storitvene dejavnosti:
 
Naselje tip A
– središče občinskega pomena, neagrarna zaposlitev in večji delež urbanih stanovanjskih območij;
– površine za razmestitev centralnih dejavnosti in površine za razvoj proizvodnih dejavnosti;
– zagotovljena visoka stopnja komunalne oskrbe in varstva okolja;
– prenova historičnega jedra.
 
Naselje tip B
– pomembnejše lokalno središče;
– prevladuje urbana nad agrarno vlogo;
– funkcija oskrbnega središča;
– prevladuje urbana stanovanjska funkcija;
– pomembnejša skrb za načrtovani prostorski urbanistični razvoj in usklajen odnos med gospodarsko rastjo, strukturo aktivnega prebivalstva.
 
Naselje tip C
– lokalno središče za oskrbo in zaposlitev;
– sedež KS;
– prevladuje agrarna funkcija nad urbano;
– pred novogradnjo ima prednost sanacija in prenova ter izboljšanje komunalne infrastrukturne opremljenosti.
 
Naselje tip D
– ruralna naselja;
– prevladujoča agrarna funkcija poleg stanovanjske;
– naselja so gravitacijsko zaledje naselij z osnovno oskrbo;
– dopolnilna funkcija turistično-rekreacijska (preobrazba opuščenih objektov v počitniške);
– izboljšanje prometne in komunalne oskrbe stimulira primarno dejavnost za naselitev polkmetov;
– poskus ohranjanja števila prebivalcev.
 
Naselje tip X
– naselja različnih tipov, kjer se kaže intenzivni trend neagrarne poselitve.
5. člen
V vseh tipih naselij je gradnja dovoljena znotraj poselitvenih območij. Znotraj poselitvenih območij naselij se nova pozidava usmerja v predele, ki so že začeti s pozidavo.
Gradnja zunaj poselitvenih območij je dovoljena v skladu z veljavno zakonodajo.
6. člen
V naseljih, opredeljenih kot pomembnejša lokalna središča in prevladujoče urbano naselje (tip AB in A), mora občina skrbeti za pravočasno urejanje stavbnih zemljišč za kompleksno gradnjo.
Območja kompleksnega urejanja se urejajo s tem odlokom do sprejema prostorskih izvedbenih načrtov samo za primarne infrastrukturne objekte in naprave.
7. člen
Pri načrtovanju posegov v prostor se upošteva režim varovanja kulturne dediščine, kot je opredeljen v strokovnem gradivu »Kulturnovarstvene smernice« (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Nova Gorica), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Divača.
7a. člen
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Divača zaradi uskladitve le-teh s spremembami plana« (ZRSVN, OE Nova Gorica, december 2003), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Občine Divača.
8. člen
Na območjih, kjer je s prostorskim planom občine predvidena izdelava prostorskega izvedbenega načrta, niso dopustne novogradnje objektov, razen v zvezi s komunalnim urejanjem. Na obstoječih objektih so dovoljena le vzdrževalna dela in ostali posegi, ki ne ovirajo realizacije predvidenega izvedbenega načrta.
9. člen
Na območju kmetijskih površin so dovoljeni še:
– kmetijsko prostorske ureditvene operacije,
– gradnja objektov in naprav, namenjena kmetijski dejavnosti,
– ureditev športno-rekreacijskih poti.
10. člen
V območju gozdnih površin so dovoljeni še naslednji posegi:
– gozdno gospodarske ureditvene operacije,
– gradnja objektov in naprav, namenjenih gozdno gospodarski dejavnosti,
– gradnja in ureditev cest in ureditev športno-rekreacijskih poti.
III. MERILA IN POGOJI ZA OBLIKOVANJE PRI POSEGIH
V PROSTOR
11. člen
Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje določenega območja in za arhitektonsko oblikovanje objektov in naprav določajo:
– gradbeno parcelo,
– lego objektov,
– novogradnje,
– dozidave, nadzidave, adaptacije in vzdrževalna dela,
– nadomestne gradnje,
– enostavne objekte,
– rušitve in odstranitve objektov,
– urejanje okolice,
– urejanje kmetijskih površin,
– urejanje gozdnih površin.
Gradbena parcela
12. člen
V strnjeni pozidavi naselij se objekti lahko stransko naslanjajo na sosednje objekte. Vsak objekt mora imeti dovoz z javne ceste širine najmanj 2,50 m.
Na gradbeni parceli mora biti za vsako stanovanjsko enoto predviden najmanj po en parkirni prostor.
Za kmetije se velikost gradbene parcele določi z upoštevanjem lege in medsebojne razporeditve objektov, vrste in možnosti širjenja proizvodnje, manipulativnega prostora in prostora za shranjevanje kmetijske mehanizacije in pridelkov. Širina dovoza z javne ceste mora biti najmanj 3,50 m.
Za obrtne delavnice in gospodarska poslopja znaša širina dovozne poti najmanj 3,5 m. Na gradbeni parceli morajo biti predvideni parkirni prostori skladno s številom zaposlenih, najmanj pa 3 parkirni prostori.
Lega objektov
13. člen
Novi objekti, razen enostavnih objektov, morajo biti odmaknjeni od parcelne meje najmanj 4 m. Za odmik, manjši od 4 m si mora investitor pridobiti pisno soglasje lastnikov parcel do oddaljenosti 4 m. V strnjenih naseljih, kjer prevladuje robni tip pozidave, se odmik za prizidke in dozidave določi v postopku za pridobitev ustreznega dovoljenja.
