Uradni list

Številka 26
Uradni list RS, št. 26/2005 z dne 15. 3. 2005
Uradni list

Uradni list RS, št. 26/2005 z dne 15. 3. 2005

Kazalo

890. Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (uradno prečiščeno besedilo) (ZISDU-1-UPB1), stran 2370.

Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 26. januarja 2005 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje, ki obsega:
– Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje – ZISDU-1 (Uradni list RS, št. 110/02 z dne 18. 12. 2002),
– Avtentično razlago prvega odstavka 137. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje – ORZISDU137 (Uradni list RS, št. 32/04 z dne 2. 4. 2004) in
– Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje – ZISDU-1A (Uradni list RS, št. 42/04 z dne 23. 4. 2004).
Št. 412-01/92-4/30
Ljubljana, dne 26. januarja 2005.
EPA 13-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med. l. r.
Z A K O N
O INVESTICIJSKIH SKLADIH IN DRUŽBAH ZA UPRAVLJANJE
(uradno prečiščeno besedilo)
(ZISDU-1-UPB1)
1. TEMELJNE DOLOČBE
Vsebina zakona
1. člen
Zakon določa pogoje za ustanovitev investicijskih skladov in družb za upravljanje ter ureja način in nadzor njihovega poslovanja, pogoje prodaje investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov v Republiki Sloveniji, vrste storitev ki jih druge osebe opravljajo za investicijske sklade in pogoje ter način opravljanja teh storitev, kakor tudi nadzor in pogoje upravljanja pokojninskih vzajemnih skladov.
Investicijski sklad
2. člen
(1) Investicijski sklad je podjem, katerega edini namen je javno zbiranje denarnih sredstev fizičnih in pravnih oseb in nalaganje teh sredstev v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj.
(2) Investicijski sklad se lahko oblikuje kot vzajemni sklad oziroma ustanovi kot investicijska družba.
(3) Zbiranje denarnih sredstev z namenom iz prvega odstavka tega člena je dovoljeno samo z javno prodajo enot premoženja vzajemnih skladov v skladu s tem zakonom in z javno prodajo delnic investicijskih družb v skladu s tem zakonom.
(4) Nihče drug razen investicijskih skladov ne sme javno zbirati denarnih sredstev niti posredovati pri zbiranju oziroma kako drugače zagotavljati pogojev za zbiranje denarnih sredstev z namenom iz prvega odstavka tega člena.
(5) Vlada Republike Slovenije spremeni tolarske zneske, določene v tem zakonu, če se za več kot 10 odstotkov spremeni razmerje tolarja proti EVRU po tečaju Banke Slovenije.
Uporabljeni pojmi in kratice
3. člen
(1) Posamezni pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. vrednostni papirji so vrednostni papirji po prvem in petem odstavku v zvezi z drugim odstavkom 3. člena ZTVP-1;
2. dolžniški vrednostni papirji so dolžniški vrednostni papirji po tretjem odstavku 3. člena ZTVP-1;
3. tržni oziroma netržni vrednostni papirji so tržni oziroma netržni vrednostni papirji po četrtem odstavku 3. člena ZTVP-1;
4. prva oziroma nadaljnja prodaja vrednostnih papirjev je prva oziroma nadaljnja prodaja vrednostnih papirjev po 4. členu ZTVP-1;
5. izvedeni finančni instrumenti so izvedeni finančni instrumenti po prvem odstavku 6. člena ZTVP-1 in 7. točki prvega odstavka 64. člena tega zakona;
6. standardizirani izvedeni finančni instrumenti so standardizirani izvedeni finančni instrumenti po drugem odstavku 6. člena ZTVP-1;
7. nestandardizirani izvedeni finančni instrumenti so izvedeni finančni instrumenti, ki niso standardizirani, se z njimi ne trguje na organiziranem trgu oziroma se z njimi trguje na trgu institucionalnih vlagateljev, ki jih lahko imetnik kadarkoli po pošteni vrednosti proda ali drugače odsvoji;
8. organizirani trg vrednostnih papirjev je organizirani trg vrednostnih papirjev po 9. členu ZTVP-1;
9. organizirani trg vrednostnih papirjev oziroma izvedenih finančnih instrumentov v državi članici, je organizirani trg v tej državi članici, ki je uvrščen na seznam iz tretjega odstavka 183. člena ZTVP-1;
10. instrument denarnega trga je finančni instrument, s katerim se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev oziroma s katerim se običajno trguje na denarnem trgu, ki ima vrednost, ki se jo da kadarkoli natančno določiti in ki je likviden;
11. likvidna sredstva so sredstva naložena v finančne instrumente in depozite iz prvega odstavka 64. člena tega zakona, ki jih lahko lastnik oziroma družba za upravljanje kadarkoli proti denarnemu plačilu odproda;
12. dodatna likvidna sredstva so sredstva investicijskega sklada, ki niso vložena v posamezne oblike naložb investicijskega sklada, niso predmet naložbene politike in niso namenjena doseganju določenih naložbenih ciljev investicijskega sklada, temveč so namenjena predvsem za zagotavljanje zadostnih denarnih sredstev za pokrivanje izrednih in tekočih izdatkov investicijskega sklada ali pa se oblikujejo v primeru, kadar mora družba za upravljanje zaradi izredno neugodnih razmer na trgu finančnih instrumentov začasno prekiniti nalaganje sredstev investicijskih skladov na te trge;
13. država članica je država, ki je članica Evropskih skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije;
14. tuja država je država, ki ni država članica;
15. država članica OECD je država članica Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj;
16. oseba države članice je fizična oseba, ki ima bivališče na območju države članice, oziroma pravna oseba s sedežem na območju države članice;
17. tuja oseba je oseba, ki ima sedež oziroma bivališče v tuji državi;
18. dobro poučen vlagatelj je oseba iz drugega odstavka 7.a člena in vsaka fizična ali pravna oseba iz tretjega odstavka 7.a člena, ki jo družba za upravljanje obravnava kot dobro poučenega vlagatelja;
19. Direktiva o investicijskih skladih je Direktiva Sveta Evropskih skupnosti 85/611/EEC, dopolnjena z direktivami 88/220/EC, 95/26/EC, 2000/64/EC, 2001/107/EC in 2001/108/EC;
20. Agencija je Agencija za trg vrednostnih papirjev po ZTVP-1;
21. Pooblaščena investicijska družba je investicijska družba ustanovljena skladno z določbami 126. člena ZISDU;
22. Investicijska družba iz ZISDU je investicijska družba, ki je nastala skladno z določbami ZISDU s preoblikovanjem pooblaščene investicijske družbe;
23. Investicijska družba je tista delniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je:
a) investicijska družba iz 6. poglavja tega zakona, ali
b) investicijska družba, katere naložbe in poslovanje niso usklajene z določbami poglavja 4.3. tega zakona o naložbah investicijskega sklada in z določbami tega zakona o poslovanju investicijskega sklada in ki se bo v zakonskih rokih uskladila s temi določbami, in ki je v investicijsko družbo preoblikovana pooblaščena investicijska družba;
24. Vzajemni sklad je:
a) vzajemni sklad iz 5. poglavja tega zakona, ali
b) vzajemni sklad, katerega naložbe in poslovanje niso usklajene z določbami poglavja 4.3. tega zakona o naložbah investicijskih skladov in z drugimi določbami tega zakona in ki se bo v zakonskih rokih uskladil s temi določbami, in ki je vzajemni sklad oblikovan na podlagi ZISDU;
25. Indeksni investicijski sklad je investicijski sklad, katerega cilj naložbene politike je natančno posnemanje sestave določenega indeksa iz prvega odstavka 73. člena tega zakona in ki ima večino sredstev naloženih v vrednostne papirje oziroma finančne instrumente iz 64. člena tega zakona, ki sestavljajo navedeni indeks;
26. Investicijski sklad denarnega trga je investicijski sklad, ki večino prihodkov realizira iz naložb in ima večino sredstev naloženih v instrumente denarnega trga iz 1., 2., 3. in 8. točke prvega odstavka 64. člena ter denarnih depozitih iz 6. točke prvega odstavka 64. člena tega zakona;
27. Namenski investicijski sklad je investicijski sklad, katerega poslovanje je usklajeno z določbami tega zakona in katerega naložbena politika je usmerjena v nalaganje sredstev v določeno gospodarsko dejavnost, panogo (vejo), geografsko področje, v določeno vrsto vrednostnih papirjev ipd., pri čemer je družba za upravljanje takšnega investicijskega sklada specializirana za upravljanje s takšnimi vrstami naložb ali pa razpolaga s specialnim znanjem pri upravljanju s takšnimi naložbami;
28. Sklad skladov je tisti investicijski sklad, katerega cilj naložbene politike je vlaganje sredstev pretežno v enote premoženja oziroma delnice drugih investicijskih skladov v skladu z določbami tega zakona;
29. Trg institucionalnih vlagateljev je tisti trg nestandardiziranih izvedenih finančnih instrumentov, ki deluje redno in javno, je likviden, pregleden in uveljavljen, in ki udeležencem oziroma vlagateljem zagotavlja najmanj enako raven varnosti kot organizirani trg ter je uvrščen na seznam trgov iz petega odstavka 64. člena in iz 4. točke prvega odstavka 77. člena; udeleženci trga institucionalnih vlagateljev so lahko le tisti institucionalni vlagatelji, ki spadajo v eno od kategorij institucionalnih vlagateljev, ki jih določi Agencija in ki so predmet nadzora;
30. Premoženje v upravljanju je premoženje, ki:
a) ga družba za upravljanje upravlja za račun investicijskih skladov in za račun dobro poučenih vlagateljev,
b) premoženje investicijskih skladov in dobro poučenih vlagateljev, ki ga je družba za upravljanje na podlagi pogodbe iz 5. člena tega zakona prenesla v upravljanje na drugega upravljavca;
premoženje v upravljanju ne vključuje premoženja, ki ga je družba za upravljanje na podlagi pogodbe iz 5. člena tega zakona pridobila v upravljanje od drugega upravljavca premoženja oziroma upravljavca investicijskega sklada;
31. Vzajemni pokojninski sklad je vzajemni pokojninski sklad po 307. členu ZPIZ;
(2) Posamezne kratice, uporabljene v tem zakonu, imajo naslednji pomen:
1. ZBan je zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 7/99, 102/2000 in 59/2001),
2. ZGD je zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93, 29/94, 82/94, 20/98, 84/98, 6/99, 54/99, 36/2000, 45/2001, 59/2001, 50/2002),
3. ZPIZ-1 je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 81/2000, 124/2000, 52/2001, 109/2001 in 11/2002),
4. ZPPSL je zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93, 39/97, 52/99, 101/2001 in 42/2002),
5. ZTVP-1 je zakon o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99),
6. ZZavar je zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 13/2000, 91/2000, 12/2001, 21/2002, 52/2002),
7. ZISDU je zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 6/94, 68/96, 25/97, 32/97, 10/98, 26/99, 56/99),
8. ZPSPID je zakon o prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (Uradni list RS, št. 6/94, 68/96, 25/97, 32/97, 10/98, 26/99 in 56/99),
9. ZNVP je zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih (Uradni list RS, št. 23/99).
Družba za upravljanje in skrbnik
4. člen
(1) Družba za upravljanje je gospodarska družba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je pridobila dovoljenje Agencije za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
(2) Družba za upravljanje države članice je pravna oseba s sedežem v državi članici, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa države članice za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov v skladu z Direktivo o investicijskih skladih.
(3) Tuja družba za upravljanje je pravna oseba s sedežem v tuji državi, ki je pridobila dovoljenje pristojnega organa tuje države za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
(4) Skrbnik je skrbnik premoženja investicijskega sklada ali vzajemnega prostovoljnega pokojninskega sklada ali kritnega premoženja pokojninske družbe in je lahko skrbniška banka ali druga finančna institucija, katere poslovanje ureja ZTVP-1 in katere glavna dejavnost so storitve v zvezi s poslovanjem z vrednostnimi papirji ter uveljavljanjem pravic iz teh vrednostnih papirjev na podlagi ZTVP-1, ki je pridobila dovoljenje Agencije za opravljanje skrbniških storitev in ki izpolnjuje pogoje iz poglavja 4.1. in 4.2. tega zakona ter katere poslovanje je predmet javnega nadzora s strani Agencije. Skrbniška banka je banka po prvem odstavku 2. člena ZBan oziroma podružnica banke države članice, ustanovljena na območju Republike Slovenije v skladu z ZBan, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev po tem zakonu.
Storitve upravljanja investicijskih skladov
5. člen
(1) Storitve upravljanja investicijskih skladov obsegajo:
1. upravljanje premoženja investicijskih skladov, in
2. druge storitve upravljanja investicijskih skladov:
a) trženje investicijskih skladov, prodajo investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov,
b) administrativne storitve:
– vodenje poslovnih knjig in sestavljanje poslovnih poročil investicijskega sklada,
– pravne storitve,
– odnosi z vlagatelji,
– vrednotenje premoženja, storitve cenitev,
– pregled usklajenosti z zakonskimi in podzakonskimi zahtevami,
– poročanje in javno objavljanje informacij o poslovanju investicijskega sklada,
– razdelitev dobička,
– izdaja, unovčevanje in izplačevanje odkupnih vrednosti investicijskih kuponov in druge administrativne zadeve povezane z delovanjem vzajemnega sklada,
– vodenje evidenc,
– obračun in poravnave po pogodbah ter razpošiljanje potrdil o lastništvu delnic oziroma enot premoženja investicijskega sklada,
– vodenje registra imetnikov enot vzajemnega sklada oziroma registra delničarjev investicijske družbe,
– zagotavljanje pogojev za delovanje organov investicijske družbe in administrativne zadeve povezane z delovanjem investicijske družbe,
c) druge storitve potrebne za učinkovito upravljanje premoženja investicijskih skladov.
(2) Družba za upravljanje ne sme opravljati nobenih drugih storitev razen v prvem odstavku tega člena navedenih storitev upravljanja tistih investicijskih skladov, ki so predmet nadzora Agencije oziroma pristojnih organov države članice ali pristojnih organov tuje države s katerimi Agencija izmenjuje podatke in informacije na podlagi vzajemnosti.
(3) Družba za upravljanje sme opravljati storitve iz 2. točke prvega odstavka tega člena in iz 8. člena tega zakona le, če opravlja tudi storitve iz prve točke prvega odstavka tega člena.
(4) Storitve upravljanja investicijskih skladov lahko opravlja:
1. družba za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji, ki je za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Agencije,
2. podružnica tuje družbe za upravljanje, ki je za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Agencije,
3. družba za upravljanje države članice, ki v skladu s tem zakonom ustanovi podružnico na območju Republike Slovenije oziroma ki je v skladu s tem zakonom pooblaščena neposredno opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov na območju Republike Slovenije.
(5) Nihče drug razen oseb iz četrtega odstavka tega člena ne sme opravljati storitev upravljanja investicijskih skladov.
(6) Prepoved iz petega odstavka tega člena in četrtega odstavka 2. člena tega zakona ne velja za osebe, ki jih družba za upravljanje iz četrtega odstavka tega člena pisno pooblasti, da v njenem imenu opravljajo posamezne storitve oziroma posle iz prvega odstavka tega člena.
(7) Družba za upravljanje sklene pisno pogodbo z osebo iz šestega odstavka tega člena, s katero pogodbeni stranki podrobno opredelita medsebojne obveznosti, odgovornosti in pravice.
(8) Če je predmet pogodbe prenos opravljanja storitev iz 1. točke prvega odstavka tega člena pogodba stopi v veljavo šele, ko da k pogodbi pisno soglasje skrbnik.
(9) Skrbnik ne da soglasja k navedeni pogodbi, če oceni, da niso izpolnjeni pogoji iz 3. točke do vključno 10. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona.
(10) Če je predmet pogodbe prenos opravljanja posameznih storitev iz podtočke a 2. točke ter 4., 7., 8., 9. in 10. alinee podtočke b 2. točke prvega odstavka tega člena, se v pogodbi določi pravica skrbnika, da od osebe, na katero se prenaša opravljanje teh storitev, kadarkoli zahteva podatke in dokumente, ki jih potrebuje za ocenjevanje izpolnjevanja pogojev iz 3. točke do vključno 10. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona, ta pa ima obveznost skrbniku posredovati zahtevane podatke in dokumente.
Prenos opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja posameznih investicijskih skladov na drugo osebo
6. člen
(1) Družba za upravljanje iz četrtega odstavka 5. člena, lahko pisno pooblasti osebo iz šestega odstavka 5. člena, da v njenem imenu opravlja posamezne storitve iz prvega odstavka 5. člena le, če so izpolnjeni določeni pogoji:
1. da družba za upravljanje obvesti Agencijo na način, z vsebino in v rokih, ki jih določi Agencija, o prenosu opravljanja posamezne storitve oziroma posla upravljanja premoženja investicijskih skladov, iz prvega odstavka 5. člena tega zakona, na podlagi pooblastila, na drugo osebo in ji predloži fotokopijo pogodbe iz sedmega odstavka 5. člena tega zakona, in
2. da se ne zmanjša učinkovitost in možnost nadzora Agencije nad družbo za upravljanje, ki je s pooblastilom prenesla opravljanje posamezne storitve, posle upravljanja investicijskih skladov na drugo osebo ter da Agencija lahko opravlja nadzor opravljanja teh storitev na enak način kot če bi te storitve opravljala družba za upravljanje neposredno, in
3. da družba za upravljanje lahko, kljub prenosu opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov na drugo osebo, deluje in upravlja te investicijske sklade v najboljšem interesu vlagateljev v te investicijske sklade, in
4. da družba za upravljanje, s prenosom opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja posameznih investicijskih skladov na drugo osebo, poveča učinkovitost poslovanja in opravljanja posameznih poslov in to učinkovitost lahko v vsakem trenutku utemelji Agenciji, in
5. da ta druga oseba, na katero je družba za upravljanje na podlagi pooblastila prenesla opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja posameznega investicijskega sklada, ne prenese opravljanje teh poslov naprej, na tretjo osebo, in
6. da ima družba za upravljanje v vsakem trenutku pregled nad izvajanjem posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov, ki jih zanjo po pooblastilu opravljanja druga oseba, in
7. da lahko družba za upravljanje, ne glede na dano pooblastilo drugi osebi o opravljanju posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov, v vsakem trenutku poda tej drugi osebi nadaljnja navodila glede opravljanja teh storitev ter da lahko v vsakem trenutku prekliče dano pooblastilo, pri čemer preklic pooblastila stopi v veljavo takoj, če družba za upravljanje presodi, da je to potrebno zaradi zaščite interesov vlagateljev v posamezni investicijski sklad, in
8. da se s prenosom opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov na drugo osebo ne zmanjša učinkovitost in možnost opravljanja skrbniških storitev oziroma nalog skrbnika za ta investicijski sklad, ter da lahko skrbnik, ne glede na dano pooblastilo družbe za upravljanje drugi osebi o opravljanju posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov, v vsakem trenutku pridobi vse podatke in dokumentacijo od družbe za upravljanje ali od te druge osebe, potrebne za nemoteno opravljanje skrbniških storitev in da ima vedno pregled nad poslovanjem investicijskega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve, in
9. da mora imeti oseba, ki na podlagi pooblastila opravlja za družbo za upravljanje posamezne storitve oziroma posle upravljanja posameznih investicijskih skladov, zadostna strokovna znanja in izkušnje ter biti kadrovsko, tehnično in organizacijsko usposobljena, da lahko učinkovito opravlja navedene storitve, in
10. da, v primeru, ko družba za upravljanje pooblasti drugo osebo za opravljanje storitev upravljanje premoženja posameznega investicijskega sklada:
a) je ta druga oseba predmet nadzora Agencije oziroma pristojnega organa države članice ali pristojnega organa tuje države s katero Agencija izmenjuje podatke in informacije na podlagi vzajemnosti, in ki je pridobila dovoljenje tega organa za opravljanje storitev upravljanja premoženja za račun svojih strank, in
b) ta druga oseba ne sme biti oseba, ki za naveden posamezen investicijski sklad opravlja tudi skrbniške storitve, ali
c) ta druga oseba ne sme biti oseba, ki sicer opravlja skrbniške storitve ali druga oseba, v primeru, ko bi interes te druge osebe lahko bil v konfliktu z interesi vlagateljev v naveden posamezni investicijski sklad, za katerega ta druga oseba po pooblastilu družbe za opravljanje opravlja posamezne storitve, in
č) mora biti zagotovljeno sodelovanje med organom, pristojnim za nadzor družbe za upravljanje in organom, pristojnim za nadzor te druge osebe, če gre za osebo iz tuje države, in
d) pri tem upošteva geografski kriterij alokacije naložb posameznega investicijskega sklada, in
11. da prospekt investicijskega sklada vsebuje seznam storitev upravljanja investicijskega sklada, ki jih družba za upravljanje, na podlagi pooblastila, prenese v opravljanje na drugo osebo.
(2) S prenosom opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov na drugo osebo, ni mogoče niti omejiti niti izključiti odškodninske odgovornosti družbe za upravljanje in skrbnika, za opravljanje navedenih storitev.
(3) Če pogoji iz prvega odstavka tega člena kadarkoli niso izpolnjeni mora skrbnik pisno zahtevati od družbe za upravljanje, da prekine pogodbo iz sedmega odstavka 5. člena tega zakona. V takšnem primeru druga oseba ni upravičena do nadomestila zaradi odstopa od pogodbe.
Storitve trženja in prodaje investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov
7. člen
(1) Investicijski kuponi oziroma delnice posameznega investicijskega sklada so lahko predmet oglaševanja v Republiki Sloveniji oziroma v posamezni državi članici oziroma v tuji državi le, če se v Republiki Sloveniji oziroma v tej državi članici oziroma v tej tuji državi vrši tudi trženje in prodaja investicijskih kuponov oziroma delnic tega posameznega investicijskega sklada.
(2) Trženje in oglaševanje investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov v Republiki Sloveniji se lahko vrši le na podlagi zakonov in iz njih izvedenih predpisov in/ali na podlagi izvedenih predpisov, ki se nanašajo na trženje in oglaševanje, na varstvo investitorjev in varstvo potrošnikov, ki so veljavni v Republiki Sloveniji.
Glede na določbe prejšnjega stavka, Agencija za trg vrednostnih papirjev s predpisom določi način in pogoje za trženje in oglaševanje investicijskih skladov na območju Republike Slovenije ter podrobnejše pogoje, ki jih morajo izpolnjevati osebe iz 9. točke prvega odstavka 6. člena tega zakona.
(3) Trženje in oglaševanje investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov v Republiki Sloveniji se lahko vrši le, če so vlagatelji v te investicijske sklade deležni najmanj enake ravni zaščite kot so jo deležni vlagatelji v investicijske sklade iz 5. oziroma 6. poglavja tega zakona.
(4) Oseba iz 5. člena tega zakona, ki trži in prodaja investicijske kupone oziroma delnice investicijskih skladov v Republiki Sloveniji oziroma v posamezni državi članici oziroma v tuji državi, mora v tej državi zagotoviti zadostne zmogljivosti in denarna sredstva, potrebna za:
1. plačila imetnikom investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih družb,
2. ponovni nakup ali odkup enot premoženja vzajemnega sklada, in
3. razkritje, objavo podatkov in informacij, ki ga je v skladu s tem zakonom dolžna izvršiti družba za upravljanje in/ali oseba iz 5. člena tega zakona (izvleček prospekta, prospekt, polletno in letno poročilo investicijskega sklada, statut investicijske družbe, pravila upravljanja vzajemnega sklada, ipd.).
(5) Če družba za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji, prične neposredno ali posredno preko podružnice tržiti, prodajati enote premoženja oziroma delnice posameznega investicijskega sklada v drugi državi članici ali v tuji državi, oziroma če družba za upravljanje s sedežem v državi članici ali tuji državi prične neposredno ali posredno preko podružnice tržiti, prodajati enote premoženja oziroma delnice posameznega investicijskega sklada v Republiki Sloveniji, mora v tej državi omogočiti razpoložljivost vseh tistih dokumentov in informacij, ki jih mora sicer objaviti v državi svojega sedeža, v najmanj enem uradnem jeziku države, v kateri namerava tržiti posamezen investicijski sklad.
Dobro poučen vlagatelj
7.a člen
(1) Dobro poučen vlagatelj je vsaka fizična ali pravna oseba, ki nalaga svoje premoženje v vrednostne papirje in finančne instrumente z namenom ohranjanja vrednosti tega premoženja in doseganja donosov iz takih naložb, in ki izpolnjuje kriterije zadostnosti in ustreznosti strokovnih znanj in izkušenj o nameravanih poslih ali ponujenih storitvah, potrebnih za presojo tveganj, ki jih kot dobro poučen vlagatelj v zvezi s tem prevzema, ki zna pridobiti dodatne informacije ali strokovno svetovanje kadar to zahteva posamezna vrsta naložb ali določena naložba v finančne instrumente ter je na podlagi teh znanj in izkušenj sposoben samostojno sprejemati naložbene odločitve.
(2) Za dobro poučene vlagatelje iz prvega odstavka tega člena se štejejo država, centralne banke, mednarodne finančne organizacije, banke, hranilnice, borzno posredniške družbe, zavarovalnice, investicijski skladi, družbe za upravljanje investicijskih skladov, pokojninski skladi in upravitelji teh skladov.
(3) Za dobro poučene vlagatelje iz prvega odstavka tega člena se štejejo tudi:
1. druge nadzorovane finančne organizacije, ki niso finančne organizacije iz drugega odstavka tega člena,
2. gospodarske družbe, ki so izdajatelji vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev,
3. gospodarske družbe, ki ustrezajo merilom za velike družbe po ZGD,
4. lokalne skupnosti in
5. fizične osebe in druge pravne osebe, ki niso pravne osebe iz 1. do 3. točke tega odstavka,
za katere družba za upravljanje oceni, da izpolnjujejo kriterije iz prvega odstavka tega člena.
(4) Pri oceni, ali pravna oseba iz 1., 2., 3., ali 5. točke oziroma lokalna skupnost iz 4. točke prejšnjega odstavka izpolnjuje kriterije iz prvega odstavka tega člena, družba za upravljanje upošteva izpolnjevanje teh kriterijev s strani fizičnih oseb, ki so v pravni osebi pooblaščene za sklenitev posla s finančnim instrumentom oziroma za podpis pogodbe, katere predmet je finančna storitev oziroma finančni instrument.
Pri oceni, ali pravna oseba iz 3. točke prejšnjega odstavka izpolnjuje kriterije iz prvega odstavka tega člena, pa družba za upravljanje dodatno upošteva še višino celotnih sredstev družbe, višino neto prihodkov iz zadnjega letnega izkaza poslovanja ter povprečno število zaposlenih v družbi v zadnjem poslovnem letu.
(5) Družba za upravljanje prične osebo iz tretjega odstavka tega člena obravnavati kot dobro poučenega vlagatelja po tem, ko ta oseba:
1. družbi za upravljanje, ki bo zanjo opravljala storitve upravljanja premoženja iz 8. člena tega zakona, predloži pisno zahtevo, da jo le-ta prične obravnavati kot dobro poučenega vlagatelja,
2. od družbe za upravljanje, ki bo zanjo opravljala storitve upravljanja premoženja iz 8. člena tega zakona, prejme pisno navedbo in opis tveganj, ki jih kot dobro poučen vlagatelj prevzema,
3. predloži družbi za upravljanje, ki bo zanjo opravljala storitve upravljanja premoženja iz 8. člena tega zakona, pisno izjavo, da se zaveda tveganj iz 2. točke tega odstavka.
(6) Podrobnejše kriterije iz prvega odstavka tega člena predpiše Agencija.
(7) Dobro poučen vlagatelj sklene z družbo za upravljanje pisno pogodbo o opravljanju storitev upravljanja finančnega premoženja, za katero se smiselno uporabljajo določbe 168. člena ZTVP-1, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(8) Dobro poučen vlagatelj lahko od družbe za upravljanje kadarkoli pisno zahteva, da ga preneha obravnavati kot dobro poučenega vlagatelja.
(9) Družba za upravljanje, ki bo opravljala storitve upravljanja premoženja iz 8. člena tega zakona, mora pred pričetkom opravljanja teh storitev sprejeti notranji akt, v katerem opredeli postopke in politiko razvrščanja vlagateljev med dobro poučene vlagatelje.
Storitve upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev
8. člen
(1) Družba za upravljanje lahko upravlja naslednje vrste finančnega premoženj oziroma dele finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev:
1. premoženje vzajemnih pokojninskih skladov, oblikovanih po ZPIZ-1,
2. kritno premoženje zavarovalnic iz prvega odstavka 120. člena ZZavar in premoženje kritnih skladov iz prvega odstavka 125. člena ZZavar,
3. premoženje bank in borzno posredniških družb,
4. premoženje drugih dobro poučenih vlagateljev.
(2) Družba za upravljanje lahko nalaga premoženje iz prvega odstavka tega člena v naslednje vrednostne papirje in standardizirane finančne instrumente:
1. tržne vrednostne papirje iz 64. člena tega zakona,
2. investicijske kupone vzajemnih skladov iz 5. poglavja tega zakona oziroma delnice investicijskih družb iz 6. poglavja tega zakona,
3. instrumente denarnega trga iz 64. člena tega zakona,
4. finančne terminske pogodbe,
5. obrestne in valutne zamenjave ter zamenjave dolga za delnice,
6. terminske pogodbe o obrestnih merah,
7. opcije na finančne instrumente iz prejšnjih točk tega odstavka.
(3) Družba za upravljanje ne sme naložiti delno ali v celoti premoženja dobro poučenih vlagateljev v delnice in/ali investicijske kupone investicijskega sklada, ki ga upravlja, razen, če za takšno naložbo premoženja pred tem pridobi splošno pisno dovoljenje stranke.
(4) Družba za upravljanje mora pred začetkom opravljanja storitev upravljanja finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje teh storitev.
(5) Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 16. člena in določbe 29. ter 37. do 39. člena tega zakona.
(6) Zahtevi za izdajo dovoljenja za upravljanje premoženja dobro poučenih vlagateljev mora družba za upravljanje dodatno priložiti tudi splošne pogoje poslovanja oziroma opravljanja storitev upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev, ki jih določi družba za upravljanje in ki morajo vsebovati določbe o urejanju medsebojnih pravic in obveznosti družbe za upravljanje in stranke ter opis tveganj, povezanih z naložbami v vrednostne papirje.
(7) Za družbo za upravljanje, ki upravlja premoženje dobro poučenih vlagateljev se smiselno uporabljajo tudi 136. do vključno 141. člen, 151. člen, 157. člen, 168. člen, 170. člen do vključno 180. člen ZTVP-1 ter 29. člen tega zakona.
(8) Pri določanju kadrovskih pogojev iz 29. člena tega zakona mora Agencija za opravljanje storitev upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev s strani družbe za upravljanje, predpisati enake pogoje, kot jih za opravljanje istovrstne storitve določa ZTVP-1 in na njegovi podlagi sprejeti predpisi.
(9) Družba za upravljanje, ki opravlja tudi storitve upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev mora sprejeti pravila, s katerimi omejuje nastanek konflikta interesov pri upravljanju tega premoženja in pri upravljanju premoženja investicijskih skladov. V pravilih mora določiti tudi sankcije za kršitev teh pravil.
(10) Podrobnejšo vsebino pravil iz prejšnjega odstavka določi Agencija.
(11) Pravila iz devetega odstavka tega člena mora DZU predložiti Agenciji skupaj z zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja premoženja dobro poučenih investitorjev.
(12) Dovoljenje iz četrtega odstavka tega člena preneha tudi, če je družbi za upravljanje prenehalo oziroma ji je bilo pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje dejavnosti upravljanja investicijskih skladov.
Vzajemni sklad
9. člen
(1) Vzajemni sklad je investicijski sklad, oblikovan kot ločeno premoženje,
1. ki je razdeljeno na enote, katerih vrednost je na zahtevo imetnika izplačljiva iz tega premoženja, in
2. ki ga upravlja družba za upravljanje.
(2) Vzajemni sklad države članice je vzajemni sklad, ki ga upravlja družba za upravljanje države članice.
(3) Tuj vzajemni sklad je vzajemni sklad, ki ga upravlja tuja družba za upravljanje.
(4) V Republiki Sloveniji je dovoljena samo javna prodaja investicijskih kuponov:
1. vzajemnega sklada,
2. vzajemnega sklada države članice, če je družba za upravljanje države članice, ki upravlja ta vzajemni sklad, po tem zakonu pooblaščena na območju Republike Slovenije prodajati enote premoženja tega vzajemnega sklada,
3. tujega vzajemnega sklada, če je tuja družba za upravljanje, ki upravlja ta vzajemni sklad, pridobila dovoljenje Agencije za ustanovitev podružnice in je po tem zakonu pooblaščena na območju Republike Slovenije prodajati investicijske kupone tega vzajemnega sklada.
(5) Nihče ne sme javno ponujati, posredovati pri prodaji niti kako drugače zagotavljati pogojev za prodajo investicijskih kuponov vzajemnega sklada v nasprotju s četrtim odstavkom tega člena.
Investicijska družba
10. člen
(1) Investicijska družba je investicijski sklad, organiziran kot delniška družba s sedežem v Republiki Sloveniji, katere osnovni kapital je razdeljen na delnice istega razreda, ki so prosto prenosljive in s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev.
(2) Investicijska družba države članice je investicijska družba s sedežem v državi članici.
(3) Investicijska družba države članice je lahko bodisi investicijska družba v upravljanju družbe za upravljanje, bodisi investicijska družba v samostojnem upravljanju.
(4) V primeru investicijske družbe države članice v samostojnem upravljanju se določbe o družbi za upravljanje iz drugega odstavka 4. člena tega zakona smiselno uporabljajo tudi za to investicijsko družbo.
(5) Druga investicijska družba države članice je investicijska družba države članice, katere družba za upravljanje ni družba za upravljanje iz prvega odstavka 46. člena tega zakona.
(6) Tuja investicijska družba je investicijska družba s sedežem v tuji državi.
(7) V Republiki Sloveniji je dovoljena samo javna prodaja delnic:
1. investicijske družbe,
2. investicijske družbe države članice, če je družba za upravljanje države članice, ki upravlja to investicijsko družbo, po tem zakonu pooblaščena na območju Republike Slovenije prodajati delnice te investicijske družbe,
3. druge investicijske družbe države članice, če je družba za upravljanje države članice, ki upravlja to investicijsko družbo, pridobila dovoljenje Agencije za ustanovitev podruž­nice,
4. tuje investicijske družbe, če je tuja družba za upravljanje, ki upravlja to investicijsko družbo, pridobila dovoljenje Agencije za ustanovitev podružnice.
(8) Nihče ne sme javno ponujati, posredovati pri prodaji niti kako drugače zagotavljati pogojev za prodajo delnic investicijske družbe v nasprotju s sedmim odstavkom tega člena.
(9) V primeru druge investicijske družbe države članice iz 3. točke sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe poglavja 3.4. tega zakona.
Ime oziroma firma investicijskega sklada
11. člen
(1) Ime oziroma firma investicijskega sklada mora vsebovati označbo, da gre za vzajemni sklad ali poseben vzajemni sklad oziroma za investicijsko družbo.
(2) Ime oziroma firma drugih pravnih subjektov ne sme vsebovati besed "investicijski sklad", "vzajemni sklad", "investicijska družba" ali drugih besed oziroma besednih zvez, ki bi zavajale v zmoto, da ta pravni subjekt opravlja dejavnost investicijskih skladov.
(3) Ime oziroma firma investicijskega sklada mora vsebovati označbo, iz katere je razvidna naložbena politika oziroma osnovni cilj naložbene politike investicijskega sklada, na podlagi katere(ga) investicijski sklad namerava ali dejansko realizira večino prihodkov (denarni, indeksni, delniški, obvezniški, uravnoteženi, sklad skladov, ipd.).
Udeležba in kvalificirani delež
12. člen
(1) Po tem zakonu je posamezna oseba udeležena v drugi osebi, če je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju druge osebe oziroma v kapitalu druge osebe z najmanj 20 odstotnim deležem.
(2) Kvalificirani delež po tem zakonu je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih pridobi imetnik najmanj 10 odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 10 odstotni delež v kapitalu določene pravne osebe, oziroma na podlagi katerih lahko imetnik izvaja pomemben vpliv na upravo družbe za upravljanje.
Povezane osebe
13. člen
(1) Povezane osebe po tem zakonu so pravno samostojne osebe, ki so med seboj bodisi upravljavsko, kapitalsko bodisi kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovne rezultate oziroma poslovanje druge osebe.
(2) Za povezane osebe po tem zakonu se štejejo zlasti osebe, ki so povezane:
1. kot ožji družinski člani;
2. tako, da je ena oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po prvem odstavku tega člena in po drugih točkah tega odstavka, skupaj, posredno ali neposredno udeležena v drugi osebi;
3. tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po prvem odstavku tega člena in po drugih točkah tega odstavka;
4. tako, da tvorijo pogodbeni koncern ali koncern z razmerjem enakopravnosti po ZGD;
5. kot člani uprave ali nadzornega sveta oziroma zaposleni na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katero ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani te osebe.
(3) Za ožje družinske člane posamezne osebe po tem zakonu se štejejo:
1. zakonec oziroma oseba, s katero živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ima po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, enake pravne posledice kot zakonska zveza;
2. otroci oziroma posvojenci te osebe, ki nimajo polne poslovne sposobnosti;
3. druge osebe, ki z osebo živijo v skupnem gospodinjstvu.
(4) Odvisna oziroma obvladujoča družba po tem zakonu je odvisna oziroma obvladujoča družba po 462. členu ZGD.
(5) Obvladovanje po tem zakonu je razmerje med odvisno in obvladujočo družbo oziroma temu razmerju podobno razmerje med katerokoli fizično in pravno osebo.
(6) Družba za upravljanje mora pripraviti in ob vsaki spremembi dopolnjevati seznam fizičnih in pravnih oseb, ki se štejejo za povezane osebe z družbo za upravljanje.
(7) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino seznama povezanih oseb iz šestega odstavka tega člena.
Posredna pridobitev
14. člen
(1) Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, oziroma drugih vrednostnih papirjev je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže oziroma druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju oziroma druge vrednostne papirje.
(2) Šteje se, da je posamezna oseba posredni imetnik delnic, poslovnih deležev oziroma drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju, oziroma drugih vrednostnih papirjev, katerih neposredni imetnik je s to osebo povezana oseba.
2. DRUŽBA ZA UPRAVLJANJE
2.1. STATUSNE DOLOČBE
2.1.1. Splošne določbe
Pravnoorganizacijska oblika
15. člen
(1) Družba za upravljanje je lahko organizirana kot delniška družba ali kot družba z omejeno odgovornostjo.
(2) Za družbe za upravljanje se uporabljajo določbe ZGD, če ni s tem zakonom drugače določeno.
(3) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na delnice in delničarje družbe za upravljanje, ki je organizirana kot delniška družba, se smiselno uporabljajo za poslovne deleže in družbenike družbe za upravljanje, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo.
Dejavnost družbe za upravljanje
16. člen
(1) Družba za upravljanje ne sme opravljati nobene druge dejavnosti razen storitev upravljanja investicijskih skladov.
(2) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena lahko družba za upravljanje opravlja tudi storitve upravljanja finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev, vendar le pod pogojem, če upravljanja tudi premoženje vsaj enega vzajemnega sklada.
Osnovni kapital družbe za upravljanje
17. člen
(1) Najnižji znesek osnovnega kapitala družbe za upravljanje je 50.000.000 tolarjev.
(2) Delnice oziroma poslovni deleži družbe za upravljanje se lahko vplačajo samo v denarju in morajo biti v celoti vplačani pred vpisom ustanovitve družbe za upravljanje v sodni register oziroma pred vpisom povečanja osnovnega kapitala v sodni register.
(3) Če skupna vrednost celotnega premoženja v upravljanju, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun investicijskih skladov, presega 60 milijard tolarjev, mora družba za upravljanje poleg osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena zagotoviti dodaten kapital najmanj v višini 0,02 odstotka vrednosti razlike med premoženjem v upravljanju, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun investicijskih skladov, in zneskom 60 milijard tolarjev.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, je družba za upravljanje dolžna zagotoviti dodaten kapital le v takšni višini, da vsota dodatnega kapitala in osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena ne presega 2,5 milijard tolarjev.
(5) Ne glede na določbe prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena kapital družbe za upravljanje ne sme biti nikoli nižji od 25 odstotkov stalnih splošnih stroškov družbe za upravljanje v preteklem letu.
(6) Agencija na podlagi predhodnega mnenja Slovenskega inštituta za revizijo predpiše postavke stalnih splošnih stroškov družbe za upravljanje.
Kapital družbe za upravljanje
17.a člen
(1) Kapital družbe za upravljanje sestavljajo naslednje postavke:
1. vplačani osnovni kapital in vplačani presežek kapitala, razen vplačanega osnovnega kapitala in vplačanega presežka kapitala iz prednostnih kumulativnih delnic,
2. rezerve,
3. rezervacije, ki jih je družba za upravljanje oblikovala za splošna tveganja, namenjena kritju morebitnih izgub zaradi tveganj, ki izhajajo iz njenega celotnega poslovanja,
4. preneseni čisti dobiček preteklih let,
5. čisti dobiček tekočega poslovnega leta,
6. druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam od 1. do 4. točke tega odstavka (prevrednotovalni popravki postavk iz 1. do 4. točke),
7. znesek osnovnega kapitala in kapitalskih rezerv, vplačanih na podlagi prednostnih zbirnih (kumulativnih) delnic s fiksnim donosom,
8. podrejeni dolžniški instrumenti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
– so v celoti vplačani,
– so nezavarovani,
– so v primeru stečaja ali likvidacije družbe za upravljanje podrejeni vsem drugim obveznostim družbe za upravljanje,
– je rok dospelosti daljši od petih let,
– jih imetnik ne more unovčiti predčasno,
– so razpoložljivi za kritje izgub družbe za upravljanje šele ob stečaju oziroma likvidaciji in
– niso na razpolago za kritje izgub med rednim poslovanjem družbe za upravljanje,
9. druge postavke, ki so po lastnostih enake postavkam iz 7. in 8. točke tega odstavka (splošni prevrednotovalni popravek postavke iz 7. točke tega odstavka).
(2) Kapital družbe za upravljanje se znižuje za naslednje postavke:
1. lastne delnice oziroma poslovni deleži,
2. neopredmetena dolgoročna sredstva,
3. prenesene izgube iz prejšnjih let in izgube tekočega poslovnega leta,
4. nelikvidna sredstva, ki jih ni možno unovčiti v času, potrebnem za pravočasno izpolnitev dospelih denarnih obveznosti,
5. druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam od 1. do 4. točke tega odstavka (splošni prevrednotovalni popravek postavk iz 1. do 4. točke tega odstavka),
6. naložbe družbe za upravljanje v delnice, poslovne deleže, podrejene dolžniške instrumente in druge naložbe v osebe, ki pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti izračunavajo kapital enako kot družba za upravljanje in pri tem takšne naložbe lahko upoštevajo v izračunu svojega kapitala,
7. naložbe družbe za upravljanje v delnice, poslovne deleže, podrejene dolžniške instrumente in druge naložbe v osebe, ki pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti izračunavajo kapital enako kot družba za upravljanje in pri tem takšne naložbe lahko upoštevajo v izračunu svojega kapitala v obsegu, ki presega 10% kapitala družbe za upravljanje, izračunanega pred odštetjem postavke iz 6. točke in postavke te točke,
8. druge postavke, ki so po svojih lastnostih enake postavkam iz prejšnjih točk tega odstavka.
Naložbe iz 6. točke tega odstavka so odbitna postavka, kadar je družba za upravljanje udeležena v kapitalu druge osebe z najmanj 10% deležem. Naložbe iz 7. točke tega odstavka so odbitna postavka, kadar je družba za upravljanje udeležena v kapitalu druge osebe z manj kot 10%. Med postavke iz 7. točke tega odstavka se ne štejejo naložbe v delnice, ki so uvrščene na organiziran trg in so pridobljene z namenom trgovanja.