Javni objekti morajo biti locirani tako, da omogočajo urejanje novih zunanjih javnih površin (trgov, ulic …), ali pa se morajo navezovati na obstoječe.
Stanovanjski in proizvodni objekti se morajo (glede na dane možnosti) locirati v severovzhodni vogal stavbne parcele, s čimer pridobimo večje zavetrne in sončne površine na jugozahodni strani objektov.
Oblikovanje objektov
14. člen
Pri oblikovanju objektov se mora upoštevati:
– reliefne danosti,
– makro in mikro klimatske razmere,
– značilnosti urbanističnih in arhitektonskih tradicij lokalnega graditeljstva,
– gabarite sosednjih stavb,
– dostopnost,
– smeri kvalitetnih vedut,
– ekološke razmere,
– druge danosti, odvisne od posameznega primera.
Novogradnje
15. člen
Stanovanjski objekti so pritlični, enonadstropni ali enonadstropni z mansardo, podkleteni ali delno vkopani. Reliefnim danostim se lahko prilagajajo z medetažnim zamikanjem. Njihova velikost se mora prilagajati vertikalnim in horizontalnim gabaritom zazidave v obravnavanem naselju ter režimom tipologije, v katero sodi obravnavano območje.
Arhitektura objektov mora biti podrejena zakonitostim stavbne dediščine v obravnavanem prostoru, tako glede gabaritov, volumskih razmerij kot tudi detajlov in barv.
Izhodišče v oblikovanju strešin mora biti tradicionalna kraška dvokapnica, krita z opečno kritino v naklonu 18° - 25°. Okenske odprtine naj bodo praviloma pokončni pravokotniki s polkni. Fasade morajo biti slikane v svetlih tonih.
Gospodarski objekti morajo biti praviloma pravokotnega tlorisa, velikost objektov je odvisna od njihove funkcije. Po višini smejo obsegati največ 2 etaži, pri čemer višina venca praviloma ne sme biti večja od 6 m nad koto okoliškega terena. Streha je simetrična dvokapnica, naklona 18°–25°, praviloma krita s kritino opečnate barve.
Nadomestna gradnja
15.a člen
Za nadomestno gradnjo se štejejo vsi tisti objekti, ki so (bodo) zgrajeni v dimenzijah starih (obstoječih) horizontalnih in vertikalnih gabaritov. Okenske odprtine proti sosedu mejašu morajo biti take, kot so bile na starih objektih, oziroma večje, če s tem pisno soglaša sosed mejaš.
Dozidave, nadzidave, adaptacije, rekonstrukcije
in vzdrževalna dela
16. člen
Dograjujejo, nadgrajujejo, rekonstruirajo in prenavljajo se lahko vse vrste stavb.
Dograditev in prenavljanje objektov mora biti v skladu z oblikovalskimi določili za gradnjo novih stanovanjskih in pomožnih objektov določenih v 15. členu tega odloka.
Možne so nadzidave objektov do višine večinsko prisotnega gabarita objektov, če se s tem ne poruši kompozicijsko razmerje do celote. Dograjevanje in prenavljanje objektov, za katera veljajo pogoji varovanja kulturne dediščine, se načrtuje in izvaja s sodelovanjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Nova Gorica.
Za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah se štejejo dela, s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba tako, da se ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost in namembnost obstoječih stavb in se z njimi ne posega v konstrukcijske elemente.
Enostavni objekti
17. člen
Na območju, ki ga ureja ta odlok, je gradnja enostavnih objektov možna v skladu z veljavno zakonodajo.
18. člen
(črtan)
Rušitve in odstranitve objektov
19. člen
Dotrajani objekti ob cestah in javnih površinah, ki ogrožajo varnost prometa, oziroma varnost ljudi in imetja se lahko odstranijo z odločbo upravnega organa na stroške lastnika. Za rušitve in odstranitve objektov se mora pridobiti gradbeno dovoljenje.
Urejanje okolice
20. člen
Oblikovanje okolice mora biti v skladu z oblikovnimi značilnostmi ožjega območja in se mora podrejati večinskim kvalitetnim rešitvam v prostoru.
Odprte površine, ki imajo javen značaj, morajo biti urejene skladno z ambientalno podobo ožjega in širšega območja.
Podporni zidovi so dovoljeni tudi nad višino 2 m, če je konfiguracija terena taka, da zahteva višji podporni zid. Zahtevku za ustrezno dovoljenje mora biti priložen statični račun.
Ograje ob parcelni meji se izvedejo kot:
– kamniti zidovi do višine 2 m razen vhoda (kalona),
– kamniti zidovi z montažno leseno ali kovinsko ograjo ali posajeno živo mejo,
– živa meja.
V primerih, ko ograja moti preglednost v cestnem prometu, lahko pristojni upravni organ odredi, da se ta zniža oziroma odstrani.
Vsaka novogradnja si mora urediti okolico vsaj v minimalnem obsegu v roku 3 let po izvršeni 4. gradbeni fazi.
Urejanje kmetijskih površin
21. člen
Posegi v območju kmetijskih površin morajo ohranjati značilnosti kulturno-krajinskega vzorca, tako da upoštevajo:
– naravne in avtropogene elemente prostora (kulturne terase, sistem, parcelacije, sistem komunikacij, oblike podpiranja terena in ograjevanje prostora),
– morfologijo prostora (relief, sistem poljskih površin, struktura vegetacije, struktura vodotokov),
– značilne pejsažne in mikroambientalne poglede,
– ohranjajo sistem poljskih poti, da bi se omogočila dostopnost do vseh parcel.
Urejanje gozdnih površin
22. člen
Posegi v območju gozdov morajo upoštevati značilnosti kulturno-krajinskega vzorca in njegovih posameznih elementov, tako da ohranjajo:
– značilnosti razporeditev gozdnih mas v prostoru,
– značilnosti oblikovanja gozdnega roba,
– značilni vzorec gozdnih cest in poti ter ostalih antropogenih elementov prostora.
III.a POSEBNI POGOJI IN MERILA
22.a člen
DOLOČILA ZA UREJANJE POSAMEZNIH OBMOČIJ NA POSELITVENIH OBMOČJIH:
Območja proizvodnih dejavnosti
Drugo proizvodno območje – PD:
V razširitvi asfaltne baze so dovoljeni posegi za potrebe obstoječe in razširjene dejavnosti skladno s splošnimi določili tega odloka.
 
Območja javne infrastrukture
Območje vzgoje in izobraževanja – DI:
Sirarna na Vremščici predstavlja inštitutsko dejavnost Veterinarske fakultete. Za ureditev območja je treba izdelati ureditveni načrt.
 
Mešana območja
Območje storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti – MP-1:
Območje med jugovzhodnim robom poselitvenega območja naselja Divača, železniško progo in avtocesto se nameni za proizvodno-servisno cono. Možne dejavnosti so proizvodnja, servisne, storitvene in trgovske dejavnosti.
Urbanistično oblikovanje novih gradenj in ureditev mora upoštevati splošna določila o oblikovanju.
Posebno pozornost je treba posvetiti nekonfliktnemu stiku z obstoječo zazidavo na drugi strani magistralne ceste.
Severni rob ob železnici je treba intenzivno ozeleniti – ustvariti zeleno bariero – zaradi zmanjšanja emisij.
Robna pozidava na zahodu, vzhodu in jugu mora biti kvalitetno oblikovana zaradi vizualne izpostavljenosti.
Območje storitvenih, proizvodnih in trgovskih dejavnosti – MP-2:
Območje južno od Divače in Dolnjih Ležeč ter zahodno od avtoceste se nameni proizvodni, storitveni, servisni in trgovski dejavnosti.
Posebno pozornost je treba posvetiti čim boljšemu vključevanju novih objektov in zunanjih ureditev v okolje ter kvalitetnemu oblikovanju, saj je območje s prometnic vidno izpostavljeno.
 
Območja športno-rekreacijskih in zelenih površin
Območje za šport in rekreacijo – ZS-1:
Rekreacijski center Senožeče. Dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev in vzdrževanje rekreacijskega centra: ureditev ribnika, ureditev in oprema prostora za piknike v gozdu, ureditev ribiške koče v sanitarno sprejemljiv gostinski objekt, ureditev sprehajalnih poti in trim steze, postavitev košev za odpadke in obvestilnih tabel.
Območje za šport in rekreacijo – ZS-2:
Rekreacijsko območje Ravni ob regionalni cesti severno od Senožeč. Dovoljeni so posegi za ureditev obstoječega stanja – asfaltiranje obstoječih makadamskih parkirišč, sanitarna ureditev obstoječih objektov ob teniških igriščih – ter dopolnitev obstoječega programa z dodatnim dopolnilnim rekreacijskim programom.
Posebno pozornost je treba posvetiti čim boljšemu vključevanju objektov in zunanjih ureditev v naravno okolje ter kvalitetnemu arhitektonskemu oblikovanju zaradi lege ob regionalni cesti in namembnosti, ki naj obiskovalce pritegne z urejenostjo.
Območje je treba z intenzivno ozelenitvijo zaščititi pred vplivi prometa na regionalni cesti in na tak način vzpostaviti krajinsko kvalitetnejšo podobo območja.
Območje za šport in rekreacijo – ZS-3:
Rekreacijsko območje jugovzhodno od Senožeč. Dovoljeni so posegi za ureditev rekreacijskih površin v gozdu – ureditev sprehajalnih poti, površin za rekreacijo v naravi in spremljajočega programa.
Posebno pozornost je treba posvetiti čim boljšemu vključevanju objektov in zunanjih ureditev v naravno okolje ter kvalitetnemu arhitektonskemu oblikovanju in skrbi za nastale odpadke in ekološko ozaveščanje obiskovalcev.
Gozdne površine naj se ohranijo v največji možni meri. Površine, ki bi jih zaradi posegov (ureditev poti, gradnja spremljajočega programa) izkrčili, je treba rekultivirati.
Prepovedana je gradnja parkirišč.
Območje za šport in rekreacijo – ZS-4:
Rekreacijsko območje Gabrk med avtocestnim odcepom za Sežano in Koper ter daljnovodnimi koridorji Divača – Postojna. Dovoljene so ureditve za izvedbo rekreacijske cone.
Posebno pozornost je treba posvetiti vklapljanju v naravno okolje in kvalitetnemu oblikovanju, saj bo s prometnic območje vidno izpostavljeno.