(3) Agencija predpiše podrobnejši način izračuna kapitala, s tem da določi zlasti:
1. način in obseg upoštevanja posameznih postavk kapitala in postavk, ki znižujejo kapital družbe pri izračunu kapitala družbe za upravljanje in kapitalske ustreznosti,
2. podrobnejše lastnosti in vrste postavk, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala in kapitalski ustreznosti,
3. podrobnejše lastnosti podrejenih dolžniških instrumentov in nelikvidnih sredstev,
4. podrobnejši način izračuna kapitalske ustreznosti.
Agencija predpiše tudi roke, način in podrobnejšo vsebino poročanja družbe za upravljanje o izpolnjevanju kapitalske ustreznosti družbe za upravljanje.
Delnice družbe za upravljanje
18. člen
(1) Kadar je družba za upravljanje organizirana kot delniška družba, sme izdati samo imenske delnice istega razreda.
(2) Delnice družbe za upravljanje, ki je organizirana kot delniška družba, morajo biti izdane v nematerializirani obliki.
2.1.2. Delničarji družbe za upravljanje
Dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža
19. člen
(1) Pred pridobitvijo delnic oziroma poslovnega deleža družbe za upravljanje, na podlagi katere oseba posredno ali neposredno doseže ali preseže kvalificirani delež v družbi za upravljanje, je potrebno dovoljenje Agencije.
(2) Oseba, ki je pridobila dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, mora za vsako nadaljnjo pridobitev delnic oziroma poslovnega deleža družbe za upravljanje, na podlagi katere doseže ali preseže 20, 33 ali 50 odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje ali na podlagi katere postane obvladujoča družba družbe za upravljanje, pridobiti dovoljenje Agencije.
(3) Če namerava oseba, ki je pridobila dovoljenje iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena odtujiti delnice oziroma poslovni delež tako, da bi se zaradi tega njen delež zmanjšal pod mejo, za katero je pridobila dovoljenje, mora o tem obvestiti Agencijo.
(4) Agencija predpiše način obveščanja iz tretjega odstavka tega člena.
(5) Agencija mora pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena obvestiti pristojni nadzorni organ posamezne države članice, če je bodoči imetnik kvalificiranega deleža ena od naslednjih oseb:
1. oseba iz petega odstavka 82. člena ZTVP-1,
2. oseba iz petega odstavka 19. člena ZBan,
3. oseba iz petega odstavka 18. člena ZZavar,
4. družba za upravljanje, ki je v tej državi članici upravičena upravljati investicijske sklade v skladu z Direktivo o investicijskih skladih,
5. obvladujoča oziroma odvisna družba družbe za upravljanje iz 4. točke tega odstavka,
6. oseba, ki jo obvladuje ista oseba oziroma osebe, ki obvladujejo družbo za upravljanje iz 4. točke tega odstavka.
(6) Če je bodoči imetnik kvalificiranega deleža banka, borzno posredniška družba, zavarovalnica oziroma družba za upravljanje države članice oziroma tuja banka, borzno posredniška družba, zavarovalnica oziroma družba za upravljanje, mora zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka tega člena priložiti tudi mnenje oziroma soglasje pristojnega nadzornega organa.
Odločanje o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega
deleža
20. člen
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka 19. člena tega zakona mora vlagatelj zahteve priložiti seznam z njim povezanih oseb z opisom načina povezave ter listine iz 4. točke 37. člena tega zakona.
(2) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka 19. člena tega zakona, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja da:
1. bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja imetnik kvalificiranega deleža oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je storil bodoči imetnik kvalificiranega deleža oziroma z njim povezane osebe, lahko ogroženo poslovanje investicijskega sklada v skladu z določbami tega zakona, ali
2. bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja bodoči imetnik kvalificiranega deleža oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi načina povezanosti med temi osebami lahko onemogočeno oziroma bistveno oteženo opravljanje nadzora nad družbo za upravljanje.
(3) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža oziroma deleža iz drugega odstavka 19. člena tega zakona tujemu kvalificiranemu imetniku, če je verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora nad družbo za upravljanje.
(4) Pred odločitvijo na podlagi drugega oziroma tretjega odstavka tega člena mora Agencija osebi dati rok, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni in ne daljši od tridesetih dni, da se izjasni o razlogih za zavrnitev dovoljenja.
(5) Kadar je pravna oseba vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, se postopek odločanja o dovoljenju iz prvega odstavka tega člena združi s postopkom odločanja o dovoljenju za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
Sankcije za kršitev in odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža
21. člen
(1) Če oseba pridobi poslovni delež oziroma ima delnice v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 19. člena tega zakona, iz delnic družbe za upravljanje, s katerimi bi bila udeležena pri upravljanju družbe za upravljanje v deležu, glede katerega bi bila dolžna pridobiti dovoljenje Agencije, nima glasovalnih pravic ter mora te delnice oziroma poslovni delež v roku 6 mesecev šteto od datuma pridobitve, odsvojiti.
(2) Glasovalne pravice iz prvega odstavka tega člena se za čas, dokler iz teh delnic imetnik, ki jih je pridobil v nasprotju s prvim oziroma drugim odstavkom 19. člena tega zakona, nima glasovalnih pravic, prištejejo glasovalnim pravicam drugih delničarjev družbe za upravljanje v sorazmerju z njihovo udeležbo v osnovnem kapitalu družbe za upravljanje, tako da je imetnik pri glasovanju udeležen zgolj z deležem delnic, za pridobitev katerega ne potrebuje dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona.
(3) Agencija odvzame dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža če:
1. je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
2. je zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja imetnik kvalificiranega deleža oziroma z njim povezane osebe, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je storil imetnik kvalificiranega deleža oziroma z njim povezane osebe, ogroženo poslovanje investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje, v skladu z določbami tega zakona,
3. je zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih opravlja imetnik kvalificiranega deleža oziroma z njim povezane osebe, oziroma načina povezanosti med temi osebami, onemogočeno oziroma bistveno oteženo opravljanje nadzora nad družbo za upravljanje,
4. je v primeru tujega imetnika kvalificiranega deleža verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora nad družbo za upravljanje.
(4) S pravnomočnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža nastopijo pravne posledice iz prvega odstavka tega člena.
(5) Če je imetnik kvalificiranega deleža obvladujoča oseba družbe za upravljanje, se postopek odvzema dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža lahko združi s postopkom odvzema dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
(6) Agencija predpiše okoliščine in kriterije, kdaj se šteje poslovanje investicijskega sklada za ogroženo.
2.1.3. Uprava in nadzorni svet družbe za upravljanje
Uprava družbe za upravljanje
22. člen
(1) Uprava družbe za upravljanje mora imeti najmanj dva člana, ki družbo za upravljanje skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu.
(2) Član uprave družbe za upravljanje mora naloge vodenja poslov družbe za upravljanje opravljati s polnim delovnim časom, in sicer bodisi na podlagi delovnega razmerja z družbo za upravljanje bodisi na podlagi drugega ustreznega pravnega razmerja.
(3) Najmanj en član uprave mora obvladati slovenski jezik. Najmanj en član uprave mora imeti v Republiki Sloveniji središče uresničevanja svojih življenjskih interesov.
(4) Uprava mora voditi posle družbe za upravljanje v Republiki Sloveniji.
Pogoji za člana uprave družbe za upravljanje
23. člen
(1) Član uprave družbe za upravljanje je lahko oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je ustrezno strokovno usposobljena in ima izkušnje, potrebne za vodenje poslov družbe za upravljanje,
2. da ni bila pravnomočno nepogojno obsojena na kazen zapora več kot treh mesecev, ki še ni izbrisana.
(2) Pogoj iz 1. točke prvega odstavka tega člena je izpolnjen, če ima oseba zadostna teoretična in praktična znanja za vodenje poslov družbe za upravljanje ter najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti ali dejavnosti, kot družba za upravljanje oziroma drugih primerljivih poslov, od tega najmanj triletne izkušnje pri vodenju poslov upravljanja finančnih naložb.
Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave
24. člen
(1) Za člana uprave družbe za upravljanje je lahko imenovana le oseba, ki na podlagi zahteve pridobi dovoljenje Agencije za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena mora kandidat za člana uprave priložiti dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 22. in 23. člena tega zakona.
(3) Agencija lahko odloči, da mora kandidat za člana uprave družbe za upravljanje v postopku odločanja o dovoljenju opraviti predstavitev vodenja poslov družbe za upravljanje.
(4) Agencija izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena, če na podlagi dokazov iz drugega odstavka tega člena in predstavitve iz tretjega odstavka tega člena sklene, da kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave družbe za upravljanje.
(5) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja, če iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi bilo zaradi dejavnosti ali poslov, ki jih oseba opravlja, oziroma zaradi ravnanj, ki jih je oseba storila, lahko ogroženo poslovanje družbe za upravljanje oziroma investicijskih skladov, ki jih upravlja, v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(6) Kadar je pravna oseba vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, se postopek odločanja o dovoljenju iz prvega odstavka tega člena združi s postopkom odločanja o dovoljenju za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
Dolžnosti člana uprave
25. člen
(1) Člani uprave družbe za upravljanje morajo zagotoviti, da družba za upravljanje upravlja investicijske sklade in posluje v skladu z določbami tega zakona in drugih zakonov, ki urejajo poslovanje z vrednostnimi papirji ter predpisi, izdanimi na njihovi podlagi.
(2) Člani uprave družbe za upravljanje morajo zagotoviti, da družba za upravljanje zase in za investicijske sklade, ki jih upravlja, vodi poslovne knjige ter poslovno dokumentacijo, sestavlja knjigovodske listine, vrednoti knjigovodske postavke, sestavlja računovodska poročila ter poroča oziroma obvešča Agencijo v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
Odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave
26. člen
(1) Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje če:
1. je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov,
2. je bil član uprave pravnomočno nepogojno obsojen na kazen zapora več kot treh mesecev,
3. član uprave huje krši dolžnosti člana uprave iz 25. člena tega zakona,
4. član uprave krši prepoved iz 28. člena tega zakona,
5. član uprave krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov iz 109. člena tega zakona.
(2) Za hujšo kršitev iz 3. točke prvega odstavka tega člena se šteje bodisi:
1. kršitev, zaradi katere je investicijskemu skladu, ki ga upravlja družba za upravljanje, oziroma posameznemu imetniku investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma delnic investicijske družbe nastala oziroma bi mu lahko nastala škoda, bodisi
2. ponavljajoča se kršitev dolžnosti člana uprave iz 25. člena tega zakona.
(3) Če je bil nad članom uprave začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave zaradi kršitev, zaradi katerih je bil nad družbo za upravljanje začet postopek za odvzem dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, lahko Agencija oba postopka združi.
Drugi ukrepi proti članom uprav družb za upravljanje
27. člen
(1) Namesto odvzema dovoljenja lahko Agencija članu uprave družbe za upravljanje izreče ukrep pogojnega odvzema dovoljenja ali javnega opomina.
(2) Za izrek ukrepov iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 206. člena in 208. člena tega zakona.
Prepovedani posli članov uprave in nadzornega sveta družbe za upravljanje
28. člen
(1) Z družbo za upravljanje ne smejo sklepati poslov nakupa in prodaje oziroma drugih poslov, katerih predmet so naložbe investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje naslednje osebe:
1. člani uprave in člani nadzornega sveta družbe za upravljanje ter njihovi ožji družinski člani, in
2. osebe, s katerimi so osebe iz prve točke tega odstavka kapitalsko povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju, oziroma tako, da poslovne odločitve ali poslovanje ene osebe lahko pomembno vplivajo na poslovne odločitve, poslovne rezultate ali poslovanje druge osebe.
(2) Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za investicijske kupone oziroma delnice investicijskih skladov.
2.1.4. Pogoji za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov
Določitev pogojev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov
29. člen
Agencija določi podrobnejše kadrovske, tehnične in organizacijske pogoje, ki jih mora izpolnjevati družba za upravljanje in oseba iz šestega odstavka 5. člena tega zakona, za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
2.2. OBVLADOVANJE TVEGANJ
Obvladovanje tveganj
30. člen
(1) Družba za upravljanje mora zagotoviti, da razpolaga z ustreznim kapitalom glede na obseg premoženja investicijskih skladov, ki jih upravlja, ter glede na izpostavljenost družbe za upravljanje tveganjem, povezanim z opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov in storitev upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev (kapitalska ustreznost).
(2) Kapital družbe za upravljanje, ki opravlja izključno storitve upravljanja investicijskih skladov, ne sme biti manjši od zneska iz prvega, tretjega, četrtega oziroma petega odstavka 17. člena tega zakona.
(3) Družba za upravljanje, ki poleg storitev upravljanja investicijskih skladov opravlja tudi storitve upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev, mora poleg kapitala iz prvega, tretjega, četrtega oziroma petega odstavka 17. člena tega zakona, zagotoviti dodaten kapital, ki bo namenjen kritju izpostavljenosti družbe za upravljanje tveganjem, povezanim z opravljanjem storitev upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev.
(4) Če se kapital družbe za upravljanje zniža pod zahtevani znesek iz 17. člena tega zakona, lahko Agencija dovoli družbi za upravljanje, da nadaljuje z opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov oziroma finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev pod pogojem, da v roku, ki ga določi Agencija, poveča kapital tako, da ta ni manjši od skupnega zneska zahtevanega kapitala po 17. členu tega zakona in zahtevanega dodatnega kapitala po prejšnjem odstavku. Če družba za upravljanje v roku ne izpolni zahteve po kapitalski ustreznosti, je to razlog po 6. točki prvega odstavka 39. člena tega zakona za odvzem dovoljenja družbi za upravljanje za opravljanje dejavnosti upravljanja investicijskih skladov.
(5) Družba za upravljanje mora spoštovati pravila o obvladovanju tveganj in glede na skupni obseg premoženja investicijskih skladov, ki ji je dano v upravljanje ter vrste storitev, ki jih opravlja, vzpostaviti ustrezen sistem obvladovanja tveganj, ki ji omogoča tekoče ugotavljanje, merjenje in spremljanje:
1. celotnega tveganja družbe za upravljanje,
2. posameznih vrst tveganj in doprinos teh tveganj k celotnemuo tveganju družbe za upravljanje.
(6) Družba za upravljanje mora vzpostaviti oziroma sprejeti procese in ukrepe obvladovanja navedenih tveganj ter spremljati posledice izvajanja teh ukrepov.
(7) Za obvladovanje tveganj se smiselno uporabljajo določbe prvega do vključno šestega odstavka 65. člena tega zakona.
(8) Podrobnejša pravila o obvladovanju tveganj iz petega odstavka tega člena predpiše Agencija.
Omejitev naložb družbe za upravljanje
31. člen
(1) Družba za upravljanje ne sme pridobiti poslovnega deleža oziroma drugih pravic v osebni družbi oziroma drugi pravni osebi, na podlagi katerih bi neomejeno odgovarjala za obveznosti te družbe.
(2) Družba za upravljanje je lahko bodisi sama ali skupaj z drugimi osebami, povezanimi z družbo za upravljanje, udeležena v drugi pravni osebi samo, če ta pravna oseba kot dejavnost opravlja najmanj eno od storitev upravljanja investicijskega sklada iz prvega odstavka 5. člena tega zakona ali storitev gospodarjenja z vrednostnimi papirji iz 2. točke prvega odstavka 73. člena ZTVP-1, in če je organizirana kot kapitalska družba.
(3) Družba za upravljanje ne sme za svoj račun pridobiti delnic oziroma poslovnega deleža, na podlagi katerega bo dosegla ali presegla kvalificiran delež v skrbniku investicijskega sklada, ki ga upravlja.
(4) Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za članstvo v gospodarskem interesnem združenju, v katerega se združujejo družbe za upravljanje.
2.3. POSLOVNE KNJIGE IN POSLOVNA POROČILA DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE TER REVIDIRANJE
Uporaba določb
32. člen
(1) Za poslovne knjige in poslovna poročila družbe za upravljanje se smiselno uporablja 186. do 189. člen ZTVP-1.
(2) Agencija na podlagi predhodnega mnenja Slovenskega inštituta za revizijo predpiše:
1. analitični kontni načrt za družbe za upravljanje,
2. vrste in sheme računovodskih izkazov družb za upravljanje,
3. podrobnejšo vsebino prilog k računovodskim izkazom družbe za upravljanje.
(3) Za revidiranje letnega poročila družbe za upravljanje in objavo povzetka revidiranega letnega poročila se smiselno uporablja 191. do 193. člen ZTVP-1.
2.4. STEČAJ DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE
Prepoved prisilne poravnave
33. člen
Nad družbo za upravljanje ni mogoče začeti postopka prisilne poravnave.
Uporaba določb za stečajni postopek in postopek likvidacije
34. člen
Če s tem zakonom ni drugače določeno, se za stečajni postopek in postopek likvidacije nad družbo za upravljanje uporabljajo določbe ZPPSL.
Posebne določbe za stečajni postopek družbe za upravljanje
35. člen
(1) Terjatve do družbe za upravljanje za povrnitev škode iz tretjega odstavka 138. člena in iz tretjega odstavka 182. člena tega zakona se iz stečajne mase izplačajo kot strošek stečajnega postopka pred poplačilom terjatev iz drugega in tretjega odstavka 160. člena ZPPSL.
(2) Sklep o začetku stečajnega postopka nad družbo za upravljanje vroči sodišče tudi Agenciji.
3. OPRAVLJANJE STORITEV UPRAVLJANJA INVESTICIJSKIH SKLADOV
3.1. DOVOLJENJA V ZVEZI Z OPRAVLJANJEM STORITEV UPRAVLJANJA INVESTICIJSKIH SKLADOV
Vrste dovoljenj
36. člen
(1) Družba za upravljanje mora pred vpisom ustanovitve v sodni register pridobiti dovoljenje Agencije za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov), pri čemer pisno zahtevo iz 37. člena tega zakona vložijo v imenu družbe za upravljanje njeni ustanovitelji.
(2) Družba za upravljanje mora pred združitvijo z drugo družbo za upravljanje oziroma drugo pravno osebo oziroma pred delitvijo pridobiti dovoljenje Agencije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za združitev oziroma delitev).
(3) Družba za upravljanje mora pred ustanovitvijo podružnice v tuji državi pridobiti dovoljenje Agencije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za ustanovitev podružnice v tuji državi).
(4) Družba za upravljanje mora pred začetkom upravljanja posameznega investicijskega sklada pridobiti dovoljenje Agencije za upravljanje tega investicijskega sklada.
Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov
37. člen
Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov je treba priložiti:
1. statut oziroma pogodbo o ustanovitvi družbe za upravljanje,
2. poslovni načrt za prva tri leta poslovanja, iz katerega je razviden obseg načrtovanih poslov upravljanja investicijskih skladov in temu ustrezna organizacijska zgradba družbe za upravljanje, kadrovska struktura družbe za upravljanje,
3. seznam delničarjev oziroma družbenikov, z navedbo imena in priimka ter naslova oziroma firme in sedeža, nominalnega zneska delnic oziroma poslovnih deležev in odstotkov udeležbe v osnovnem kapitalu družbe za upravljanje,
4. za delničarje oziroma družbenike – pravne osebe, ki so imetniki kvalificiranih deležev:
a) izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega javnega registra,
b) letna poročila za zadnji dve poslovni leti,
c) če je delničar oziroma družbenik delniška družba, tudi izpisek delničarjev iz knjige delničarjev oziroma, če so bile izdane prinosniške delnice, overjen prepis notarskega zapisa prisotnih na zadnji skupščini,
5. seznam oseb, ki so povezane z imetniki kvalificiranih deležev z opisom načina povezave,
6. dokumentacijo, ki jo s predpisom določi Agencija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti ali je družba za upravljanje kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati posle upravljanja investicijskih skladov,
7. dokumentacijo, iz katere je razvidno, da bo registriran sedež družbe za upravljanje lociran v Republiki Sloveniji (priglasitev vpisa tega sedeža v sodni register potrjen z žigom sodnega registra) oziroma iz katere je razvidno, da je registriran sedež družbe za upravljanje lociran v isti državi članici oziroma v isti tuji državi kot je locirana glavnina poslovanja in vsa (administrativna) dokumentacija družbe za upravljanje v zvezi s poslovanjem posameznega investicijskega sklada ter uprava družbe za upravljanje,
8. drugo dokumentacijo, ki jo zahteva Agencija za oceno iz 3. točke drugega odstavka 38. člena tega zakona.
Odločanje o dovoljenju za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov
38. člen
(1) Agencija izda dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, najkasneje v roku štirih mesecev od prejema popolne zahteve iz 37. člena tega zakona, če ugotovi, da družba za upravljanje izpolnjuje pogoje za opravljanje teh storitev.
(2) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov:
1. če delničarji oziroma družbeniki, ki so imetniki kvalificiranih deležev, nimajo dovoljenja iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona,
2. če člani uprave nimajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave iz 24. člena tega zakona,
3. če Agencija oceni, da bi bilo zaradi načina povezanosti med družbo za upravljanje in osebami, povezanimi z družbo za upravljanje na podlagi povezav opredeljenih v 12. in 13. členu tega zakona oziroma zaradi predpisov tuje države, ki urejajo poslovanje ali nadzor poslovanja osebe, povezane z družbo za upravljanje oziroma zaradi težav pri izvajanju teh predpisov, lahko onemogočeno oziroma bistveno oteženo opravljanje nadzora nad družbo za upravljanje in premoženjem, ki ga upravlja,
4. če družba za upravljanje ne izpolnjuje drugih pogojev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov iz tega zakona.
(3) Agencija mora zavrnitev zahteve obrazložiti vložniku zahteve.
Prenehanje dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov
39. člen
(1) Dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov preneha:
1. če družba za upravljanje ne začne poslovati v šestih mesecih od izdaje dovoljenja,
2. če družba za upravljanje preneha z opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov za več kot eno leto,
3. z začetkom stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije nad družbo za upravljanje,
4. z zaključkom redne likvidacije družbe za upravljanje,
5. če se družba za upravljanje kot prevzeta družba združi z drugo družbo za upravljanje oziroma drugo pravno osebo,
6. če družba za upravljanje ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi ji je bilo izdano dovoljenje,
7. če je družba za upravljanje navajala pri pridobitvi dovoljenja napačne podatke.
(2) Če nastopi razlog iz prvega odstavka tega člena, izda Agencija sklep, s katerim ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.
Dovoljenje za združitev oziroma delitev
40. člen
(1) Za dovoljenje za združitev družbe za upravljanje z drugo družbo za upravljanje oziroma drugo pravno osebo se smiselno uporabljajo določbe 37. in 38. člena tega zakona.
(2) Kadar zaradi spojitve nastane nova pravna oseba ali kadar se družba za upravljanje kot prevzeta družba pripoji drugi pravni osebi, ki ni družba za upravljanje, Agencija hkrati z odločitvijo o dovoljenju za združitev odloči tudi o dovoljenju prevzemni družbi za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
(3) Za dovoljenje za delitev družbe za upravljanje se smiselno uporabljajo določbe 37. do 38. člena tega zakona, če ni v četrtem oziroma petem odstavku tega člena drugače določeno.
(4) Kadar je v primeru oddelitve družba za upravljanje prenosna družba, Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za delitev tudi, če družba za upravljanje zaradi oddelitve ne bi več dosegala kapitalske ustreznosti.
(5) Kadar zaradi oddelitve nastane nova družba za upravljanje ali kadar se družba za upravljanje kot prenosna družba razdeli na dve oziroma več novih družb za upravljanje, Agencija hkrati z odločitvijo o dovoljenju za delitev odloči tudi o dovoljenju novi družbi za upravljanje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
3.2. OPRAVLJANJE STORITEV UPRAVLJANJA INVESTICIJSKIH SKLADOV IZVEN OBMOČJA REPUBLIKE SLOVENIJE
Opravljanje storitev v državi članici
41. člen
Družba za upravljanje lahko opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov na območju države članice bodisi prek podružnice bodisi neposredno, če izpolnjuje pogoje, določene s predpisi te države članice.
Opravljanje storitev v drugi državi članici prek
podružnice
42. člen
(1) Družba za upravljanje, ki namerava odpreti podružnico v drugi državi članici, mora o tem obvestiti Agencijo in nanjo nasloviti zahtevo za posredovanje tega obvestila pristojnemu nadzornemu organu države članice, v kateri namerava odpreti podružnico.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati naslednje podatke:
1. navedbo države članice, v kateri namerava družba za upravljanje odpreti podružnico,
2. splošne podatke o podružnici, ki obsegajo:
– opis storitev, ki jih bo opravljala podružnica in njen načrt poslovanja,
– organizacijsko strukturo podružnice,
– imena oseb, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice,
– naslov, na katerem bo mogoče v državi članici iz 1. točke tega odstavka pridobiti dokumentacijo o poslovanju podružnice.
Agencija mora posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice prejeto obvestilo iz prvega odstavka tega člena in podrobne podatke o sistemu jamstev za terjatve vlagateljev namenjenemu zaščiti vlagateljev v investicijske sklade in vlagateljev, za katere bo družba za upravljanje opravljala storitve upravljanja finančnega premoženja.
(3) Družba za upravljanje mora obvestilu iz prvega odstavka tega člena za vsak vzajemni sklad, ki ga upravlja in katerega enote premoženja bo tržila njena podružnica v drugi državi članici, priložiti naslednje podatke oziroma dokumentacijo:
1. natančen opis:
– načrtovanega oglaševanja, trženja in prodaje enot premoženja vzajemnih skladov,
– načrtovanega razkrivanja, razpoložljivosti in javne objave informacij iz 3. točke tega odstavka ter
– poslovnih razmerij, ki jih je družba za upravljanje vzpostavila oziroma jih namerava vzpostaviti v zvezi z načrtovanimi aktivnostmi iz prve in druge alinee te točke v državi članici,
2. natančen opis načina zagotavljanja zadostnih zmogljivosti, denarnih sredstev in poslovnih razmerij, ki jih je družba za upravljanje vzpostavila oziroma jih namerava vzpostaviti, za:
– plačila imetnikom enot premoženja oziroma investicijskih kuponov posameznega vzajemnega sklada,
– ponovni nakup ali odkup enot premoženja oziroma investicijskih kuponov vzajemnega sklada, in
– razkritje, razpoložljivost oziroma javno objavo podatkov in informacij, ki jih je dolžna vlagateljem zagotoviti družba za upravljanje in/ali oseba iz 5. člena tega zakona,
3. izvleček prospekta in prospekt, zadnje letno poročilo investicijskega sklada in morebitno kasnejše polletno poročilo, pravila upravljanja vzajemnega sklada, in drugo dokumentacijo in informacije, ki jih bo dala na razpolago vlagateljem v drugi državi članici.
(4) Družba za upravljanje mora o nameri pričetka oglaševanja, trženja oziroma prodaje enot premoženja vzajemnega sklada preko podružnice, obvestiti pristojni nadzorni organ države članice. Obvestilu o nameri mora družba za upravljanje priložiti podatke in dokumentacijo iz tretjega odstavka tega člena ter izjavo Agencije, da posamezen vzajemni sklad izpolnjuje pogoje, določene z Direktivo o investicijskih skladih.
(5) Agencija mora najkasneje v roku treh mesecev po tem, ko je od družbe za upravljanje prejela obvestilo z zahtevo iz prvega odstavka tega člena ter priloge iz tretjega odstavka tega člena, prejeto obvestilo posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti družbo za upravljanje.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena Agencija zavrne zahtevo družbe za upravljanje za posredovanje obvestila iz prvega odstavka tega člena pristojnemu nadzornemu organu države članice, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga, dokumentacije iz drugega in tretjega odstavka tega člena, in ob upoštevanju načrtovanega obsega poslovanja družbe za upravljanje preko podružnice oceni, da finančni položaj, organizacijska struktura oziroma struktura vodenja in poslovanja družbe za upravljanje niso ustrezni.
Agencija določi kriterije, na podlagi katerih ocenjuje ustreznost finančnega položaja, organizacijske strukture oziroma strukture vodenja in poslovanja družbe za upravljanje.
(7) Če Agencija v skladu s šestim odstavkom tega člena zavrne zahtevo družbe za upravljanje, mora družbi za upravljanje najkasneje v roku dveh mesecev po tem, ko je od nje prejela zahtevo iz prvega odstavka tega člena, obvestilo iz drugega odstavka tega člena in priloge iz tretjega odstavka tega člena, izdati odločbo o zavrnitvi zahteve. Odločba mora biti obrazložena.
(8) Pristojni nadzorni organ države članice lahko, najkasneje v dveh mesecih po tem, ko od Agencije prejme obvestilo iz petega odstavka tega člena, družbo za upravljanje obvesti o:
1. pogojih in predpisih, na podlagi katerih sme družba za upravljanje preko podružnice v državi članici opravljati storitve oglaševanja, trženja in prodaje enot premoženja vzajemnih skladov, vključno s predpisi, ki urejajo razkrivanje, razpoložljivost in javno objavo informacij, ki so pomembne za vlagatelje v vzajemne sklade,
2. pravilih varnega in skrbnega poslovanja ter pravilih ravnanja, ki veljajo v državi članici, na podlagi katerih mora družba za upravljanje pri opravljanju storitev upravljanju premoženja dobro poučenih vlagateljev, ravnati v javnem interesu.
(9) Družba za upravljanje sme odpreti podružnico, pričeti poslovati preko podružnice in pričeti oglaševati, tržiti in prodajati enote premoženja vzajemnega sklada preko podružnice v državi članici, po izteku dveh mesecev od dne, ko je pristojni nadzorni organ države članice od Agencije prejel obvestilo in podatke iz drugega odstavka tega člena ter od družbe za upravljanje obvestilo iz četrtega odstavka tega člena.
(10) Ne glede na določbe devetega odstavka tega člena, družba za upravljanje ne sme pričeti tržiti in prodajati enot premoženja vzajemnega sklada preko podružnice, če pristojni nadzorni organ države članice pred iztekom roka iz osmega odstavka tega člena z odločbo ugotovi, da:
1. načrtovano oglaševanje, trženje in prodaja enot premoženja vzajemnega sklada, razkrivanje, razpoložljivost in javna objava informacij iz 3. točke tretjega odstavka tega člena ter vzpostavljena pravna razmerja iz tretjega odstavka tega člena, niso v skladu s predpisi, ki veljajo na ozemlju te države članice, oziroma
2. družba za upravljanje ni zagotovila zadostnih denarnih sredstev oziroma zmogljivosti za:
– oglaševanje in trženje enot premoženja vzajemnih skladov, plačila imetnikom enot premoženja oziroma investicijskih kuponov posameznega vzajemnega sklada,
– ponovne nakupe ali odkupe enot premoženja oziroma investicijskih kuponov vzajemnega sklada,
– razkrivanje, razpoložljivost in javno objavo podatkov in informacij vlagateljem v investicijske sklade.
Obrazloženo odločbo pristojni nadzorni organ države članice posreduje Agenciji, Agencija pa mora nemudoma o tem obvestiti družbo za upravljanje.
(11) Družba za upravljanje sme pričeti tržiti oziroma prodajati enote premoženja dodatnih vzajemnih skladov preko obstoječe podružnice po izteku dveh mesecev od dne, ko je o nameri pričetka trženja oziroma prodaje obvestila pristojni nadzorni organ države članice in obvestilu priložila podatke in dokumentacijo v skladu s četrtim odstavkom tega člena, razen če pristojni nadzorni organ države članice pred iztekom tega roka v obrazloženi odločbi navede ugotovitve iz 1. oziroma 2. točke desetega odstavka tega člena.
Obrazloženo odločbo pristojni nadzorni organ države članice posreduje Agenciji, Agencija pa mora nemudoma o tem obvestiti družbo za upravljanje.
(12) Družba za upravljanje mora Agencijo in pristojni nadzorni organ države članice iz četrtega odstavka tega člena pisno obvestiti o vsaki nameravani spremembi podatkov iz 2. točke drugega odstavka tega člena ali o nameravani spremembi podatkov iz tretjega odstavka tega člena, najmanj en mesec pred nameravano spremembo.
Agencija mora pristojni nadzorni organ države članice, v primeru da je družba za upravljanje vključena v sistem jamstev za terjatve vlagateljev, ki je vzpostavljen v Republiki Sloveniji, nemudoma obvestiti o morebitni spremembi tega sistema.
(13) Za ukrepanje Agencije oziroma pristojnega nadzornega organa države članice v zvezi z nameravanimi spremembami iz prejšnjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe šestega oziroma osmega odstavka tega člena.
Neposredno opravljanje storitev v državi članici
43. člen
(1) Družba za upravljanje mora o nameri pričetka neposrednega opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov in finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev na območju druge države članice obvestiti Agencijo.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati naslednje podatke:
1. navedbo države članice, v kateri namerava začeti z neposrednim opravljanjem storitev,
2. program načrtovanih aktivnosti in opis storitev, ki jih bo opravljala,
3. podatke o morebitni vzpostavitvi ali vključitvi v sistem jamstev za terjatve vlagateljev v investicijske sklade in terjatve dobro poučenih vlagateljev, za katere družba za upravljanje opravlja storitev upravljanja finančnega premoženja.
(3) Agencija mora najkasneje v roku enega meseca po tem, ko je od družbe za upravljanje prejela obvestilo iz prejšnjega odstavka, to obvestilo posredovati pristojnemu nadzornemu organu države članice in o tem obvestiti družbo za upravljanje.
Hkrati z obvestilom Agencija pristojnemu nadzornemu organu države članice posreduje tudi podrobne podatke o sistemu jamstev za terjatve vlagateljev namenjenemu zaščiti vlagateljev v investicijske sklade in terjatve vlagateljev, za katere bo družba za upravljanje opravljala storitve upravljanja finančnega premoženja.
(4) Družba za upravljanje mora o nameri pričetka neposrednega oglaševanja, trženja oziroma prodaje enot premoženja posameznega vzajemnega sklada v drugi državi članici obvestiti pristojni nadzorni organ te države članice.
Obvestilu o nameri mora družba za upravljanje priložiti naslednje podatke in dokumentacijo:
1. natančen opis:
– načrtovanega oglaševanja, trženja in prodaje enot premoženja vzajemnih skladov,
– načrtovanega razkrivanja, razpoložljivosti in javne objave informacij iz 3. točke tega odstavka ter
– poslovnih razmerij, ki jih je družba za upravljanje vzpostavila oziroma jih namerava vzpostaviti v zvezi z načrtovanimi aktivnostmi iz prve in druge alinee te točke v državi članici,
2. natančen opis načina zagotavljanja zadostnih zmogljivosti, denarnih sredstev in poslovnih razmerij, ki jih je družba za upravljanje vzpostavila, za:
– plačila imetnikom enot premoženja oziroma investicijskih kuponov posameznega vzajemnega sklada,
– ponovni nakup ali odkup enot premoženja oziroma investicijskih kuponov vzajemnega sklada, in
– razkritje, razpoložljivost oziroma javno objavo podatkov in informacij, ki je dolžna zagotoviti družba za upravljanje oziroma oseba iz 5. člena tega zakona vlagateljem,
3. izvleček prospekta in prospekt, zadnje letno poročilo investicijskega sklada in morebitno kasnejše polletno poročilo ter pravila upravljanja vzajemnega sklada, ki jih bo dala na razpolago vlagateljem v drugi državi članici, in
4. izjavo Agencije, da posamezen vzajemni sklad izpolnjuje pogoje, določene z Direktivo o investicijskih skladih.
(5) Pristojni nadzorni organ države članice lahko po tem, ko od Agencije prejme obvestilo iz tretjega odstavka tega člena, družbo za upravljanje iz prvega odstavka tega člena obvesti o:
1. pogojih in predpisih na podlagi katerih sme družba za upravljanje neposredno opravljati storitve oglaševanja, trženja in prodaje enot premoženja vzajemnih skladov, vključno z predpisi, ki urejajo razkrivanje, razpoložljivost in javno objavo informacij, ki so pomembne za vlagatelje v vzajemne sklade,
2. pravilih varnega in skrbnega poslovanja ter pravilih ravnanja, na podlagi katerih mora družba za upravljanje pri neposrednem opravljanju storitev upravljanja premoženja dobro poučenih vlagateljev, ravnati v javnem interesu.
(6) Družba za upravljanje sme pričeti s poslovanjem v državi članici takoj po tem, ko pristojni nadzorni organi države članice prejme od Agencije obvestilo iz tretjega odstavka tega člena ter od družbe za upravljanje obvestilo iz četrtega odstavka tega člena.
(7) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka sme družba za upravljanje pričeti z neposrednim oglaševanjem, trženjem in prodajo enot premoženja vzajemnega sklada v državi članici šele po izteku dveh mesecev od dne, ko je o nameri pričetka trženja oziroma prodaje obvestila pristojni nadzorni organ države članice in obvestilu priložila podatke in dokumentacijo v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
(8) Ne glede na določbe sedmega odstavka, družba za upravljanje ne sme pričeti neposredno oglaševati, tržiti in prodajati enot premoženja vzajemnega sklada v državi članici, če pristojni nadzorni organ države članice pred iztekom roka iz sedmega odstavka tega člena z odločbo ugotovi, da:
1. načrtovano oglaševanje, trženje in prodaja enot premoženja vzajemnega sklada, razkrivanje, razpoložljivost in javna objava informacij, ki so pomembne za vlagatelje v te vzajemne sklade ter vzpostavljena poslovna razmerja iz šestega odstavka tega člena niso v skladu s predpisi, ki veljajo na ozemlju države članice, oziroma
2. družba za upravljanje ni zagotovila zadostnih denarnih sredstev oziroma zmogljivosti za:
– oglaševanje in trženje enot premoženja vzajemnih skladov,
– plačila imetnikom enot premoženja oziroma investicijskih kuponov posameznega vzajemnega sklada,
– ponovne nakupe ali odkupe enot premoženja oziroma investicijskih kuponov vzajemnega sklada,
– razkrivanje, razpoložljivost in javno objavo podatkov in informacij vlagateljem v vzajemne sklade.
Obrazloženo odločbo pristojni nadzorni organ države članice posreduje Agenciji, Agencija pa mora nemudoma o tem obvestiti družbo za upravljanje.
(9) Družba za upravljanje mora pred nameravanimi spremembami, ki se nanašajo na opravljanje storitev, ki jih bo neposredno opravljala v državi članici, o tej nameri pisno obvestiti Agencijo in pristojni organ te države članice. Pristojni nadzorni organ države članice lahko po prejemu navedenega obvestila družbo za upravljanje pozove, da dopolni ali spremeni podatke iz drugega odstavka oziroma podatke iz 1., 2. oziroma 3. točke četrtega odstavka tega člena.
Agencija mora pristojni nadzorni organ države članice v primeru, da je družba za upravljanje vključena v sistem jamstev za terjatve vlagateljev, ki je vzpostavljen v Republiki Sloveniji, nemudoma obvestiti o morebitni spremembi tega sistema.
(10) Družba za upravljanje, ki v skladu s predpisi že neposredno trži investicijske sklade v državi članici, sme pričeti neposredno oglaševati, tržiti oziroma prodajati enote premoženja dodatnih vzajemnih skladov v državi članici po izteku dveh mesecev od dne ko je o nameri pričetka trženja oziroma prodaje obvestila pristojni nadzorni organ države članice in obvestilu priložila podatke in dokumentacijo v skladu s četrtim odstavkom tega člena, razen če pristojni nadzorni organ države članice pred iztekom tega roka v obrazloženi odločbi navede ugotovitve iz 1. oziroma 2. točke osmega odstavka tega člena.
Obrazloženo odločbo pristojni nadzorni organ države članic posreduje Agenciji.
(11) Določbe prvega do desetega odstavka tega člena se uporabljajo tudi, kadar družba za upravljanje pooblasti drugo osebo za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov v državi članici.
Nadzor nad opravljanjem storitev v državi članici
44. člen
(1) Agencija opravlja nadzor nad podružnico družbe za upravljanje v državi članici.
(2) Agencija lahko zaprosi pristojni nadzorni organ države članice, v kateri družba za upravljanje opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, da opravi pregled poslovanja podružnice družbe za upravljanje v tej državi članici, če se s tem postopek nadzora pospeši oziroma poenostavi oziroma če je to v skladu z interesi učinkovitosti, enostavnosti, hitrosti oziroma manjših stroškov postopka. Pod enakimi pogoji se lahko pooblaščene osebe Agencije udeležijo nadzora, ki ga izvaja pristojni organ države članice.
(3) Če družba za upravljanje, ki opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov v državi članici, kljub opozorilu pristojnega nadzornega organa države članice krši predpise te države članice, sprejme Agencija ukrepe nadzora v skladu s tem zakonom. Agencija mora nemudoma obvestiti pristojni nadzorni organ države članice o ukrepih, ki jih je sprejela.
(4) Če Agencija družbi za upravljanje odvzame dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov oziroma ji začasno prepove opravljati te storitve, mora o tem nemudoma pisno obvestiti pristojne nadzorne organe držav članic, v katerih družba za upravljanje opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov.
Opravljanje storitev v tuji državi
45. člen
(1) Družba za upravljanje sme opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v tuji državi samo prek podružnice.
(2) Za ustanovitev podružnice v tuji državi mora družba za upravljanje pridobiti dovoljenje Agencije.
(3) Za odločanje o dovoljenju za ustanovitev podružnice se smiselno uporabljajo določbe prvega, drugega, tretjega, šestega, dvanajstega in trinajstega odstavka 42. člena tega zakona.
(4) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice v tuji državi tudi, če je verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora nad družbo za upravljanje.
(5) Določbe prvega do četrtega odstavka tega člena se uporabljajo tudi, kadar družba za upravljanje pooblasti drugo osebo za opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov, ki jih upravlja, v tuji državi.
3.3. PODRUŽNICA IN PROSTO OPRAVLJANJE STORITEV DRUŽB ZA UPRAVLJANJE DRŽAV ČLANIC
Družbe za upravljanje držav članic
46. člen
(1) Družba za upravljanje, ki je v državi članici upravičena upravljati posamezne investicijske sklade tako, da je njihovo poslovanje v skladu z Direktivo o investicijskih skladih, lahko storitve samo za takšne sklade opravlja tudi na območju Republike Slovenije, bodisi prek podružnice bodisi neposredno.
(2) Če so investicijski kuponi oziroma delnice investicijskih skladov, katerih sedež je v državi članici, predmet prepovedi trženja oziroma prodaje na območju te države članice, družba za upravljanje, ki upravlja te investicijske sklade, ne sme neposredno ali posredno preko podružnice vršiti trženja oziroma prodaje teh investicijskih kuponov oziroma teh delnic investicijskih skladov na območju Republike Slovenije.
Opravljanje storitev v Republiki Sloveniji prek podružnice
46.a člen
(1) Družba za upravljanje države članice, ki namerava odpreti podružnico v Republiki Sloveniji, mora o svoji nameri obvestiti pristojni nadzorni organ v svoji državi.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati naslednje podatke:
1. navedbo, da namerava družba za upravljanje države članice v Republiki Sloveniji odpreti podružnico,
2. splošne podatke o podružnici, ki obsegajo:
– opis storitev, ki jih bo opravljala podružnica in njen načrt poslovanja,
– organizacijsko strukturo podružnice,
– imena oseb, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice,
– naslov, na katerem bo mogoče v Republiki Sloveniji pridobiti dokumentacijo o poslovanju podružnice.
Pristojni nadzorni organ države članice mora Agenciji posredovati prejeto obvestilo iz prvega odstavka tega člena in podrobne podatke o sistemu jamstev za terjatve vlagateljev, namenjenemu zaščiti vlagateljev v investicijske sklade in vlagateljev, za katere bo družba za upravljanje države članice opravljala storitve upravljanja finančnega premoženja ali storitve vodenja računov vrednostnih papirjev.
(3) Družba za upravljanje države članice mora Agencijo obvestiti o nameri pričetka oglaševanja, trženja oziroma prodaje enot premoženja oziroma delnic posameznega investicijskega sklada, opravljanja storitev upravljanja premoženja vlagateljev, vodenja računov oziroma hrambe vrednostnih papirjev in investicijskega svetovanja v Republiki Sloveniji preko podružnice.