Območje za šport in rekreacijo – ZS-5:
Rekreacijsko območje Jezerce v trikotniku med avtocesto in avtocestnim odcepom za Sežano in Koper. Deponijo gradbenega materiala od gradnje avtoceste je treba sanirati. Dovoljene so ureditve za izvedbo rekreacijske cone.
Dovoljena je izgradnja avtošolskega poligona za praktični pouk vožnje v varnih razmerah.
Posebno pozornost je treba posvetiti vklapljanju v naravno okolje in kvalitetnemu oblikovanju, saj bo s prometnic območje vidno izpostavljeno.
Območje za šport in rekreacijo – ZS-6:
Rekreacijsko območje Letališče Gabrk leži ob obstoječem športnem letališču, na severu in vzhodu pa ga omejuje železnica. Cona leži v vplivnem območju Regijskega parka Škocjanske jame in v neposredni bližini Unescove dediščine. Zaradi ustreznega urejanja območja in vpeljave primernih vsebin, ki bodo v rekreacijski coni neagresivno dopolnjevale dejavnost obstoječega športnega letališča, in njegov razvoj v omejeni obliki kot tip športnega letališča mora Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Nova Gorica, pripraviti smernice s priporočilom primernih dejavnosti za to območje ter podrobnejše pogoje.
Urbanistično oblikovanje novih ureditev in v minimalnem obsegu novogradenj mora upoštevati značilnosti območja urejanja in krajevne značilnosti.
Posebno pozornost je treba posvetiti nekonfliktnemu stiku z naravno dediščino.
Območje za šport in rekreacijo – ZS-7:
Rekreacijsko območje Gabrče leži južno od naselja. Območje opuščenega kamnoloma se s sanacijo divjega zaraščanja in rekultivacijo nameni rekreativni dejavnosti. Dovoljeni so posegi za ureditev rekreacijskih aktivnosti v naravi. Prepovedana je gradnja parkirnih površin.
Urbanistično oblikovanje novih ureditev in v minimalnem obsegu novogradenj mora upoštevati značilnosti območja urejanja in krajevne značilnosti.
Posebno pozornost je treba posvetiti nekonfliktnemu stiku z naravno dediščino.
Območje za šport in rekreacijo – ZS-8:
Rekreacijsko območje Divaška jama je namenjeno aktivnostim jamarskega društva Gregor Žiberna. Dovoljeni so posegi za ureditev primernih delovnih pogojev društva in ureditev prostorov, namenjenih obiskovalcem. Zaradi bližine naravne dediščine je treba upoštevati naravovarstvene smernice, vse oblikovalske posege pa prilagoditi nekonfliktnemu stiku z naravno dediščino.
Urbanistično oblikovanje novih ureditev in v minimalnem obsegu novogradenj mora upoštevati značilnosti območja urejanja in krajevne značilnosti.
Območje za šport in rekreacijo – ZS-9:
Rekreacijsko območje Strelišče leži jugovzhodno od naselja Zavrhek.
Za ureditev strelišča kot rekreacijske cone je dovoljeno postaviti ogrado ali kak drug način razmejitve za preprečitev nesreč.
Urbanistično oblikovanje ureditev in objektov mora upoštevati značilnosti območja urejanja in krajevne značilnosti.
Posebno pozornost je treba posvetiti čim boljšemu vključevanju objektov in zunanjih ureditev v naravno okolje ter kvalitetnemu arhitektonskemu oblikovanju ter skrbi za nastale odpadke in ekološko ozaveščanje obiskovalcev.
Gozde površine je treba ohraniti v največji možni meri. Dovoljena je ureditev poti, gradnja spremljajočega programa. Površine, prizadete s posegi, je treba rekultivirati.
Območje za šport in rekreacijo – ZS-10:
Rekreacijsko območje Famlje je namenjeno prireditvam proslav in vsakoletnih vaških veselic za vasi Škoflje, Famlje in Vremski Britof.
Dovoljeno je urejanje obstoječih objektov plesišča in pokritega odra ter postavitev spremljajočih objektov za sanitarno sprejemljivo ureditev ter urejanje okolice in poti.
Urbanistično oblikovanje ureditev in objektov mora upoštevati značilnosti območja urejanja in krajevne značilnosti.
Posebno pozornost je treba posvetiti čim boljšemu vključevanju objektov in zunanjih ureditev v naravno okolje in kvalitetnemu arhitektonskemu oblikovanju ter skrbi za nastale odpadke in ekološko ozaveščanje obiskovalcev.
Površine, prizadete s posegi, je treba rekultivirati.
Območje za šport in rekreacijo – ZS-11:
Rekreacijsko območje Vareje leži vzhodno ob naselju Vareje in sega do ceste. Dovoljeni so posegi, povezani z urejanjem obstoječega vaškega balinišča, in postavitev pomožnih objektov.
Prepovedana je širitev preko ceste v naravno okolje. Urbanistično oblikovanje ureditev in objektov mora upoštevati značilnosti območja urejanja in krajevne značilnosti.
22.b člen
Določila za urejanje posameznih območij na območjih gospodarske infrastrukture:
Območja prometne infrastrukture
Območje prometne infrastrukture izven vozišča – IP:
Parkirišče kamionov leži zahodno od naselja Senožeče ob glavni cesti.
Dovoljeni so posegi za vzpostavitev infrastrukture in komunalnega urejanja ter zagotovitev primerne prometne ureditve. Severni in jugozahodni rob območja je treba intenzivno ozeleniti in s tem zagotoviti vidno pregrado med parkiriščem in odprtimi kmetijskimi površinami.