Obvestilu o nameri mora družba za upravljanje države članice priložiti naslednje podatke in dokumentacijo:
1. natančen opis:
– načrtovanega oglaševanja, trženja in prodaje enot premoženja oziroma delnic investicijskega sklada,
– načrtovanega razkrivanja, razpoložljivosti in javne objave informacij iz 3. točke tega odstavka in
– poslovnih razmerij, ki jih je družba za upravljanje države članice vzpostavila oziroma jih namerava vzpostaviti v zvezi z načrtovanimi aktivnostmi iz prve in druge alinee te točke v Republiki Sloveniji,
2. natančen opis načina zagotavljanja zadostnih zmogljivosti, denarnih sredstev in poslovnih razmerij, ki jih je družba za upravljanje države članice vzpostavila za:
– plačila imetnikom enot premoženja oziroma investicijskih kuponov posameznega vzajemnega sklada,
– ponovni nakup ali odkup enot premoženja oziroma investicijskih kuponov vzajemnega sklada, in
– razkritje, razpoložljivost oziroma javno objavo podatkov in informacij, ki je dolžna zagotoviti družba za upravljanje države članice in/ali pooblaščena oseba družbe za upravljanje države članice vlagateljem,
3. izvleček prospekta in prospekt, zadnje letno poročilo investicijskega sklada in morebitno kasnejše polletno poročilo, ustanovne dokumente investicijskega sklada oziroma pravila upravljanja investicijskega sklada in druge informacije, ki jih bo družba za upravljanje države članice razkrila, javno objavila oziroma dala na razpolago vlagateljem v Republiki Sloveniji, in
4. izjavo organa, ki je pristojen za nadzor opravljanja storitev družbe za upravljanje države članice, da posamezen investicijski sklad izpolnjuje pogoje, določene z Direktivo o investicijskih skladih.
(4) Agencija lahko najkasneje v dveh mesecih po tem, ko je od pristojnega nadzornega organa države članice prejela obvestilo iz prvega odstavka tega člena, družbo za upravljanje države članice obvesti o:
1. pogojih in predpisih na podlagi katerih sme družba za upravljanje države članice preko podružnice v Republiki Sloveniji opravljati storitve oglaševanja, trženja in prodaje enot premoženja oziroma delnic investicijskih skladov, vključno s predpisi, ki urejajo razkrivanje, razpoložljivost in javno objavo informacij, ki so pomembne za vlagatelje v investicijske sklade,
2. pravilih varnega in skrbnega poslovanja ter pravilih ravnanja, ki veljajo v Republiki Sloveniji, na podlagi katerih mora družba za upravljanje države članice pri opravljanju storitev upravljanju premoženja vlagateljev, vodenja računov oziroma hrambe vrednostnih papirjev vlagateljev ali storitev investicijskega svetovanja, ki jih opravlja v Republiki Sloveniji preko podružnice, ravnati v javnem interesu.
(5) Družba za upravljanje države članice sme odpreti podružnico, pričeti poslovati preko podružnice in pričeti oglaševati, tržiti in prodajati enote premoženja oziroma delnic investicijskega sklada preko podružnice v Republiki Sloveniji po izteku dveh mesecih od dne, ko je Agencija od organa, pristojnega za nadzor družbe za upravljanje države članice, prejela obvestilo in podatke iz drugega odstavka tega člena ter od družbe za upravljanje države članice obvestilo iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, družba za upravljanje države članice ne sme pričeti oglaševati, tržiti in prodajati enot premoženja oziroma delnic investicijskega sklada v Republiki Sloveniji preko podružnice, če Agencija pred iztekom roka iz petega odstavka tega člena z odločbo ugotovi, da:
1. načrtovano oglaševanje, trženje in prodaja enot premoženja oziroma delnic investicijskega sklada, razkrivanje, razpoložljivost in javna objava informacij, ki so pomembne za vlagatelje v te investicijske sklade ter vzpostavljena pravna razmerja iz četrtega odstavka tega člena niso v skladu s predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji, oziroma
2. družba za upravljanje ni zagotovila zadostnih denarnih sredstev oziroma zmogljivosti za:
– oglaševanje in trženje enot premoženja oziroma delnic investicijskih skladov,
– plačila imetnikom enot premoženja oziroma investicijskih kuponov posameznega vzajemnega sklada,
– ponovne nakupe ali odkupe enot premoženja oziroma investicijskih kuponov vzajemnega sklada,
– razkrivanje, razpoložljivost in javno objavo podatkov in informacij vlagateljem v investicijske sklade.
Obrazloženo odločbo Agencija posreduje organu države članice, pristojnemu za nadzor družbe za upravljanje države članice iz prvega odstavka tega člena in družbi za upravljanje države članice.
(7) Družba za upravljanje države članice sme pričeti oglaševati, tržiti oziroma prodajati enote premoženja oziroma delnice dodatnih investicijskih skladov preko svoje podružnice v Republiki Sloveniji po izteku dveh mesecev od dne, ko je o nameri iz tretjega odstavka tega člena obvestila Agencijo in obvestilu priložila podatke in dokumentacijo v skladu s tretjim odstavkom tega člena, razen če Agencija pred iztekom tega roka v obrazloženi odločbi navede ugotovitve iz 1. oziroma 2. točke šestega odstavka tega člena.
Obrazloženo odločbo Agencija posreduje organu pristojnemu za nadzor družbe za upravljanje države članice in družbi za upravljanje države članice.
(8) Družba za upravljanje države članice mora o vsaki nameravani spremembi podatkov iz drugega odstavka tega člena ali podatkov iz tretjega odstavka tega člena pisno obvestiti Agencijo in organ pristojen za njen nadzor v državi članici, najmanj en mesec pred nameravano spremembo.
Pristojni nadzorni organ države članice mora Agencijo v primeru, da je družba za upravljanje države članice vključena v sistem jamstev za terjatve vlagateljev, ki je vzpostavljen v tej državi članici, nemudoma obvestiti o morebitni spremembi tega sistema.
(9) Za ukrepe Agencije v zvezi z nameravanimi spremembami iz prejšnjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe šestega odstavka tega člena.
Neposredno opravljanje storitev družbe za upravljanje države članice
47. člen
(1) Družba za upravljanje države članice mora o nameri pričetka neposrednega opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov, storitev upravljanja premoženja vlagateljev, storitev vodenja računov in hrambe vrednostnih papirjev oziroma storitev investicijskega svetovanja v Republiki Sloveniji, obvestiti organ, ki je v tej državi članici pristojen za nadzor njenega poslovanja.
(2) Obvestilo iz prejšnjega odstavka tega člena mora vsebovati naslednje podatke:
1. navedbo, da namerava družba za upravljanje države članice pričeti z neposrednim opravljanjem storitev v Republiki Sloveniji,
2. program načrtovanih aktivnosti in opis storitev, ki jih bo opravljala v Republiki Sloveniji.
(3) Organ, pristojen za nadzor poslovanja družbe za upravljanje države članice, mora najkasneje v roku enega meseca po tem, ko je od družbe za upravljanje države članice prejel obvestilo iz prvega odstavka, to obvestilo posredovati Agenciji in o tem obvestiti družbo za upravljanje države članice.
Organ, pristojen za nadzor poslovanja družbe za upravljanje države članice mora Agenciji posredovati tudi podrobne podatke o sistemu jamstev za terjatve vlagateljev namenjenemu zaščiti vlagateljev v investicijske sklade in vlagateljev, za katere bo družba za upravljanje države članice opravljala storitve upravljanja finančnega premoženja ali storitve vodenja računov vrednostnih papirjev.
(4) Agencija lahko po tem, ko je od organa, pristojnega za nadzor poslovanja družbe za upravljanje države članice prejela obvestilo iz tretjega odstavka tega člena družbo za upravljanje iz tretjega odstavka tega člena obvesti o:
1. pogojih in predpisih na podlagi katerih sme družba za upravljanje države članice v Republiki Sloveniji neposredno opravljati storitve oglaševanja, trženja in prodaje enot premoženja oziroma delnic investicijskih skladov, vključno z predpisi, ki urejajo razkrivanje, razpoložljivost in javno objavo informacij, ki so pomembne za vlagatelje v investicijske sklade,
2. pravilih varnega in skrbnega poslovanja ter pravilih ravnanja, ki veljajo v Republiki Sloveniji, na podlagi katerih mora družba za upravljanje države članice, pri neposrednem opravljanju storitev upravljanju premoženja vlagateljev, vodenja računov oziroma hrambe vrednostnih papirjev vlagateljev ali storitev investicijskega svetovanja v Republiki Sloveniji, ravnati v javnem interesu.
(5) Družba za upravljanje države članice sme pričeti s poslovanjem v Republiki Sloveniji takoj, ko Agencija od pristojnega nadzornega organa države članice prejme obvestilo in podatke iz tretjega odstavka tega člena ter od družbe za upravljanje države članice obvestilo iz četrtega odstavka tega člena.
(6) Družba za upravljanje države članice mora obvestiti Agencijo o nameri pričetka neposrednega oglaševanja, trženja oziroma prodaje enot premoženja oziroma delnic posameznega investicijskega sklada ki ga upravlja, v Republiki Sloveniji.
Obvestilu o nameri mora družba za upravljanje države članice priložiti naslednje podatke in dokumentacijo:
1. natančen opis:
– načrtovanega oglaševanja, trženja in prodaje enot premoženja oziroma delnic investicijskega sklada,
– načrtovanega razkrivanja, razpoložljivosti in javne objave informacij iz 3. točke tega odstavka ter
– poslovnih razmerij, ki jih je družba za upravljanje vzpostavila oziroma jih namerava vzpostaviti v zvezi z načrtovanimi aktivnostmi iz prve in druge alinee te točke v Republiki Sloveniji,
2. natančen opis načina zagotavljanja zadostnih zmogljivosti, denarnih sredstev in poslovnih razmerij, ki jih je družba za upravljanje države članice vzpostavila, za:
– plačila imetnikom enot premoženja oziroma investicijskih kuponov posameznega vzajemnega sklada,
– ponovni nakup ali odkup enot premoženja oziroma investicijskih kuponov vzajemnega sklada, in
– razkritje, razpoložljivost oziroma javno objavo podatkov in informacij, ki je dolžna zagotoviti družba za upravljanje države članice vlagateljem,
3. izvleček prospekta in prospekt, zadnje letno poročilo investicijskega sklada in morebitno kasnejše polletno poročilo, ustanovni dokument investicijskega sklada oziroma pravila upravljanja investicijskega sklada, ki jih bo razkrila, javno objavila oziroma dala na razpolago vlagateljem v Republiki Sloveniji, in
4. izjavo organa, pristojnega za nadzor poslovanja družbe za upravljanje države članice, da posamezen investicijski sklad izpolnjuje pogoje, določene z Direktivo o investicijskih skladih.
(7) Ne glede na določbe petega odstavka tega člena sme družba za upravljanje države članice pričeti z neposrednim oglaševanjem, trženjem in prodajo enot premoženja oziroma delnic investicijskega sklada v Republiki Sloveniji po izteku dveh mesecev od dne, ko je o nameri pričetka trženja oziroma prodaje obvestila Agencijo in obvestilu priložila podatke in dokumentacijo v skladu s šestim odstavkom tega člena.
(8) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, družba za upravljanje države članice ne sme pričeti neposredno oglaševati, tržiti in prodajati enot premoženja oziroma delnic investicijskega sklada v Republiki Sloveniji, če Agencija pred iztekom roka iz sedmega odstavka tega člena z odločbo ugotovi, da:
1. načrtovano oglaševanje, trženje in prodaja enot premoženja oziroma delnic investicijskega sklada, razkrivanje, razpoložljivost in javna objava informacij, ki so pomembne za vlagatelje v te investicijske sklade ter vzpostavljena pravna razmerja iz četrtega odstavka tega člena niso v skladu s predpisi, ki veljajo na ozemlju Republike Slovenije, oziroma
2. družba za upravljanje ni zagotovila zadostnih denarnih sredstev oziroma zmogljivosti za:
– oglaševanje in trženje enot premoženja oziroma delnic investicijskih skladov,
– plačila imetnikom enot premoženja oziroma investicijskih kuponov posameznega vzajemnega sklada,
– ponovne nakupe ali odkupe enot premoženja oziroma investicijskih kuponov vzajemnega sklada,
– razkrivanje, razpoložljivost in javno objavo podatkov in informacij vlagateljem v investicijske sklade.
Obrazloženo odločbo Agencija posreduje organu pristojnemu za nadzor družbe za upravljanje države članice in družbi za upravljanje države članice.
(9) Družba za upravljanje države članice, ki v skladu s predpisi že neposredno trži investicijske sklade v Republiki Sloveniji, sme pričeti neposredno oglaševati, tržiti oziroma prodajati enote premoženja oziroma delnice dodatnih investicijskih skladov v Republiki Sloveniji po izteku dveh mesecev od dne ko je o nameri pričetka trženja oziroma prodaje obvestila Agencijo in obvestilu priložila podatke in dokumentacijo v skladu s šestim odstavkom tega člena, razen če Agencija pred iztekom tega roka v obrazloženi odločbi navede ugotovitve iz 1. oziroma 2. točke osmega odstavka tega člena.
Obrazloženo odločbo Agencija posreduje organu pristojnemu za nadzor družbe za upravljanje države članice in družbi za upravljanje države članice.
(10) Družba za upravljanje države članice mora pred nameravanimi spremembami, ki se nanašajo na opravljanje storitev, ki jih bo neposredno opravljala v Republiki Sloveniji, o tej nameri pisno obvestiti Agencijo in organ države članice, ki je pristojen za nadzor njenega poslovanja. Agencija lahko po prejemu navedenega obvestila družbo za upravljanje države članice pozove, da dopolni ali spremeni podatke iz 2. točke drugega odstavka tega člena oziroma podatke iz 1., 2. oziroma 3. točke šestega odstavka tega člena.
Pristojni nadzorni organ države članice mora Agencijo v primeru, da je družba za upravljanje države članice vključena v sistem jamstev za terjatve vlagateljev, ki je vzpostavljen v tej državi članici, nemudoma obvestiti o morebitni spremembi tega sistema.
(11) Določbe prvega do desetega odstavka tega člena se uporabljajo tudi, kadar družba za upravljanje države članice pooblasti drugo osebo za opravljanje posameznih storitev v Republiki Sloveniji.
Poročanje družbe za upravljanje države članice za statistične namene
47.a člen
(1) Družba za upravljanje države članice, ki ima odprto podružnico v Republiki Sloveniji, mora o svojem poslovanju preko te podružnice redno poročati Agenciji, pri čemer posreduje vse podatke, ki jih Agencija potrebuje za statistične namene.
(2) Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji neposredno opravlja svoje storitve, mora Agenciji poročati o usklajenosti s pravili varnega in skrbnega poslovanja in obvladovanja tveganj, splošnimi pogoji poslovanja, s predpisi, ki se nanašajo na razkrivanje, razpoložljivost in javno objavo informacij, ki so pomembne za vlagatelje v investicijske sklade, s predpisi o varstvu potrošnikov oziroma vlagateljev ter drugimi predpisi iz 7. člena tega zakona, ki sicer veljajo za družbe za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji in katerih namen je zaščita vlagateljev.
(3) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino, način in roke poročanja iz prvega in drugega odstavka tega člena.
Nadzor nad podružnico družbe za upravljanje države članice
48. člen
(1) Pristojni nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, lahko na območju Republike Slovenije opravijo pregled poslovanja podružnice družbe za upravljanje te države članice.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena ima pristojni nadzorni organ oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kot Agencija na podlagi določb 344. do 348. člena ZTVP-1.
(3) Na zaprosilo pristojnega nadzornega organa države članice mora Agencija opraviti pregled poslovanja podružnice družbe za upravljanje te države članice na območju Republike Slovenije.
(4) Ne glede na določbe prvega do tretjega odstavka tega člena je Agencija pristojna opraviti pregled poslovanja podružnice družbe za upravljanje države članice na območju Republike Slovenije v skladu z določbami 344. do 348. člena ZTVP-1 zaradi preverjanja, če podružnica ravna v skladu s pogoji in predpisi, na podlagi katerih lahko družba za upravljanje države članice preko podružnice v Republiki Sloveniji opravlja storitve oglaševanja, trženja in prodaje enot premoženja oziroma investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov, vključno z predpisi, ki urejajo razkrivanje, razpoložljivost in javno objavo informacij, ki so pomembne za vlagatelje v investicijske sklade, ki jih upravlja, ter splošne pogoje poslovanja, ki veljajo v Republiki Sloveniji in na podlagi katerih mora družba za upravljanje države članice pri opravljanju storitev upravljanja premoženja vlagateljev, vodenja računov oziroma hrambe vrednostnih papirjev vlagateljev ali storitev investicijskega svetovanja, ki jih opravlja preko podružnice v Republiki Sloveniji, ravnati v javnem interesu.
Ukrepi nadzora nad družbo za upravljanje države članice
49. člen
(1) Če je družba za upravljanje države članice, ki na območju Republike Slovenije opravlja storitve bodisi preko podružnice bodisi neposredno, kršila pravila in predpise iz drugega odstavka 47.a člena tega zakona, ji Agencija z odredbo naloži odpravo kršitev.
(2) Če družba za upravljanje države članice oziroma njena podružnica v roku, določenem z odredbo, ne ravna v skladu z odredbo iz prvega odstavka tega člena, obvesti Agencija pristojni nadzorni organ te države članice.
(3) Agencija lahko družbi za upravljanje države članice oziroma njeni podružnici za kršitve, storjene na območju Republike Slovenije, izreče tudi začasno prepoved opravljanja storitev oziroma prepoved opravljanja storitev, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 2. oziroma 3. točki prvega odstavka 203. člena tega zakona oziroma v 4. točki prvega odstavka 205. člena tega zakona.
(4) Pred izrekom ukrepa iz tretjega odstavka tega člena mora Agencija obvestiti pristojni nadzorni organ države članice.
(5) Ne glede na določbo četrtega odstavka tega člena lahko Agencija družbi za upravljanje države članice oziroma njeni podružnici izreče začasno prepoved opravljanja storitev, ne da bi predhodno obvestila pristojni nadzorni organ te države članice, če zaradi zaščite interesov vlagateljev ni mogoče odlašati.
(6) V primeru iz petega odstavka tega člena mora Agencija o začasni prepovedi obvestiti pristojni nadzorni organ države članice in Evropsko komisijo takoj, ko je to mogoče.
3.4. OPRAVLJANJE STORITEV TUJIH DRUŽB ZA UPRAVLJANJE
Opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov tujih družb za upravljanje
50. člen
(1) Tuja družba za upravljanje lahko na ozemlju Republike Slovenije opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov samo prek podružnice.
(2) Določbe tega razdelka se uporabljajo tudi, kadar tuja družba za upravljanje pooblasti drugo osebo za opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov, ki jih upravlja, v Republiki Sloveniji.
Dovoljenje za ustanovitev podružnice
51. člen
(1) Tuja družba za upravljanje lahko na ozemlju Republike Slovenije ustanovi podružnico, če pridobi dovoljenje Agencije za ustanovitev podružnice. Tuja družba za upravljanje lahko na ozemlju Republike Slovenije prodaja in trži samo investicijske kupone oziroma delnice tistih investicijskih skladov, ki so navedeni v izreku dovoljenja iz prejšnjega stavka.
(2) Zahteva za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice mora obsegati podatke o investicijskih skladih, katerih investicijske kupone oziroma delnice namerava podružnica tuje družbe za upravljanje prodajati oziroma tržiti na območju Republike Slovenije.
(3) Zahtevi za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice je treba priložiti:
1. akt o ustanovitvi podružnice,
2. izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za matično družbo za upravljanje,
3. statut oziroma pravila matične družbe za upravljanje,
4. revidirana letna poročila matične družbe za upravljanje za zadnja tri leta poslovanja,
5. če iz izpiska iz 2. točke niso razvidni podatki o lastnikih matične družbe za upravljanje: ustrezno listino, ki verodostojno izkazuje lastnike in njihove deleže pri upravljanju matične družbe za upravljanje,
6. izpisek iz sodnega registra oziroma drugega ustreznega registra države sedeža za pravne osebe, ki so pri upravljanju matične družbe za upravljanje udeležene z več kot 10 odstotki,
7. opis storitev, ki jih bo opravljala podružnica in njen načrt poslovanja za dve leti,
8. dokumentacijo, ki jo s predpisom določi Agencija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je podružnica kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov,
9. natančen opis načrtovanega trženja in poslovnih razmerij, ki jih je tuja družba za upravljanje vzpostavila v zvezi s trženjem investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov na območju Republike Slovenije ter druge podatke iz 7. člena tega zakona,
10. za vsak investicijski sklad, na katerega se nanaša zahteva iz drugega odstavka tega člena:
a) pravila upravljanja vzajemnega sklada oziroma statut investicijske družbe,
b) prospekt,
c) zadnje letno poročilo,
č) morebitno kasnejše polletno poročilo in
d) drugo dokumentacijo, ki jo s predpisom določi Agencija, in na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali bodo imetniki investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov, na katere se nanaša zahteva iz drugega odstavka tega člena deležni najmanj enake ravni zaščite kot drugi vlagatelji v investicijske sklade po tem zakonu,
11. podatke o članih poslovodnih in nadzornih organov matične družbe za upravljanje,
12. izjavo matične družbe za upravljanje, da bo podružnica vodila vso dokumentacijo, ki se nanaša na njeno poslovanje v slovenskem jeziku in jo hranila na sedežu podružnice.
(4) Agencija kot pogoj za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice tuje družbe za upravljanje zahteva, da tuja družba za upravljanje pri banki na ozemlju Republike Slovenije odpre denarni račun, na katerem mora pred izdajo dovoljenja izkazovati stanje denarnih sredstev najmanj v višini 25 odstotkov vrednosti enot premoženja oziroma delnic vseh investicijskih skladov, ki jih namerava prodati v prvem mesecu poslovanja podružnice v Republiki Sloveniji, in za katere bodo imeli bodoči vlagatelji pravico zahtevati njihov odkup. Po pridobitvi dovoljenja za ustanovitev podružnice v Republiki Sloveniji mora tuja družba za upravljanje na tem denarnem računu vedno izkazovati takšno stanje denarnih sredstev, ki bo zadostno za poravnavo obveznosti do imetnikov investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov, katerih prodaja je bila opravljena na območju Republike Slovenije.
(5) Agencija izda dovoljenje za ustanovitev podružnice tuje družbe za upravljanje, če na podlagi podatkov, s katerimi razpolaga in dokumentacije, priložene zahtevi za izdajo dovoljenja, sklene da:
1. je podružnica finančno, upravljavsko, organizacijsko, kadrovsko in tehnično usposobljena za poslovanje v skladu z določbami tega zakona, in
2. bodo imetniki investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov, na katere se nanaša zahteva iz drugega odstavka tega člena deležni najmanj enake ravni zaščite kot drugi vlagatelji v investicijske sklade po tem zakonu, in
3. investicijski kuponi oziroma delnice investicijskih skladov, na katere se nanaša zahteva iz drugega odstavka tega člena, niso predmet prepovedi trženja oziroma prodaje na območju matične države.
(6) V izreku odločbe o izdaji dovoljenja za ustanovitev podružnice tuje družbe za upravljanje Agencija določno navede, za katere investicijske sklade, ki jih upravlja tuja družba za upravljanje, dovoljenje velja.
(7) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice:
1. če poslovodje podružnice nimajo dovoljenja iz 24. člena tega zakona (četrti odstavek 52. člena tega zakona),
2. če tuja družba za upravljanje v zvezi z vsakim investicijskim skladom, na katerega se nanaša zahteva iz drugega odstavka tega člena, ni pridobila dovoljenja za objavo prospekta in izvlečka prospekta iz 96. člena tega zakona.
(8) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice tuje družbe za upravljanje tudi, če je verjetno, da bo ovirano oziroma bistveno oteženo izvajanje nadzora nad družbo za upravljanje.
Uporaba določb
52. člen
(1) Za tujo družbo za upravljanje, ki je na območju Republike Slovenije ustanovila podružnico, se uporablja določba tretjega odstavka 191. člena ZTVP-1 v zvezi s tretjim odstavkom 32. člena tega zakona.
(2) Za podružnico tuje družbe za upravljanje se uporabljajo naslednje določbe tega zakona in na njihovi podlagi izdani predpisi:
1. 32. člen tega zakona,
2. 7. člen, 86. in 88. člen tega zakona,
3. 91. do 94. ter 96. do 105. člen tega zakona,
4. 106. do 108. člen tega zakona,
5. 109. do 111. člen tega zakona.
(3) Za nadzor nad podružnico tuje družbe za upravljanje se smiselno uporabljajo določbe 8. poglavja tega zakona.
(4) Za poslovodje podružnice tuje družbe za upravljanje se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o upravi družbe za upravljanje.
(5) Agencija odvzame dovoljenje za ustanovitev podružnice tuje družbe za upravljanje tudi, če je pristojni nadzorni organ tuje družbe za upravljanje tej družbi odvzel dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.
4. SKUPNE DOLOČBE O UPRAVLJANJU INVESTICIJSKIH SKLADOV
4.1. SKRBNIŠKE STORITVE V ZVEZI Z UPRAVLJANJEM INVESTICIJSKIH SKLADOV
Pogodba o opravljanju skrbniških storitev
53. člen
(1) Družba za upravljanje mora za račun investicijskih skladov, ki jih upravlja, s skrbnikom skleniti pogodbo o opravljanju skrbniških storitev. Posamezen investicijski sklad ima lahko le enega skrbnika njegovega premoženja.
(2) Skrbnik mora na podlagi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev za račun investicijskih skladov:
1. opravljati storitve vodenja računov nematerializiranih vrednostnih papirjev v skladu s četrtim, petim in šestim odstavkom 61. člena tega zakona,
2. opravljati storitve hrambe vrednostnih papirjev v skladu s sedmim, osmim in devetim odstavkom 61. člena tega zakona,
3. voditi poseben denarni račun v skladu z 63. členom tega zakona in zagotoviti, da se v breme tega računa opravljajo samo izplačila, ki jih je po tem zakonu in pravilih vzajemnega sklada oziroma statutu investicijske družbe dovoljeno opraviti v breme premoženja investicijskega sklada,
4. zagotavljati, da se izpolnitve obveznosti iz poslov, ki jih je družba za upravljanje sklenila za račun investicijskega sklada, opravljajo v poslovno običajnih rokih, razen če je posel oziroma izpolnitev v nasprotju z določbami tega zakona oziroma pravili vzajemnega sklada oziroma statutom investicijske družbe, in zagotavljati, da se terjatve iz takšnih poslov izterjajo na način iz 83. člena tega zakona,
5. zagotoviti, da se čista vrednost sredstev investicijskega sklada izračunava v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njihovi podlagi in pravili upravljanja vzajemnega sklada oziroma statutom investicijske družbe,
6. zagotoviti, da se provizija, do katere je upravičena družba za upravljanje, obračunava v skladu s tem zakonom in pravili upravljanja vzajemnega sklada oziroma statutom investicijske družbe, in
7. opravljati druge storitve v skladu z določbami tega zakona.
(3) Za račun vzajemnega sklada mora skrbnik poleg storitev iz drugega odstavka tega člena tudi:
1. zagotoviti, da prodaja, izdaja, odkup, izplačilo in začasna zaustavitev ponovnega nakupa ali odkupa enot premoženja vzajemnega sklada oziroma investicijskih kuponov poteka v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja vzajemnega sklada,
2. zagotoviti, da se vrednost enote premoženja vzajemnega sklada izračunava v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in pravili upravljanja vzajemnega sklada,
3. zagotoviti, da se prihodek vzajemnega sklada uporabi v skladu s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi, kot tudi v skladu s pravili upravljanja in prospektom vzajemnega sklada,
4. zagotoviti, da se celotni stroški investicijskega sklada in celotni stroški imetnika enote vzajemnega sklada, izraženi v odstotku od čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada, izračunavajo v skladu z metodologijo, ki jo je predpisala Agencija, in
5. izpolniti navodila družbe za upravljanje, razen če so v nasprotju z zakoni in pravili upravljanja vzajemnega sklada.
(4) Za račun investicijske družbe mora skrbnik poleg storitev iz drugega odstavka tega člena tudi zagotoviti, da:
1. prva in nadaljnje prodaje in izdaje delnic investicijske družbe potekajo v skladu z določbami tega zakona in statutom investicijske družbe, in
2. odkup lastnih delnic investicijske družbe poteka v skladu z določbami tega zakona in statutom investicijske družbe,
3. zagotoviti, da se prihodek investicijske družbe uporabi v skladu s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi, kot tudi v skladu s statutom in prospektom investicijske družbe.
(5) Skrbnik je za opravljanje skrbniških storitev upravičen do provizije, ki mora biti izražena v odstotku od čiste vrednosti premoženja investicijskega sklada.
(6) Poleg provizije iz petega odstavka tega člena je iz premoženja investicijskega sklada skrbniku dovoljeno povrniti samo naslednje stroške:
1. stroške za vnos in izvršitev nalogov iz šestega odstavka 61. člena tega zakona,
2. stroške hrambe in/ali vodenja računov vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov posameznega investicijskega sklada pri drugih bankah oziroma finančnih organizacijah skladno z določbami 61.a člena tega zakona ter s tem povezani stroški vnosa in izvršitve naloga (transakcijski stroški),
3. stroške v zvezi s postopki iz drugega odstavka 58. člena, četrtega odstavka 138. člena in četrtega odstavka 182. člena tega zakona.
Prepovedani posli in naložbe skrbnika premoženja investicijskega sklada
54. člen
(1) Družba za upravljanje in oseba povezana z družbo za upravljanje v svojem imenu in za svoj račun ter v svojem imenu in za račun investicijskega sklada, ki ga upravlja, s skrbnikom, ki za njene sklade opravlja skrbniške storitve, in s tem skrbnikom povezanimi osebami, ne sme sklepati poslov nakupa in prodaje oziroma drugih poslov, katerih predmet so naložbe investicijskih skladov, ki jih družba za upravljanje upravlja.
(2) Skrbnik in z njim povezane osebe ne smejo pridobiti investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve.
(3) Fizična oseba, ki upravlja premoženje skrbnika ne sme hkrati opravljati skrbniških storitev.
(4) Skrbnik mora sprejeti pravilnik, s katerim bo uredil omejitev prenosa informacij med osebami iz tretjega odstavka tega člena, ki se nanašajo na premoženje investicijskega sklada, vzajemnega pokojninskega sklada oziroma kritnega premoženja pokojninske družbe in omejil možen konflikt interesov, ki bi lahko nastal med opravljanjem skrbniških storitev za investicijski sklad glede na druge storitve in dejavnosti ter premoženje skrbnika, kakor tudi glede na kapitalsko povezanost skrbnika z drugimi subjekti in lastniško strukturo skrbnika.
(5) Naložbe in posli skrbnika, katerih predmet so naložbe investicijskih skladov, za katere opravlja skrbniške storitve, skrbnik poroča Agenciji z vsebino, na način in v rokih, ki jih predpiše Agencija.
(6) Družba za upravljanje za račun investicijskih skladov, ki jih upravlja, v skrbniku skupno ne sme pridobiti kvalificiranega deleža iz drugega odstavka 12. člena, na podlagi katerega bi lahko izvajala pomemben vpliv na upravo skrbnika.
Dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev
55. člen
(1) Skrbniške storitve iz 53. člena tega zakona lahko opravlja samo:
1. banka iz prvega odstavka 2. člena ZBan, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev,
2. podružnica banke države članice, ustanovljena na območju Republike Slovenije v skladu z ZBan, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev,
3. finančna institucija, katere poslovanje ureja ZTVP-1 in katere glavna dejavnost so po navedenem zakonu storitve v zvezi s poslovanjem z vrednostnimi papirji ter uveljavljanjem pravic iz teh vrednostnih papirjev in ki je pridobila dovoljenje Agencije za opravljanje skrbniških storitev,
4. podružnica finančne institucije iz 3. točke, ustanovljena na območju Republike Slovenije, ki je pridobila dovoljenje Agencije za opravljanje skrbniških storitev.
(2) Za opravljanje skrbniških storitev mora banka skrbnica izpolnjevati kadrovske, tehnične in organizacijske pogoje, določene s predpisi, izdanimi na podlagi prvega odstavka 38. člena ZBan, finančna institucija iz 3. točke prvega odstavka tega člena oziroma njena podružnica pa kadrovske, tehnične in organizacijske pogoje, ki jih predpiše Agencija, do takrat pa se smiselno uporabljajo določbe 89. člena ZTVP-1 in na njegovi podlagi izdani predpisi.
(3) Banka Slovenije izda dovoljenje banki skrbnici za opravljanje skrbniških storitev po predhodnem mnenju Agencije. Institucijam iz tretje točke prvega odstavka tega člena izda dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev Agencija.
(4) Za dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev se uporabljajo določbe ZBan o dovoljenju za opravljanje drugih finančnih storitev, za mnenje in dovoljenje Agencije iz tretjega odstavka tega člena pa določbe ZTVP-1 o dovoljenju za opravljanje storitev v zvezi z vrednostnimi papirji oziroma o dovoljenju iz 263. člena ZTVP-1.
(5)V kolikor se storitve iz 1. točke prvega odstavka 260. člena ZTVP-1 izvajajo kot skrbniške storitve ne velja omejitev opravljanja teh storitev iz tretjega odstavka 260. člena ZTVP-1.
(6) Za prenehanje dovoljenja za opravljanje skrbniških storitev se za banko skrbnico smiselno uporablja 41. člen ZBan, za finančne institucije iz 3. točke prvega odstavka tega člena pa ZTVP-1.
(7) Poleg primerov, določenih v prvem odstavku 41. člena ZBan, dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev preneha banki skrbnici tudi, če preneha dovoljenje za opravljanje bančnih storitev, finančni institucijI iz 3. točke prvega odstavka tega člena pa, če ji preneha dovoljenje za opravljanje storitev v zvezi s poslovanjem z vrednostnimi papirji po ZTVP-1.
Nadzor nad skrbnikom
56. člen
(1) Agencija opravlja nadzor nad skrbnikom z namenom preverjanja, ali skrbnik spoštuje določbe tega zakona ter določbe drugih zakonov in predpisov, ki urejajo opravljanje skrbniških storitev za investicijske sklade, za vzajemne pokojninske sklade in kritni sklad pokojninske družbe.
(2) Za nadzor Agencije iz prvega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo določbe ZTVP-1 o nadzoru nad banko oziroma borzno posredniško družbo, ki opravlja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji in določbe tega zakona.
(3) Agencija pri opravljanju nadzora iz prvega odstavka tega člena, na podlagi 181. člena ZTVP-1 in na podlagi Pravilnika o medsebojnem sodelovanju nadzornih organov (Uradni list RS, št. 55/99, 87/2000), sodeluje z Banko Slovenije, ki opravlja nadzor nad poslovanjem skrbniške banke na podlagi določb ZBan o nadzoru nad opravljanjem skrbniških in drugih finančnih storitev.
Evidenca kršitev in poročanje skrbnika
56.a člen
(1) Če skrbnik pri opravljanju skrbniških storitev iz drugega do vključno četrtega odstavka 53. člena ugotovi, da je prišlo s strani investicijskega sklada oziroma družbe za upravljanje do kršitve določb tega zakona ali na njegovi podlagi sprejetih podzakonskih predpisov oziroma do nepravilnosti pri njihovem poslovanju, mora o tem nemudoma obvestiti družbo za upravljanje.
(2) Skrbnik mora voditi evidenco ugotovljenih nepravilnosti in kršitev iz prejšnjega odstavka tega člena, v katero za vsako ugotovljeno nepravilnost in kršitev vpisuje najmanj naslednje podatke:
1. zaporedno številko ugotovljene kršitve oziroma nepravilnosti,
2. datum in čas ugotovitve in datum nastanka kršitve oziroma nepravilnosti,
3. vsebino kršitve oziroma nepravilnosti,
4. navedbo dokumentacije, iz katere je kršitev oziroma nepravilnost razvidna,
5. opis ukrepov skrbnika za odpravo kršitve oziroma nepravilnosti,
6. v kolikor kršitev oziroma nepravilnost še ni bila odpravljena, razloge za to,
7. kdaj se predvideva odprava kršitev oziroma nepravilnosti,
8. datum in čas odprave kršitve oziroma nepravilnosti,
9. način odprave kršitve oziroma nepravilnosti ter
10. oceno morebitne škode povzročene vlagateljem v investicijske sklade oziroma posledice, ki nastopijo za vlagatelje v investicijske sklade zaradi nastale kršitve oziroma nepravilnosti.
(3) Skrbnik mora hraniti vse dokumente iz 4. točke drugega odstavka tega člena po zaporedni evidenčni številki ugotovljene kršitve oziroma nepravilnosti.
(4) Skrbnik mora o kršitvah oziroma nepravilnostih iz prvega odstavka tega člena poročati Agenciji.
(5) Agencija prepiše podrobnejšo vsebino, način in roke poročanja iz prejšnjega odstavka.
Profesionalna skrbnost skrbnika
57. člen
(1) Skrbnik mora pri opravljanju skrbniških storitev ravnati v skladu s tem zakonom, ZBan, s pravili stroke opravljanja skrbniških storitev ter v vsem paziti na interese imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma delničarjev investicijske družbe.
(2) Skrbnik odgovarja imetnikom investicijskih kuponov vzajemnega sklada, za račun katerega opravlja skrbniške storitve, oziroma investicijski družbi, za račun katere opravlja skrbniške storitve, za škodo, ki jo povzroči premoženju vzajemnega sklada oziroma investicijski družbi z ravnanjem, ki je v nasprotju s tem zakonom ali s pravili stroke opravljanja skrbniških storitev.
(3) Tožbo za povrnitev škode iz drugega odstavka tega člena je upravičena za račun premoženja vzajemnega sklada oziroma v imenu in za račun investicijske družbe vložiti družba za upravljanje.
(4) Če družba za upravljanje v tridesetih dneh od prejema pisne zahteve imetnika investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma člana nadzornega sveta oziroma delničarja investicijske družbe ne vloži tožbe iz tretjega odstavka tega člena, lahko tako tožbo za račun premoženja vzajemnega sklada oziroma v imenu in za račun investicijske družbe vloži vsak imetnik investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma nadzorni svet ali vsak delničar investicijske družbe.
(5) Določbi tretjega in četrtega odstavka tega člena ne izključujeta pravice posameznega imetnika investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma delničarja investicijske družbe do povrnitve škode, ki mu jo skrbnik povzroči z neizpolnitvijo oziroma nepravilno izpolnitvijo obveznosti iz tretjega oziroma četrtega odstavka 53. člena tega zakona.
(6) Odškodninske odgovornosti skrbnika iz drugega oziroma petega odstavka tega člena ni mogoče niti izključiti niti omejiti.
Razmerje med skrbnikom in družbo za upravljanje
58. člen
(1) Družba za upravljanje in skrbnik morata ravnati neodvisno drug od drugega, vsak od njiju pa tako, da zagotavlja največje koristi imetnikom investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma imetnikom delnic investicijske družbe.
(2) Skrbnik in družba za upravljanje sta pooblaščena v vseh sodnih postopkih in postopkih pred drugimi državnimi organi, katerih predmet so pravice, obveznosti oziroma premoženje investicijskega sklada uveljavljati zahtevke in ugovore za račun vzajemnega sklada oziroma v imenu in za račun investicijske družbe.
(3) Kadar si procesna dejanja skrbnika in družbe za upravljanje v postopkih iz drugega odstavka tega člena nasprotujejo, veljajo tista procesna dejanja, ki so za investicijski sklad ugodnejša.
(4) Družba za upravljanje mora skrbnika nemudoma obvestiti o začetku vsakega postopka iz drugega odstavka tega člena in ji tekoče poročati o teku postopka.
(5) Družba za upravljanje v postopkih iz drugega odstavka tega člena ne more razpolagati z zahtevki, skleniti sodne poravnave ali umakniti pravnega sredstva brez soglasja skrbnika.
Dovoljenje za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev
59. člen
(1) Družba za upravljanje mora pred sklenitvijo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev pridobiti dovoljenje Agencije.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev je treba priložiti:
1. besedilo pogodbe,
2. dovoljenje Banke Slovenije oziroma dovoljenje Agencije iz tretjega odstavka 55. člena tega zakona, in
3. dokazilo, da je sedež skrbnika oziroma da je skrbnik ustanovljen (podružnica) v isti državi kot je sedež družbe za upravljanje, ki upravlja investicijski sklad, za katerega bo skrbnik vršil skrbniške storitve.
(3) Agencija izda dovoljenje za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev, če je pogodba v skladu s tem zakonom, če ima skrbniška banka dovoljenje Banke Slovenije oziroma institucija iz tretje točke prvega odstavka 55. člena tega zakona dovoljenje Agencije iz tretjega odstavka 55. člena tega zakona in če je sedež skrbnika oziroma je skrbnik ustanovljen v isti državi kot je sedež družbe za upravljanje, ki upravlja investicijski sklad, za katerega bo skrbnik vršil skrbniške storitve.
(4) Kadar je družba za upravljanje vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada oziroma investicijske družbe, se postopek odločanja o dovoljenju za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev združi s postopkom odločanja o dovoljenju za upravljanje vzajemnega sklada oziroma investicijske družbe.
(5) Določbe prvega do četrtega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev.
4.2. LOČITEV PREMOŽENJA INVESTICIJSKEGA SKLADA OD PREMOŽENJA DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE IN OD PREMOŽENJA SKRBNIKA
Pravna ločitev premoženja
60. člen
Družba za upravljanje in skrbnik investicijskega sklada morata zagotavljati ločitev premoženja investicijskega sklada od:
1. premoženja drugih investicijskih skladov na način, določen v 61. do 63. členu tega zakona,
2. od svojega premoženja in
3. od premoženja iz drugega odstavka 16. člena tega zakona.
Ločitev naložb v vrednostne papirje
61. člen
(1) Družba za upravljanje in skrbnik morata s klirinško depotno družbo skleniti pogodbo, na podlagi katere postane skrbnik član klirinško depotne družbe. Ne glede na določbe prvega stavka tega odstavka družbi za upravljanje in skrbniku ni potrebno skleniti pogodbe s klirinško depotno družbo v zvezi z odpiranjem in vodenjem računa vrednostnih papirjev posameznega investicijskega sklada v primeru, ko družba za upravljanje vlaga sredstva posameznega investicijskega sklada zgolj v vrednostne papirje oziroma finančne instrumente izdajateljev iz drugih držav članic ali tujih izdajateljev oziroma v tiste nematerializirane vrednostne papirje, ki jih je izdala klirinško depotna družba na podlagi 13. člena ZNVP.
(2) S pogodbo iz prejšnjega odstavka se, v skladu z določbami tega zakona, uredijo razmerja, pravice in obveznosti med družbo za upravljanjem, skrbnikom investicijskega sklada in klirinško depotno družbo, v zvezi z odpiranjem računa vrednostnih papirjev s katerimi se trguje na organiziranem trgu, in vrednostnimi papirji, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, če so bili ti izdani v nematerializirani obliki, za posamezen investicijski sklad, v zvezi z vpogledom v stanje in promet z vrednostnimi papirji na tem računu, v zvezi z vnosom nalogov za razpolaganje z vrednostnimi papirji na računih investicijskih skladov, denarno poravnavo kupoprodaj vrednostnih papirjev za račun posameznega investicijskega sklada, in podobno.
(3) Družba za upravljanje mora naročila za nakup oziroma prodajo vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov iz 64. člena tega zakona dati ločeno za posamezen investicijski sklad, ki ga upravlja.
(4) Skrbnik mora za vsak investicijski sklad, za katerega opravlja skrbniške storitve, odpreti poseben skrbniški (pod)račun, na katerem se ločeno vodijo stanja vrednostnih papirjev iz drugega odstavka tega člena za ta investicijski sklad.