Območje letališča – IV:
Obstoječe športno letališče Gabrk se razširi. Dovoljeno je podaljšanje vzletno pristajalne steze za 400 m, gradnja hangarjev in objektov za spremljajoče dejavnosti ter vzdrževanje obstoječih objektov in naprav.
Urbanistično oblikovanje novih gradenj in ureditev mora upoštevati splošna določila o oblikovanju.
Posebno pozornost je treba posvetiti nekonfliktnemu stiku z odprtim prostorom ter naravno dediščino v bližini.
 
Območja telekomunikacijske infrastrukture
Območje objektov in naprav – TO:
Repetitor Barka kot objekt telekomunikacijske infrastrukture je dovoljeno vzdrževati in obnavljati po zahtevah pristojnih služb.
 
Območja energetske infrastrukture
Park vetrnih elektrarn Dolenja vas, ki obsega 22 vetrnih elektrarn (od EE-V-1 do EE-V-22), transformatorsko postajo EE in vplivno območje vetrne elektrarne:
Območje je razdeljeno na etape, ki ne presegajo skupne moči 10 MW.
Prva faza dopušča postavitev 22 vetrnih elektrarn in skupne razdelilne trafo postaje do 35 kV, od koder vodi kabelska navezava do RTP Divača, in s tem vključitev na državni elektroenergetski sistem.
Dovoljena je postavitev in vzdrževanje objektov, postavitev potrebne infrastrukture in postavitev opozorilnih tabel in ograj, kjer je to potrebno.
Potrebno je zagotoviti nemoten dostop in obdelovanje parcel njihovim lastnikom na območju.
 
Območja komunalne in okoljske infrastrukture
Območji za čiščenje voda – OC-1 in OC-2:
Čistilni napravi ležita zahodno od Senožeč in južno od Naklega.
Dovoljeni so posegi, povezani z gradnjo in vzdrževanjem čistilne naprave in pripadajoče komunalne infrastrukture.
Posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju in vključevanju v okolje ter končni ozelenitvi kot vidni pregradi.
Območja za odlaganje neškodljivih gradbenih odpadkov – OO-G-1, OO-G-2 ter OO-G-3:
Območja ležijo južno od naselja Laže, ob stari cesti za na Vremščico južno od naselja Gabrče in na območju Zajčice, zahodno od avtoceste Razdrto – Divača. Dovoljeno je nasipavanje neškodljivega gradbenega materiala in zapolnjevanje obstoječih globeli do višine obstoječega naravnega terena. Po končanem posegu je treba teren urediti in rekultivirati skladno z okoliškim raščenim terenom.
22.c člen
Določila za urejanje posameznih območij na območju krajine:
Območja površinskih voda
Območji vodne infrastrukture – VI-1 in VI-2:
Vodna kala ležita ob sirarni na Vremščici.
Dovoljeno je vzdrževanje in obnavljanje obstoječih kalov za napajanje živine in tudi kot rezervoarjev požarne vode.
 
Območja mineralnih surovin
Območje nadzemnega pridobivalnega prostora – LN-1 in LN-2:
Kamnoloma Laže in Razdrto se urejata z ureditvenim načrtom.
 
Območja kmetijskih zemljišč
Območje intenzivne kmetijske proizvodnje – KI-1, KI-2, KI-3:
Območja ležijo severno od Divače, jugozahodno od Gabrč in jugozahodno od Barke.
Na območju farm so dovoljene novogradnje, dozidave, adaptacije in nadomestne gradnje ter vzdrževalna dela na objektih in infrastrukturi za zagotovitev nemotenega obratovanja in higienskih standardov.
Urbanistično oblikovanje ureditev in objektov mora upoštevati značilnosti območja urejanja in krajevne značilnosti.
Pred posegom je treba pridobiti pogoje pristojne inšpekcije.
Posebno pozornost je treba posvetiti čim boljšemu vključevanju objektov in zunanjih ureditev v naravno okolje.
IV. PROMETNO UREJANJE
23. člen
Za gradnjo predvidenih in rekonstrukcijo obstoječih cest se morajo dosledno upoštevati rezervati. Prepovedani so vsi posegi, ki bi onemogočili realizacijo izgradnje ali rekonstrukcijo teh cest.
Za magistralne, regionalne in druge kategorizirane ceste veljajo določila Zakona o javnih cestah.
24. člen
(črtan)
25. člen
Na vseh avtobusnih postajališčih morajo biti urejena izogibališča zadostne širine in dolžine za nemoteno ustavljanje avtobusov izven vozišča. V strnjenih naseljih, kjer ni možna drugačna rešitev, je dovoljeno ustavljanje avtobusov na za to označenih mestih (horizontalna in vertikalna signalizacija).
26. člen
Pri določanju števila parkirnih mest je treba upoštevati za to področje veljavne predpise in normative.
27. člen
Vsi novi objekti morajo imeti zagotovljen priključek na javno cesto v skladu z veljavnimi predpisi. Pri lociranju novih objektov se mora težiti k temu, da se za več objektov predvidijo skupni priključki na javne ceste in javne poti. Če to ni mogoče, si mora investitor pridobiti pisno soglasje lastnika dovozne poti za služnostni dovoz.