(5) Družba za upravljanje ima pravico do neposrednega vpogleda v stanja in promet z vrednostnimi papirji na računih investicijskih skladov, ki jih upravlja, ne sme pa vnašati nalogov v zvezi z razpolaganjem z vrednostnimi papirji na teh računih.
(6) Za vnos in izvršitev nalogov v zvezi z razpolaganjem z vrednostnimi papirji iz drugega odstavka tega člena za račun posameznega investicijskega sklada je pooblaščen samo skrbnik, ki opravlja skrbniške storitve za ta investicijski sklad. Skrbnik lahko s pogodbo iz prvega odstavka 61.a člena tega zakona prenese pooblastilo za vnos in izvršitev nalogov v zvezi z razpolaganjem z vrednostnimi papirji s katerimi se trguje na organiziranih trgih drugih držav članic oziroma na organiziranih trgih tujih držav ter drugih vrednostnih papirjev izdajateljev drugih držav članic oziroma tujih izdajateljev, ki predstavljajo naložbe posameznega investicijskega sklada, na banko oziroma drugo finančno organizacijo, s katero je sklenil pogodbo iz prvega odstavka 61.a člena tega zakona.
(7) Družba za upravljanje mora za račun investicijskih skladov, ki jih upravlja, izročiti vrednostne papirje, ki so bili izdani kot pisne listine in ki niso v zbirni hrambi pri klirinško depotni družbi, v hrambo skrbniku.
(8) Skrbnik mora hraniti vrednostne papirje posameznega investicijskega sklada iz prejšnjega odstavka ločeno od vrednostnih papirjev drugega investicijskega sklada in od drugih vrednostnih papirjev, ki jih hrani.
Prenos opravljanja posameznih skrbniških storitev na drugo osebo
61.a člen
(1) Skrbnik iz četrtega odstavka 4. člena tega zakona lahko s pogodbo pisno pooblasti banko oziroma drugo finančno organizacijo, ki ima dovoljenje pristojnega organa druge države članice oziroma tuje države za opravljanje skrbniških storitev vodenja računov vrednostnih papirjev oziroma storitev hrambe vrednostnih papirjev, da za račun enega ali več investicijskih skladov za katere skrbnik iz četrtega odstavka 4. člena opravlja skrbniške storitve na podlagi pogodbe iz 53. člena tega zakona, vodi račune oziroma vrši hrambo tistih vrednostnih papirjev, s katerimi se trguje na organiziranih trgih drugih držav članic oziroma na organiziranih trgih tujih držav ter drugih vrednostnih papirjev izdajateljev drugih držav članic oziroma tujih izdajateljev, ki predstavljajo naložbe posameznega investicijskega sklada.
Za pogodbo iz prejšnjega stavka tega odstavka se smiselno uporabljajo določbe drugega odstavka 61. člena tega zakona.
(2) Skrbnik lahko da pisno pooblastilo iz prejšnjega odstavka tega člena le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da skrbnik iz četrtega odstavka 4. člena tega zakona:
– pred sklenitvijo pogodbe iz prejšnjega odstavka tega člena pridobi pisno soglasje družbe za upravljanje, s katero je sklenil pogodbo iz 53. člena tega zakona, in
– ni sam član sistema izravnav in izpolnitev obveznosti, nastalih na podlagi poslov z vrednostnimi papirji iz prvega odstavka tega člena ter vodenja registra teh vrednostnih papirjev, katerega član je sicer banka oziroma druga finančna organizacija iz prvega odstavka tega člena, in
– o nameravanem opravljanju skrbniških storitev na način iz prvega odstavka tega člena in podrobnejšem načinu opravljanja teh storitev obvesti Agencijo, z vsebino in v rokih, ki jih določi Agencija, in ji predloži fotokopijo pogodbe iz prejšnjega odstavka tega člena in pisno soglasje družbe za upravljanje k tej pogodbi, in
– lahko kljub opravljanja skrbniških storitev na način iz prvega odstavka tega člena deluje v najboljšem interesu vlagateljev v investicijske sklade katerih skrbnik je, in
– z opravljanjem skrbniških storitev na način iz prvega odstavka tega člena poveča učinkovitost opravljanja skrbniških storitev za investicijske sklade in to učinkovitost lahko v vsakem trenutku utemelji, in
– lahko v vsakem trenutku poda banki oziroma drugi finančni organizaciji, katero je pooblastil za opravljanje skrbniških storitev hrambe oziroma vodenja računov vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov skladno z določbami prejšnjega odstavka tega člena, nadaljnja navodila glede opravljanja teh storitev ter lahko v vsakem trenutku prekliče dano pooblastilo, pri čemer preklic pooblastila stopi v veljavo takoj, če skrbnik iz četrtega odstavka 4. člena tega zakona presodi, da je to potrebno zaradi zaščite interesov vlagateljev v posamezni investicijski sklad, in
– lahko v vsakem trenutku od banke oziroma druge finančne organizacije, katero je pooblastil za opravljanje skrbniških storitev hrambe oziroma vodenja računov vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov skladno z določbami prejšnjega odstavka tega člena, pridobi vse podatke in dokumentacijo potrebno za nemoteno opravljanje skrbniških storitev in da ima vedno pregled nad izvajanjem posameznih skrbniških storitev, in
2. da se z opravljanjem posameznih skrbniških storitev na način iz prejšnjega odstavka:
– ne zmanjša možnost opravljanja skrbniških storitev oziroma nalog skrbnika iz četrtega odstavka 4. člena tega zakona, za posamezen investicijski sklad, in
– ne zmanjša možnost izpolnjevanja navodil družbe za upravljanje in drugih pogodbenih obveznosti skrbnika po drugem odstavku 53. člena tega zakona, in
– ne zmanjša učinkovitost in možnost nadzora Agencije in Banke Slovenije nad skrbnikom po 56. členu tega zakona, in
– zagotavlja najmanj enaka raven varstva investitorjev v investicijski sklad kot če bi skrbniško storitev neposredno opravljal skrbnik iz četrtega odstavka 4. člena tega zakona, in
3. da banka oziroma druga finančna organizacija, katero je skrbnik iz četrtega odstavka 4. člena tega zakona pooblastil za opravljanje skrbniških storitev hrambe oziroma vodenja računov vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov na način iz prejšnjega odstavka tega člena:
– hrani oziroma vodi stanja vrednostnih papirjev in njihov promet za posamezen investicijski sklad tako, da skrbnik ali družba za upravljanje lahko kadarkoli preverita stanje in promet z vrednostnimi papirji posameznega investicijskega sklada, in
– ne opravlja za te investicijske sklade storitev upravljanja njihovega premoženja, in
4. da je banka oziroma druga finančna organizacija, katero je skrbnik iz četrtega odstavka 4. člena tega zakona pooblastil za opravljanje skrbniških storitev hrambe oziroma vodenja računov vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov na način iz prejšnjega odstavka tega člena, predmet nadzora pristojnega organa države članice oziroma tuje države s katero Agencija izmenjuje podatke in informacije na podlagi vzajemnosti in da je zagotovljeno sodelovanje med tem organom in Agencijo, in
5. da interes banke oziroma druge finančne organizacije, katero je skrbnik iz četrtega odstavka 4. člena tega zakona pooblastil za opravljanje skrbniških storitev hrambe oziroma vodenja računov vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov na način iz prejšnjega odstavka ni in ne bo v konfliktu z interesi vlagateljev v posamezen investicijski sklad, za katerega po pooblastilu opravlja skrbniške storitve, in
6. da prospekt investicijskega sklada vsebuje podatke o banki oziroma drugi finančni organizaciji, katero je skrbnik iz četrtega odstavka 4. člena tega zakona pooblastil za opravljanje skrbniških storitev hrambe oziroma vodenja računov vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov na način iz prejšnjega odstavka tega člena za račun tega investicijskega sklada.
(3) Z opravljanjem skrbniških storitev vodenja računa nematerializiranih vrednostnih papirjev oziroma hrambe vrednostnih papirjev za račun investicijskega sklada na način iz prvega odstavka tega člena ni mogoče niti omejiti niti izključiti odškodninske odgovornosti skrbnika iz četrtega odstavka 4. člena tega zakona za opravljanje navedenih storitev.
(4) Če pogoji iz drugega odstavka tega člena kadarkoli niso izpolnjeni, mora skrbnik enostransko odstopiti od pogodbe iz prvega odstavka tega člena. V tem primeru banka oziroma druga finančna institucija, katero je skrbnik iz četrtega odstavka 4. člena tega zakona pooblastil za opravljanje skrbniških storitev hrambe oziroma vodenja računov vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov investicijskega sklada, ni upravičena do nadomestila zaradi odstopa od pogodbe, ki bi se izplačal v breme premoženja investicijskega sklada.
Ločitev drugega premoženja
62. člen
(1) Družba za upravljanje mora v zvezi z naložbami vzajemnega sklada oziroma investicijske družbe v bančne denarne depozite skleniti pogodbo z banko v svojem imenu in za račun vzajemnega sklada oziroma v imenu in za račun investicijske družbe. Iz pogodbe mora biti jasno razvidno, da je sklenjena za račun vzajemnega sklada oziroma v imenu in za račun investicijske družbe.
(2) Določba prvega odstavka tega člena se smiselno uporablja tudi za naložbe vzajemnega sklada oziroma investicijske družbe v druge oblike likvidnih finančnih naložb, ki niso vrednostni papirji.
Poseben denarni račun
63. člen
(1) Družba za upravljanje mora za vsak investicijski sklad, ki ga upravlja, odpreti poseben denarni račun, prek katerega se opravljajo denarna izplačila in sprejemajo denarna vplačila v zvezi s posli, ki jih je družba za upravljanje sklenila za račun posameznega investicijskega sklada.
(2) V kolikor je skrbnik investicijskega sklada banka skrbnica, družba ki upravlja ta investicijski sklad odpre poseben denarni račun investicijskega sklada pri tej banki skrbnici.
(3) V kolikor je skrbnik investicijskega sklada institucija iz 3. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona, družba za upravljanje odpre poseben denarni račun investicijskega sklada pri banki, ki je po ZBan pooblaščena opravljati storitve plačilnega prometa.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena družba za upravljanje posreduje nalog za izplačilo v breme denarnega računa investicijskega sklada skrbniku tega sklada, ta pa nalog posreduje banki, pri kateri ima investicijski sklad odprt denarni račun.
(5) Banka iz prejšnjega odstavka tega člena pri kateri ima investicijski sklad odprt denarni račun ne sme izvršiti naloga za izplačilo v breme posebnega denarnega računa investicijskega sklada, če ji ta nalog posreduje namesto skrbnika družba za upravljanje, ki upravlja ta investicijski sklad.
(6) Na poseben denarni račun vzajemnega sklada iz prvega odstavka tega člena se sprejemajo tudi vplačila investicijskih kuponov in iz tega računa opravljajo izplačila odkupljenih investicijskih kuponov.
(7) Na poseben denarni račun investicijske družbe iz prvega odstavka tega člena se sprejemajo tudi vplačila delnic investicijske družbe na podlagi prve prodaje teh delnic ob izdaji.
(8) Banka skrbnica ne sme izvršiti naloga družbe za upravljanje za izplačilo v breme posebnega denarnega računa, če bi bilo tako izplačilo v nasprotju s tem zakonom in pravili vzajemnega sklada oziroma statutom investicijske družbe.
(9) Skrbnik, ki je institucija iz 3. točke prvega odstavka 55. člena tega zakona, ne sme posredovati naloga družbe za upravljanje za izplačilo v breme posebnega denarnega računa investicijskega sklada banki, ki za ta investicijski sklad opravlja plačilni promet, če bi bilo tako izplačilo v nasprotju s tem zakonom in pravili vzajemnega sklada oziroma statutom investicijske družbe.
4.3. NALOŽBE INVESTICIJSKIH SKLADOV
Vrste dovoljenih naložb
64. člen
(1) Premoženje investicijskih skladov lahko predstavljajo samo naslednje vrste naložb:
1. tržni vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga, ki so sprejeti ali s katerimi se trguje na organiziranem trgu opredeljenem v 9. členu ZTVP-1 in prvem odstavku 183. člena ZTVP-1 in ki zadostuje pogojem iz petega odstavka tega člena, in/ali;
2. tržni vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga, s katerimi se trguje na drugem organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji ali v državi podpisnici Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma državi članici OECD, ki redno deluje in je priznan ter odprt za javnost, in/ali
3. tržni vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga, s katerimi se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev tuje države, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) če pravila upravljanja oziroma statut investicijskega sklada v naložbeni politiki določi nalaganje v vrednostne papirje, s katerimi se trguje na tem organiziranem trgu vrednostnih papirjev tuje države, in
b) če je ta organizirani trg vrednostnih papirjev tuje države uvrščen na seznam iz petega odstavka tega člena; in/ali
4. vrednostni papirji, ki jih pridobi družba za upravljanje za račun investicijskega sklada v postopku njihove prve prodaje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) če je v prospektu, na podlagi katerega se opravlja prva prodaja teh vrednostnih papirjev določeno, da bo izdajatelj zahteval uvrstitev teh vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziran trg vrednostnih papirjev iz podtočke c) te točke,
b) če pravila upravljanja oziroma statut investicijskega sklada v naložbeni politiki določi nalaganje v vrednostne papirje, s katerimi se trguje na tem organiziranem trgu vrednostnih papirjev,
c) če izbiro organiziranega trga iz seznama, opredeljenega v prvem odstavku 183. člena ZTVP-1 oziroma opredeljenega petem odstavku tega člena, odobri pristojen organ,
č) če so ti vrednostni papirji uvrščeni v trgovanje na organiziran trg vrednostnih papirjev iz podtočke c) te točke v enem letu po njihovi izdaji; in/ali
5. enote oziroma delnice drugih investicijskih skladov iz 9. oziroma 10. člena tega zakona, če so izpolnjeni sledeči pogoji:
a) da ima družba za upravljanje investicijskega sklada, katerega enote premoženje oziroma delnice so predmet naložb, dovoljenje pristojnih organov oblasti za upravljanje tega sklada,
b) da je upravljanje in poslovanje tega investicijskega sklada predmet nadzora, ki se smatra s strani pristojnih nadzornih institucij za kvalitativno in vsebinsko enakovrednega nadzoru, ki ga določa ta zakon in ZTVP-1, ter je zagotovljeno zadostno sodelovanje med nadzornimi institucijami,
c) da je raven zaščite vlagateljev v te investicijske sklade enaka ravni zaščite vlagateljev, ki jo določa ta zakon in ZTVP-1, ter zlasti da so pravila glede izposojanja, posojanja, prodaje prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga brez kritja ter o odsvojitvi sredstev investicijskega sklada, enaka zahtevam tega zakona,
č) da je poslovanje teh investicijskih skladov predmet poročanja v polletnih in letnih poročilih iz katerih so razvidna sredstva, obveznosti in prihodki iz poslovanja investicijskega sklada v poročevalskem obdobju ter predmet obveščanja javnosti,
d) da je lahko največ 10 odstotkov sredstev investicijskega sklada ali investicijskega sklada, katerega enote oziroma delnice želi ta investicijski sklad pridobiti, skupaj vloženih v enote oziroma delnice investicijskih skladov,
e) če pravila upravljanja vzajemnega sklada oziroma statut investicijske družbe v naložbeni politiki določajo nalaganje v to vrsto naložb,
f) druge pogoje, določene v predpisu iz 77. člena tega zakona; in/ali
6. denarni depoziti pri kreditnih ustanovah, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) da za kreditno institucijo s sedežem v Republiki Sloveniji oziroma kreditno institucijo države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma države članice OECD oziroma kreditno institucijo tuje države, veljajo najmanj enako stroga pravila o obvladovanju tveganj in pravila o skrbnosti poslovanja ter varnosti deponentov, kot so določena v ZBan,
b) da gre za depozite na vpogled ali na odpoklic ali za vezane depozite, pri katerih iz pogodbe o deponiranju sredstev izhaja pravica do dviga pred zapadlostjo, in da zapadejo v največ 12 mesecih,
c) da depoziti investicijskega sklada glede vsebine pravic in jamstev izpolnjujejo pogoje, določene v predpisu iz 77. člena tega zakona, in
č) če pravila upravljanja vzajemnega sklada oziroma statut investicijske družbe v naložbeni politiki določi nalaganje v bančne denarne depozite, in/ali
7. izvedeni finančni instrumenti opredeljeni v ZTVP-1 ter tem instrumentom enakovredni instrumenti, katerih poravnava se vrši z denarnim plačilom, pri čemer so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) da njihov temelj sestavljajo finančni instrumenti iz tega odstavka, finančni indeksi, obrestne mere, devizni tečaji ali tuje valute,
b) če pravila upravljanja vzajemnega sklada oziroma statut investicijske družbe v naložbeni politiki določi nalaganje v posamezne vrste izvedenih finančnih instrumentov,
c) če izvedeni finančni instrumenti glede vsebine pravic in obveznosti ter drugih lastnosti izpolnjujejo pogoje, določene v predpisu iz 77. člena tega zakona,
č) če se z izvedenimi finančnimi instrumenti trguje na organiziranem trgu, navedenem v 1., 2. ali 3. točki tega odstavka in/ali preko trga institucionalnih vlagateljev, ki je uvrščen na seznam iz petega odstavka tega člena oziroma na seznam iz 4. točke prvega odstavka 77. člena tega zakona;
d) če so nasprotne stranke v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti sklenjenimi na trgu institucionalnih vlagateljev, institucije, katerih poslovanje je predmet nadzora in ki spadajo v eno od kategorij institucionalnih vlagateljev, ki jih določi Agencija,
e) če lahko investicijski sklad izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev, kadarkoli po pošteni vrednosti proda, odproda ali drugače unovči, zapre oziroma izravna stanje izvedenih finančnih instrumentov ali nevtralizira izpostavljenost ki izhaja iz tega instrumenta, z ravno nasprotno izravnalno transakcijo; in/ali
8. instrumenti denarnega trga, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, oziroma s katerimi se običajno trguje na denarnem trgu, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) da so ti instrumenti likvidni in imajo vrednost, ki se jo da kadarkoli natančno določiti, in
b) da za posameznega izdajatelja ali izdajo teh instrumentov veljajo najmanj enako stroga pravila o obvladovanju tveganj ter pravila varnega in skrbnega poslovanja kot so določena v ZBan oziroma ZTVP-1 in;
c) da jih je izdala ali zanje jamči Republika Slovenija ali lokalna, regionalna skupnost v Republiki Sloveniji, država podpisnica Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma država članica OECD ali lokalna, regionalna skupnost države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma države članice OECD oziroma Banka Slovenija ali centralna banka države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma države članice OECD ali Evropska centralna banka, Evropska unija, Evropska investicijska banka oziroma v primeru zvezne države, države podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma države članice OECD te zveze ali druga mednarodna finančna organizacija, ki jih pripada ena ali več držav podpisnic Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru oziroma držav članic OECD, ali tuja država, ali
č) da jih je izdala gospodarska družba, s prejšnjimi izdajami vrednostnih papirjev katere se že trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev v Republiki Sloveniji ali na organiziranem trgu iz 1., 2. oziroma 3. točke tega odstavka; ali
d) da jih je izdala oziroma zanje jamči ustanova oziroma oseba javnega prava, katere poslovanje je predmet nadzora, ki se izvaja po kriterijih opredeljenih v zakonih Republike Slovenije ali zakonih Evropske unije; ali
e) da jih je izdala oziroma zanje jamči ustanova oziroma oseba javnega prava, za katero veljajo pravila o obvladovanju tveganj in pravila varnega in skrbnega poslovanja, ki jih pristojni organi oblasti smatrajo za najmanj tako stroga kot so pravila nadzora, določena v zakonih Republike Slovenija ali zakonih Evropske unije; ali
f) da jih je izdala banka ali druga oseba, ki spada v eno od kategorij oseb, ki jih določi Agencija, pod pogoji, da naložbe v takšne instrumente zagotavljajo takšen nivo zaščite vlagateljev, ki je enakovreden varstvu iz prejšnjih podtočk, in da je izdajatelj:
g) pravna oseba, katere osnovni kapital in rezerve skupaj znašajo najmanj 2.230,000.000 tolarjev, in ki objavlja ter predstavlja letna poslovna poročila na način in z vsebino, kot je določena v posameznih področnih zakonih in iz njih izvedenih predpisov ter v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in zakonom o gospodarskih družbah ter v skladu z drugimi zakoni in podzakonskimi predpisi, ki urejajo to področje, ali
h) oseba, ki je skupaj z drugimi osebami povezana v skupino in katere naloga je financiranje teh oseb oziroma podjetij v skupini, pri čemer je vsaj eno podjetje v skupini delniška družba, katere delnice so sprejete na organizirani trg; ali
i) oseba, katere edina dejavnost je financiranje instrumentov listinjenja, katerih koristi izhajajo iz večje likvidnosti bank,
j) če pravila upravljanja oziroma statut investicijskega sklada v naložbeni politiki določi nalaganje v to vrsto instrumentov denarnega trga.
(2) Investicijski sklad ima lahko poleg naložb iz prvega odstavka tega člena tudi dodatna likvidna sredstva. Vrsto in obseg dovoljenih dodatnih likvidnih sredstev predpiše Agencija.
(3) Poleg naložb iz prvega odstavka tega člena ima lahko vzajemni sklad največ 10 odstotkov, investicijska družba pa največ 20 odstotkov svojih sredstev vloženih tudi v druge prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga.
(4) Investicijski sklad ne sme imeti naložb v plemenitih kovinah oziroma v certifikatih, ki predstavljajo plemenite kovine.
(5) Agencija s predpisom iz 77. člena tega zakona zaradi podrobnejše opredelitve lastnosti dovoljenih vrst naložb po prvem odstavku tega člena določi seznam organiziranih trgov tržnih vrednostnih papirjev tujih držav, trgov instrumentov denarnega trga tujih držav ter trgov izvedenih finančnih instrumentov tujih držav. Pri tem mora ustrezno upoštevati pravila za uvrstitev tržnih vrednostnih papirjev, instrumentov denarnega trga in izvedenih finančnih instrumentov na te trge, pravila trgovanja na teh trgih in pravila izpolnitve obveznosti iz poslov, sklenjenih na teh trgih, tako da ta pravila zagotavljajo enako raven varnosti kot naložbe v tržne vrednostne papirje, instrumente denarnega trga oziroma izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na organiziranih trgih v Republiki Sloveniji oziroma v državah članicah.