V. KOMUNALNO UREJANJE
28. člen
Da bi v ureditvenih območjih naselij zagotovili primerne bivalne in delovne pogoje, je treba pri vseh posegih v prostor upoštevati normative in opremljanje naselij s komunalno infrastrukturo.
Komunalna oprema obsega:
– omrežje in naprave za oskrbo s pitno in požarno vodo,
– omrežje in naprave za zbiranje, odvod in dispozicijo odplak,
– zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov,
– elektro omrežje in naprave,
– PTT omrežje in naprave,
– plinovodno omrežje,
– cestno omrežje in parkirišča.
28.a člen
Ob križišču glavne ceste Divača-Kozina se razširi ureditveno območje mesta Divača za lokacijo bencinskega servisa na p.št. 1079 in 1080 k.o. Divača.
29. člen
Vodooskrba
Na območjih z javnim vodovodnim omrežjem, kakor tudi na območjih, kjer je njihova izgradnja predvidena v ustreznih planskih aktih, se predvidi priključitev vseh obstoječih in novograjenih objektov na to omrežje.
Na območjih, kjer ni javnega vodovodnega omrežja, si morajo investitorji izvesti ustrezno individualno vodooskrbno napravo v skladu s higienskimi in sanitarno-tehničnimi pogoji (lovilni sistem s kapnico, lastni izvor, dovoz s cisternami).
30. člen
Kanalizacija
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje v skladu z veljavnimi predpisi. Vsi eventualni novi objekti in objekti, ki so situirani znotraj meje ureditvenega območja, ter objekti, ki se nahajajo v kompleksih, za katere se predvideva izgradnja fekalne kanalizacije, se morajo priključiti na javno kanalizacijo najkasneje v enem letu po izgradnji fekalnega kolektorja oziroma začetku obratovanja čistilne naprave.
V naseljih, kjer le-tega ni, je investitor dolžan speljati odplake v triprekatno greznico, ki mora biti izdelana po veljavnih higienskih in sanitarno-tehničnih predpisih ter ponikanjem v ponikovalnico z drenažnim sistemom tam, kjer to ni prepovedano. Odvodnjavanje meteorne strešne vode mora biti speljana preko posebej izdelanih peskolovov v ponikovalnico. Meteorne vode iz asfaltnih površin, parkirišč, manipulativnih strojev, garaž in podobnih površin se morajo speljati preko za to posebej dimenzioniranih lovilcev olj in maščob v ponikovalnico.
Gnojišča morajo biti grajena higiensko in sanitarno-tehnično pravilno, ob pogojih, ki jih določi sanitarna inšpekcija in vodnogospodarske smernice. Odpadne vode iz gnojišč in hlevov se ne morejo dovajati na prostor ali v kanalizacijo, ampak v vodotesne gnojnične jame. Odvozi iz čistilnih naprav se izvajajo praviloma na urejeno centralno odlagališče odpadkov ali po posebnih pogojih dogovorjenih med komunalno organizacijo, kmetijskimi organizacijami ter pristojnimi inšpekcijskimi službami.
31. člen
Komunalni odpadki
Odstranjevanje, odvažanje, zbiranje in odlaganje smeti ter odpadkov je določeno z ustreznim odlokom.
V naseljih mora pristojna organizacija za odvoz gospodinjskih odpadkov in smeti skupaj s predstavniki KS in občani ter pristojni upravni organ določiti mesta za postavitev skupinskih kontejnerjev in poskrbeti za njihov redni odvoz na centralno odlagališče komunalnih odpadkov.
32. člen
Elektro omrežje
Vsi objekti, razen enostavnih objektov, morajo biti priključeni na javno električno omrežje pod pogoji, ki jih upravljalec določi v elektro-energetskem soglasju.
32.a člen
V skladu z veljavno zakonodajo je dovoljen razvod javnega plinifikacijskega omrežja mesta Divača z okolico in ostalih naselij.
33. člen
PTT omrežje
V skladu z veljavno zakonodajo se predvidi razvod telefonskega omrežja.
V odprtem prostoru se električno in telefonsko omrežje vključuje v infrastrukturne koridorje, kjer pa teh ni, je pri izbiri trase potrebno skrbeti, da ta čim manj rani videz krajine.
33a. člen
V skladu z veljavno zakonodajo in planom radio in TV difuzije so možne lokacije in gradnja repetitorjev, satelitskih in drugih anten ter pretvornikov za potrebe zvez.
34. člen
Cestno omrežje
Dovoljena je rekonstrukcija lokalnih in vaških cest. Izjemoma je dovoljena taka nova gradnja odsekov in lokalnih in vaških cest, ki bistveno prispeva k izboljšanju in varnosti cestnega prometa.
35. člen
(črtan)
36. člen
Pokopališča
Širitve pokopališča se v skladu z ustreznim odlokom dimenzionirajo glede na 30-letne potrebe. Pri načrtovanju se mora upoštevati:
– širitve pokopališč so praviloma dovoljene stran od strnjenih naselij,
– obstoječi kamniti zidovi okrog pokopališč se morajo kot krajinske značilnosti praviloma ohraniti ter izvesti tudi pri širitvah,
– ob pokopališčih se mora upoštevati minimalen 10-metrski varovalni zeleni pas,
– izgradnja mrliških vežic v naseljih tipa AB in A.
36.a člen
Širitve kamnolomov mineralnih surovin so predvidene v kamnolomu Razdrto in kamnolomu Laže. Obvezna je sanacija tistih delov kamnoloma, kjer je eksploatacija končana.
Razširitev obstoječih kamnolomov za pridobivanje tehničnega kamna je možna po usmeritvah Geološkega zavoda. Območje, ki je bilo v predhodni odločbi opredeljeno kot raziskovalno območje, se spremeni v pridobivalno območje. Dolgoročni plan določa izdelavo ureditvenega načrta za vsa območja izkoriščanja rudnin.
VI. MERILA IN POGOJI ZA VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN OHRANJANJE NARAVE
37. člen
Pri izvajanju posegov v prostor se morajo upoštevati:
– strokovne podlage za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za Občino Divača iz vidika varstva kulturne dediščine,
– naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine Divača,
– spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Divača, dopolnjene v letu 2003,
– kulturnovarstvene smernice k prostorskim ureditvenim pogojem,
– naravovarstvene smernice k prostorskim ureditvenim pogojem.
Ti posegi so:
– izkopi gradbenih jam, gradnja prometnih in komunalnih vodov na terenih, ki so zavarovani z varstvenim režimom, morajo potekati pod nadzorstvom pristojne varstvene službe,
– na podlagi ugotovitev, dobljenih pri raziskovanju območja, je možno prekvalificirati dediščino v višjo ali nižjo stopnjo varovanja, kar opravi pristojna spomeniška služba.
Površinske, geomorfološke in hidrološke naravne znamenitosti in karakteristike naravne krajine se varujejo s posebnim režimom. Pogoji za varovanje naravne in kulturne dediščine:
– gradnja novih stavb v vidnem polju sakralne arhitekture, če zapira njeno veduto ali ruši prostor ob njej, ni možna,
– pri gradnji nadomestnih in novih stavb se mora v vaških jedrih upoštevati ulična linija,
– z novogradnjami in dozidavami ni dovoljeno spreminjati značilnega sistema pozidave vaških jeder (ritem in lega stavb z ozirom na ulico, trg itd.),
– območje s karakterističnimi pogledi na naselje, naravne znamenitosti oziroma posamezne lokacije so nezazidljive (izjemoma s sodelovanjem pristojne varstvene službe),
– novogradnje in stavbe, ki se nadzidajo, ne smejo izstopati iz silhuete naselja.
VI. VARSTVO IN IZBOLJŠANJE OKOLJA
38. člen
Za vse vodne vire je določen enoten režim varovanja, ki za vsak vir predvideva varovano območje, razdeljeno v 3 kategorije.
Meje pasov potekajo večinoma po mejah posameznih parcel zaradi lažjega izvajanja vodovarstvenih ukrepov in so prikazane v grafičnih prilogah.
Varovanje velja za naslednje vodne vire in njihove pasove:
VV Brezje, najožji varstveni pas,
VV Brezje, ožji varstveni pas,
VV Brezje, širši varstveni pas;
VV Črna reber, najožji varstveni pas,
VV Črna reber, ožji varstveni pas,
VV Črna reber, širši varstveni pas;
VV Pri Koritih, najožji varstveni pas,
VV Pri Koritih, ožji varstveni pas,
VV Pri Koritih, širši varstveni pas;
VV Ricelj, najožji varstveni pas,
VV Ricelj, ožji varstveni pas,
VV Ricelj, širši varstveni pas,
VV Pod Voglarji, najožji varstveni pas,
VV Pod Voglarji, ožji varstveni pas,
VV Pod Voglarji, širši varstveni pas;
VV Šturek, najožji varstveni pas,
VV Šturek, ožji varstveni pas,
VV Šturek, širši varstveni pas;
VV Ključ, najožji varstveni pas,
VV Ključ, ožji varstveni pas,
VV Ključ, širši varstveni pas;
VV Pod Vidmom, najožji varstveni pas,
VV Pod Vidmom, ožji varstveni pas,
VV Pod Vidmom, širši varstveni pas;
VV Sušet I, II, najožji varstveni pas,
VV Zajetje ob poti, najožji varstveni pas,
VV Izvir pod Žingarico, najožji varstveni pas,
VV Zajetje v potoku, najožji varstveni pas,
VV Mlačevo, najožji varstveni pas,
Nanoški vodni viri, ožji varstveni pas,
Nanoški vodni viri, širši varstveni pas,
Vodozbirno območje povodja Padež z zajetjem Padež.
Določila za urejanje bodo opredeljena v odloku o varovanju lokalnih vodnih virov v Občini Divača.
Za vodne vire in varovalna območja, kjer še ni izdelana varstvena regulativa, veljata permanentno varovanje in prepoved posegov v prostor, ki ogrožajo vodne vire.
Varstvo zraka
39. člen
Zaradi varstva zraka se morajo dosledno spoštovati ustrezni odmiki industrije in proizvodne obrti, ki onesnažujejo okolje, ter piščanjerejskih in govedorejskih farm od obstoječe in predvidene poselitve. Ni dovoljena industrija, ki onesnažuje zrak preko dovoljenih standardov.
Varovalni pasovi med industrijo in stanovanjskimi predeli se morajo intenzivno zazeleniti.
Varstvo pred hrupom
40. člen
Zaradi varstva pred hrupom morajo biti objekti, ki povzročajo prekomeren hrup, ustrezno odmaknjeni od obstoječe in predvidene urbanizacije. Z gradbeno tehničnimi ukrepi je treba zagotoviti, da hrup ne bo presegal dovoljenih koncentracij glede na območje, v katerem se objekt nahaja.
Varstvo tal
41. člen
Vsa skladišča tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali podtalnico.
Večjo pozornost se mora posvetiti preprečevanju onesnaževanja plodne zemlje z biocidi, herbicidi in pesticidi.
Za izkope zemlje iz vrtač se mora izdelati lokacijska dokumentacija, s katero se določijo način izkopa, količina izkopa in sanacija vrtače po opravljenem izkopu. Za take posege v prostor se mora pridobiti ustrezno upravno dovoljenje.
42. člen
Zemljišča, ki so s prostorskim planom opredeljena kot stavbna oziroma določena za spremembo namembnosti, pa so v naravi kmetijska zemljišča, se morajo uporabljati v kmetijske namene vse do začetka gradnje na teh zemljiščih.
43. člen
V rekreacijskih območjih je razen turistično-gostinskih in rekreacijskih objektov in naprav prepovedana vsaka druga gradnja ali poseg v prostor, ki ni usklajen z rekreacijskim značajem območja. Posebno pozornost je treba posvetiti zelenim površinam, ki se urejajo na podlagi načrtov krajinske opreme.
44. člen
Zelene površine so zelenice, parki in drevoredi v okviru stanovanjskih, industrijskih in centralnih območij, zelene površine v okviru športnih in rekreacijskih območij, zeleni pasovi ob prometnih površinah in vodah, med industrijo in stanovanjskimi predeli, varovalni pasovi pri pokopališčih ter zelenje v okviru naravovarstvenih območij in ožjem območju kulturnih spomenikov. V teh površinah je prepovedano sekanje drevja kot tudi vsi posegi vanje, ki niso usklajeni z namembnostjo teh površin.
45. člen
Urejanje prostora za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito se izvaja na podlagi veljavnih predpisov. Območja obstoječih in načrtovanih objektov za potrebe obrambe, zaščite in reševanja z ustreznimi rezervati se urejajo v skladu s tem odlokom.
VII. KONČNE DOLOČBE
46. člen
Legalizacija že zgrajenih objektov in naprav, zgrajenih brez lokacijskega in gradbenega dovoljenja, je možna samo za tiste objekte, ki izpolnjujejo določila in pogoje iz tega odloka, oziroma s soglasjem izvršnega sveta.
46.a člen – upoštevana dopolnitev iz Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana za območje Občine Divača (Uradni list RS, št. 54/04)
Celotno območje Regijskega parka Škocjanske jame se ureja s posebnimi prostorskimi ureditvenimi pogoji. Meja parka je povzeta iz obveznih republiških izhodišč.
46.b člen – upoštevana dopolnitev iz Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana za območje Občine Divača (Uradni list RS, št. 54/04)
Zavod RS za varstvo narave, OE Nova Gorica, pripravi smernice s priporočilom primernih dejavnosti za območje ZS-6 najkasneje v roku enega leta od uveljavitve tega odloka.
46.c člen
Vsi postopki, ki so bili začeti v času pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po starem odloku.
47. člen – upoštevana sprememba in upoštevana dopolnitev iz Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana za območje Občine Divača (Uradni list RS, št. 54/04)
Spremembe in dopolnitve Prostorskih ureditvenih pogojev so na vpogled na Občini Divača.
48. člen – upoštevana sprememba in upoštevana dopolnitev iz Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana za območje Občine Divača (Uradni list RS, št. 54/04)
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Občinska uprava občine Divača.
49. člen – upoštevana sprememba iz Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Divača (Uradni list RS, št. 22/95)
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati:
– Odlok o urbanističnem redu Občine Sežana (Uradne objave, št. 10/68, 13/71, 4/78, 26/80 in 29/82),
– Odlok o zazidalnem načrtu za železnico v Sežani (Uradne objave, št. 19/66),
– Odlok o zazidalnem načrtu Pokopališče in RTP z okolico v Sežani (Uradne objave, št. 22/73)
– Odlok o zazidalnem načrtu Partizanska cesta v Sežani (Uradne objave, št. 6/69, 2/76, 16/79 in 2/81),
– Odlok o zazidalnem načrtu KARE II – pod Bolnico v Sežani (Uradne objave, št. 5/68, 16/74 in 16/78),
– Odlok o zazidalnem načrtu IZK-II »Na Lažah« v Komnu (Uradne objave, št. 10/86),
– Odlok o zazidalnem načrtu Si – v Senožečah (Uradne objave, št. 19/85),
– Odlok o zazidalnem načrtu Si 9 Divača (Uradne objave, št. 12/84).
1) Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana (Uradne objave Primorskih novic, št. 28, 19. 7. 1991) vsebuje tudi naslednjo končno določbo:
50. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
2) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Divača (Uradni list RS, št. 22/95) vsebuje tudi naslednje določbe:
1. člen
»Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana (Uradne objave, št. 28/91) velja smiselno v celotnem tekstu za novo Občino Divača in za spremembe in dopolnitve, ki so sestavni del tega odloka.
14. člen
»Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.«
3) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Divača (Uradni list RS, št. 37/96)
4) Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Sežana za območje Občine Divača (Uradni list RS, št. 54/04) vsebuje naslednjo končno določbo:
»Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«
Št. 22/04
Divača, dne 31. marca 2005.
Župan
Občine Divača
Rajko Vojtkovszky, dr. vet. med. l. r.