Tehnike in orodja obvladovanja tveganj investicijskega sklada
65. člen
(1) Družba za upravljanje za posamezen investicijski sklad določi in izvaja ukrepe za obvladovanje tveganj, določene s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanimi predpisi, in druge ukrepe, ki so glede na naravo in vrsto tveganj potrebni za obvladovanje teh tveganj.
(2) Družba za upravljanje mora pri upravljanju z naložbami posameznega investicijskega sklada uporabljati tehnike in orodja namenjena upravljanju s tveganji oziroma obvladovanju tveganj, ki v vsakem času omogočajo nadzor in merjenje:
1. tveganj, ki izhajajo iz posameznih izpostavljenosti investicijskega sklada, in
2. vpliva teh tveganj, k celotni tveganosti naložb investicijskega sklada.
(3) Družba za upravljanje mora za ugotavljanje, merjenje in obvladovanje tveganj, ki so povezana z naložbami investicijskega sklada, zlasti pa z naložbami v izvedene finančne instrumente, na podlagi smiselne uporabe pravil iz 3. točke prvega odstavka 77. člena tega zakona, izdelati načrt, v katerem določi:
1. postopke oziroma metode za ugotavljanje in merjenje tveganj,
2. ukrepe za obvladovanje tveganj in postopke za izvajanje teh ukrepov,
3. postopke za spremljanje izvajanja ukrepov za obvladovanje tveganj.
(4) Ukrepi za obvladovanje tveganj in postopki za izvajanje in spremljanje izvajanja teh ukrepov morajo biti v načrtu iz tretjega odstavka tega člena določeni za vsako od posameznih vrst tveganj, ki jim je investicijski sklad izpostavljen pri posameznih vrstah naložb, zlasti pa pri naložbah v posamezne vrste v izvedenih finančnih instrumentov, in za tveganja, ki jim je investicijski sklad izpostavljen pri vseh naložbah v izvedene finančne instrumente skupaj in pri vseh naložbah investicijskega sklada skupaj.
(5) V načrtu iz tretjega odstavka se podrobneje opredeli tudi vrsto izvedenih instrumentov, z njimi povezana tveganja, količinske omejitve in metode, izbrane za merjenje in oceno tveganj povezanih s transakcijami z izvedenimi finančnimi instrumenti, izvršenimi za račun posameznega investicijskega sklada.
(6) Družba za upravljanje mora za vsak posamezen investicijski sklad, ki ga upravlja, Agenciji redno poročati podatke iz načrta opredeljenega v tretjem in petem odstavku, na način, v rokih in z vsebino, ki jo podrobneje predpiše Agencija.
(7) Družba za upravljanje mora za posamezen investicijski sklad, ki ga upravlja, zagotoviti natančno in neodvisno oceno vrednosti po posameznih vrstah finančnih instrumentov iz prvega odstavka 64. člena tega zakona.
Naložbene tehnike in orodja upravljanja z naložbami investicijskega sklada
66. člen
(1) Agencija lahko družbi za upravljanje izda soglasje, da za namene učinkovitega upravljanja z naložbami določenega investicijskega sklada dejansko uporabi naložbene tehnike in orodja povezana s tržnimi vrednostnimi papirji in instrumenti denarnega trga, in sicer pod pogoji in v okviru omejitev, ki jih Agencija določi v pravilih iz tretjega odstavka 77. člena tega zakona. Kadar se te aktivnosti nanašajo na uporabo izvedenih finančnih instrumentov morajo biti ti pogoji in omejitve usklajeni z določbami tega zakona.
(2) O soglasju iz prvega odstavka tega člena odloči Agencija hkrati z odločitvijo o dovoljenju za oblikovanje vzajemnega sklada oziroma o dovoljenju za spremembo pravil upravljanja vzajemnega sklada oziroma hkrati z odločitvijo o dovoljenju za ustanovitev investicijske družbe oziroma o dovoljenju za spremembo statuta investicijske družbe.
(3) Aktivnosti iz prvega odstavka ne smejo povzročiti oddaljitev investicijskega sklada od njegovih naložbenih ciljev, kot so opredeljeni v pravilih upravljanja oziroma statutu investicijskega sklada ali v prospektu investicijskega sklada.
Izpostavljenost investicijskega sklada v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti
67. člen
(1) Družba za upravljanje mora v zvezi z vsako naložbo investicijskega sklada v izvedene finančne instrumente zagotoviti, da celotna izpostavljenost investicijskega sklada, ki se nanaša na naložbe v izvedene finančne instrumente, ne bo presegala celotne čiste vrednosti sredstev tega investicijskega sklada in bodo ta sredstva tako po vrsti kot tudi po vrednosti v celotnem obdobju zagotavlja zadostno kritje za morebitne obveznosti, ki nastanejo za račun investicijskega sklada na podlagi takih naložb.
(2) Pri izračunu celotne izpostavljenosti se upošteva sedanja vrednost sredstev, na katere se izvedeni finančni instrumenti glasijo in na podlagi katerih so izdani, tveganje izpostavljenosti do posamezne osebe, bodoča tržna gibanja in razpoložljivi čas za izravnavo izpostavljene (bilančne) postavke sredstev.
(3) Investicijski sklad lahko vlaga v izvedene finančne instrumente kot del svoje naložbene politike, in v okviru omejitev opredeljenih v enajstem odstavku 68. člena, pri čemer mora zagotoviti, da njegova izpostavljenost do postavk, iz katerih so finančni instrumenti izvedeni, skupno ne presega naložbenih omejitev opredeljenih v prvem do vključno dvanajstem odstavku 68. člena in v prvem ter tretjem odstavku 69. člena tega zakona.
(4) Agencija lahko predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati posamezen investicijski sklad za pridobitev soglasja, da v primeru, ko vlaga v izvedene finančne instrumente na indeksni osnovi, teh naložb ni potrebno vključevati v izračunavanje deležev naložb opredeljenih v prvem do vključno dvanajstem odstavku 68. člena in v prvem ter tretjem odstavku 69. člena tega zakona.
(5) Dokler Agencija ne predpiše pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena se šteje, da mora investicijski sklad takšne naložbe upoštevati v izračun deležev naložb opredeljenih v prvem do vključno dvanajstem odstavku 68. člena in v prvem ter tretjem odstavku 69. člena tega zakona.
(6) Investicijski sklad v svojih pravilih upravljanja oziroma statutu ter prospektu navede ali se izvedeni finančni instrumenti na indeksni osnovi vključujejo v izračun deležev naložb ali ne.
(7) Kadar so izvedeni finančni instrumenti neločljivi od tržnih vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga, na osnovi katerih so izdani, mora družba za upravljanje, pri usklajevanju investicijskega sklada z zahtevami 65., 66. in 67. člena tega zakona, upoštevati tudi te vrednostne papirje oziroma instrumente.
(8) Agencija mora Evropski komisiji dostaviti popolne in celovite informacije o zakonodaji, ki se nanaša na uporabljene metode za izračun izpostavljenosti tveganjem iz prvega odstavka tega člena, vključno z izpostavljenostjo posamezni osebi v transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti izvršenimi na trgu institucionalnih vlagateljev, in vse spremembe, ki se na te informacije nanašajo, najkasneje do 13. 2. 2004. Komisija bo posredovala te informacije drugim državam članicam.
Največja dopustna izpostavljenost do posamezne osebe
68. člen
(1) Celotna izpostavljenost investicijskega sklada do posamezne osebe je vsota vrednosti vseh naložb investicijskega sklada v vrednostne papirje, instrumente denarnega trga in izvedene finančne instrumente iz 64. člena tega zakona, katerih izdajatelj je ta oseba oziroma za katere jamči ta oseba, ter drugih terjatev investicijskega sklada do te osebe, ki ne izvirajo iz vrednostnih papirjev.
(2) Pri izračunu izpostavljenosti investicijskega sklada se za posamezno osebo štejeta tudi dve ali več oseb, ki so med seboj povezane tako, da za investicijski sklad predstavljajo eno samo tveganje. Med te štejemo tudi dve ali več oseb povezanih v skupino, ki morajo pripraviti konsolidiran sklep s konsolidiranimi izkazi poslovanja v skladu z zakonom o gospodarskih družbah in s slovenskimi računovodskimi standardi oziroma v skladu s priznanimi mednarodnimi računovodskimi standardi.
(3) Vzajemni sklad ima lahko največ 5 odstotkov sredstev, investicijska družba pa največ 10 odstotkov sredstev vloženih v vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga iz 64. člena tega zakona, izdane s strani posameznega izdajatelja.
(4) Investicijski sklad ne sme imeti več kot 20 odstotkov svojih sredstev vloženih v depozite pri posamezni kreditni ustanovi.
(5) Izpostavljenost investicijskega sklada do posamezne osebe pri transakcijah sklenjenih na trgu institucionalnih vlagateljev, z izvedenimi finančnimi instrumenti ne sme preseči:
1. 10 odstotkov sredstev investicijskega sklada, če je ta oseba kreditna institucija iz 6. točke prvega odstavka 64. člena, ali
2. 5 odstotkov sredstev investicijskega sklada v drugih primerih.
(6) Ne glede na omejitve iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena lahko, pod pogojem, da pravila upravljanja oziroma statut investicijskega sklada določajo tako naložbeno politiko:
1. vzajemni sklad vlaga do največ 10 odstotkov svojih sredstev, investicijska družba pa do največ 20 odstotkov svojih sredstev v vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga posameznega izdajatelja,
2. investicijski sklad vlaga do največ 10 odstotkov svojih sredstev v izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev, v primeru ko oseba, ki ji je investicijski sklad pri transakcijah s temi izvedenimi finančnimi instrumenti izpostavljen, ni kreditna institucija.
(7) V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena morajo pravila upravljanja oziroma statut investicijskega sklada določiti tudi v zvezi s katerimi vrstami naložb je investicijskemu skladu dovoljeno prekoračiti omejitev iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena.
(8) V kolikor vzajemni sklad, skladno z določbami šestega odstavka tega člena, vlaga več kot 5 odstotkov svojih sredstev, investicijska družba pa več kot 10 odstotkov svojih sredstev v vrednostne papirje in instrumente denarnega trga iz 64. člena tega zakona, ki so izdani s strani posameznih izdajateljev, skupna vrednost takšnih naložb ne sme presegati 40 odstotkov vseh sredstev investicijskega sklada.
(9) Omejitev iz prejšnjega odstavka se ne nanaša na tržne vrednostne papirje in instrumente denarnega trga iz prvega in tretjega odstavka 69. člena tega zakona.
40 odstotna omejitev se tudi ne nanaša na depozite in transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti sklenjene na trgu institucionalnih vlagateljev, ki jih sklene družba za upravljanje za račun investicijskega sklada s finančnimi institucijami, ki so predmet nadzora.
(10) Ne glede na posamezne omejitve iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena, vzajemni sklad ne sme biti izpostavljen do posamezne osebe oziroma imeti več kot 20 odstotkov svojih sredstev, investicijska družba pa ne več kot 30 odstotkov svojih sredstev naloženih v kombinacije naslednjih oblik naložb:
1. vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga iz 64. člena tega zakona, izdanih s strani posamezne osebe,
2. depozitov pri tej posamezni osebi, in/ali,
3. izpostavljenosti, ki izhajajo oziroma nastajajo pri transakcijah z izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjenimi na trgu institucionalnih vlagateljev in ki jih investicijski sklad sklepa s to posamezno osebo.
(11) Omejitve iz tretjega do vključno desetega odstavka tega člena in omejitve iz prvega, tretjega in petega odstavka 69. člena tega zakona se ne morejo kombinirati, zato naložbe investicijskega sklada v vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga iz 64. člena tega zakona, izdane s strani posamezne osebe ali v depozite oziroma izvedene finančne instrumente kreirane s strani te posamezne osebe, ki se vršijo v skladu s prvim do desetim odstavkom tega člena ter prvim,tretjim in petim odstavkom 69. člena ne smejo skupaj preseči 35 odstotkov sredstev vzajemnega sklada oziroma 45 odstotkov sredstev investicijske družbe.
(12) Agencija lahko izda soglasje posameznemu investicijskemu skladu, da vloži skupaj do 20 odstotkov vrednosti sredstev v vrednostne papirje in instrumente denarnega trga različnih izdajateljev povezanih v skupino iz drugega odstavka tega člena.
(13) Ne glede na omejitve določene v 70. členu, lahko Agencija posameznemu investicijskemu skladu, katerega cilj naložbene politike je natančno posnemanje sestave določenega delniškega indeksa ali indeksa dolžniških vrednostnih papirjev, izda soglasje, da lahko ne glede na omejitve iz tretjega do enajstega odstavka tega člena ter ne glede na omejitve iz tretjega do petega odstavka 69. člena tega zakona, vlaga največ do 20 odstotkov vrednosti sredstev v delnice in/ali dolžniške vrednostne papirje izdane s strani posamezne osebe.
(14) Agencija izda navedeno soglasje, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. takšen cilj naložbene politike in indeks vrednostnih papirjev, ki se ga posnema, morata biti izrecno navedena v pravilih upravljanja oziroma statutu investicijskega ­sklada,
2. indeks vrednostnih papirjev, ki se ga posnema mora biti priznan s strani Agencije, ki upošteva naslednje kriterije:
a) zadostno razpršenost sestave indeksa,
b) indeks mora biti zadosti reprezentativen in mora biti odraz trga na katerega se nanaša,
c) indeks se objavlja na primeren način,
3. druge pogoje, ki jih določi Agencija.
(15) Agencija lahko družbi za upravljanje, za posamezen investicijski sklad, katerega cilj naložbene politike je natančno posnemanje sestave določenega delniškega indeksa ali indeksa dolžniških vrednostnih papirjev, izda soglasje, da lahko navedeni investicijski sklad ne glede na 20 odstotno omejitve iz 13. odstavka tega člena, vlaga največ do 35 odstotkov vrednosti sredstev v delnice in/ali dolžniške vrednostne papirje izdane s strani posamezne osebe, če družba za upravljanje dokaže, da je to primerno zaradi izrednih razmer na trgu, zlasti na organiziranih trgih, kjer visoko prevladujejo določeni tržni vrednostni papirji ali instrumenti denarnega trga. Nalaganje sredstev do navedene omejitve se dovoljuje le za posameznega izdajatelja.
(16) Agencija izda soglasje iz dvanajstega, trinajstega, štirinajstega ali petnajstega odstavka tega člena hkrati z odločitvijo o dovoljenju za oblikovanje vzajemnega sklada oziroma o dovoljenju za spremembo pravil upravljanja vzajemnega sklada oziroma hkrati z odločitvijo o dovoljenju za ustanovitev investicijske družbe oziroma o dovoljenju za spremembo statuta investicijske družbe.
Največja dopustna izpostavljenost
do določenih oseb
69. člen
(1) Ne glede na omejitev deležev naložb iz tretjega odstavka 68. člena tega zakona ima lahko investicijski sklad največ 35 odstotkov sredstev vloženih v tržne vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga posameznega izdajatelja, če je izdajatelj oziroma če zanje jamči Republika Slovenija, ali njena lokalna, regionalna skupnost, posamezna država članica Evropske unije ali njena lokalna, regionalna skupnost, tuja država ali posamezna javna mednarodna organizacija, ki jih pripada ena ali več držav članic.
(2) Ne glede na določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 68. člena in prvega odstavka 69. člena lahko investicijski sklad na podlagi soglasja Agencije in v skladu z načelom razpršitve tveganja vloži do 100 odstotkov sredstev v različne tržne vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ki jih izda ali zanje jamči Republika Slovenija, ali njena lokalna, regionalna skupnost, posamezna država članica Evropske unije ali njena lokalna, regionalna skupnost, tuja država ali posamezna javna mednarodna organizacija, ki ji pripada ena ali več držav članic, v primeru, če so te naložbe usklajene z naslednjimi omejitvami:
1. investicijski sklad mora imeti takšne naložbe v najmanj šestih različnih izdajah tržnih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga, in
2. vrednost takšnih naložb investicijskega sklada v posamezni izdaji tržnih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga ne sme presegati 30 odstotkov vrednosti sredstev investicijskega sklada.
(3) Ne glede na omejitev iz tretjega odstavka 68. člena tega zakona ima lahko investicijski sklad največ 25% sredstev vloženih v določene vrste obveznic izdanih s strani istega izdajatelja, ki je banka s sedežem ali podružnico v Republiki Sloveniji ali v državi članici in ki je skladno s posebnim zakonom predmet posebnega javnega nadzora z namenom zaščite pravic imetnikov teh obveznic.
(4) Denarna sredstva oziroma kupnina od izdaje obveznic iz prejšnjega odstavka mora biti skladno s posebnim zakonom vložena le v premoženje, ki bo tekom celotnega obdobja do dospelosti obveznice omogočalo plačevanje obveznosti izdajatelja, nastalih na podlagi teh obveznic in ki bo v primeru nezmožnosti izpolnitve obveznosti izdajatelja, prednostno uporabljen za poplačilo glavnice in natečenih obresti.
(5) V primeru, ko vzajemni sklad vlaga več kot 5 odstotkov svojega premoženja oziroma investicijska družba več kot 10 odstotkov svojega premoženja v obveznice iz tretjega odstavka tega člena, izdane s strani posameznih izdajateljev, skupna vrednost takšnih naložb ne sme presegati 80 odstotkov vrednosti sredstev investicijskega sklada.
(6) Investicijski sklad lahko vlaga sredstva v okviru omejitev iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena, če izpolnjuje naslednje pogoje:
1. če je taka naložbena politika določena v pravilih upravljanja oziroma statutu ter prospektu investicijskega sklada, in
2. če so v pravilih upravljanja oziroma statutu ter v prospektu in promocijski literaturi investicijskega sklada izrecno navedeni izdajatelji, ki so države, organi regionalnih, lokalnih skupnosti ali javne mednarodne organizacije, v vrednostne papirje katerih namerava investicijski sklad vložiti ali je vložil več kot 35 odstotkov svojih sredstev ter delež takšnih naložb, in
3. če so v pravilih upravljanja oziroma statutu ter v prospektu in promocijski literaturi investicijskega sklada določene kategorije izdajateljev obveznic- kreditnih ustanov iz tretjega odstavka tega člena, in
4. če je Agencija izdala soglasje k taki naložbeni politiki, k pravilom upravljanja oziroma k statutu ter prospektu investicijskega sklada, in
5. če prospekt in promocijska literatura vsakega investicijskega sklada iz drugega odstavka tega člena, vsebuje vidno navedbo, ki opozarja na soglasje iz četrte točke tega odstavka.
(7) O soglasju iz četrte točke šestega odstavka tega člena odloči Agencija hkrati z odločitvijo o dovoljenju za oblikovanje vzajemnega sklada oziroma o dovoljenju za spremembo pravil upravljanja vzajemnega sklada oziroma hkrati z odločitvijo o dovoljenju za ustanovitev investicijske družbe oziroma o dovoljenju za spremembo statuta investicijske družbe.
(8) Agencija izda soglasje iz četrte točke šestega odstavka tega člena, če oceni, da bo raven varnosti imetnikov enot oziroma delnic investicijskega sklada najmanj enakovredna ravni varnosti, ki jo imajo imetniki enot oziroma delnic investicijskega sklada, ki nalaga sredstva v okviru omejitev o izpostavljenosti, določenih v 68. členu tega zakona.
(9) Agencija mora poslati Evropski komisiji seznam kategorij obveznic iz tretjega odstavka tega člena, skupaj s kategorijami izdajateljev, katerim je v skladu z zakonom in določbami o nadzoru iz tretjega odstavka tega člena, odobrila izdajo obveznic, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje in kriterije. Seznamu mora biti priloženo obvestilo o statusu danih jamstev. Evropska komisija bo nemudoma posredovala te informacije drugim državam članicam skupaj z mnenjem, katerega bo smatrala za primernega, in bo o teh informacijah obvestila javnost.
Prepoved pomembnejšega vpliva
na upravljanje izdajatelja
70. člen
(1) Družba za upravljanje za račun vzajemnih skladov, ki jih upravlja, skupno ne sme pridobiti deleža delnic z glasovalnimi pravicami, z uresničevanjem katerih bi lahko pomembneje vplivala na upravljanje oziroma upravo izdajatelja, za račun investicijskih družb, ki jih upravlja pa skupno ne sme pridobiti deleža delnic, ki predstavljajo več kot 20 odstotkov vseh glasovalnih pravic ali udeležbe v kapitalu izdajatelja.
(2) Agencija predpiše podrobnejše kriterije in pogoje, kdaj se šteje, da lahko posamezna oseba na podlagi lastništva delnic z glasovalnimi pravicami pomembneje vpliva na upravljanje izdajatelja, pri čemer upošteva tudi zakonodajo drugih držav članic.
(3) Upoštevaje določbe prvega odstavka tega člena lahko družba za upravljanje za račun posameznega investicijskega sklada, ki ga upravlja, skupno pridobi:
1. največ 10% vseh delnic posameznega izdajatelja brez glasovalne pravice,
2. takšen delež dolžniških vrednostnih papirjev posameznega izdajatelja, katerih nominalna vrednost ne presega 10 odstotkov skupne nominalne vrednosti vseh izdanih, nezapadlih dolžniških vrednostnih papirjev tega izdajatelja,
3. takšen delež instrumentov denarnega trga posameznega izdajatelja, katerih nominalna vrednost ne presega 10 odstotkov skupne nominalne vrednosti vseh izdanih, še nezapadlih instrumentov denarnega trga tega izdajatelja,
4. največ 25 odstotkov enot v obtoku posameznega vzajemnega sklada iz 9. člena tega zakona.
(4) Investicijskemu skladu ni potrebno upoštevati omejitev iz druge, tretje in četrte točke prejšnjega odstavka tega člena v času pridobitve navedenih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga le v primeru, če se v tem času bruto (kosmati) znesek dolžniških vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga ali neto (čisti) znesek vrednostnih papirjev, za katere postopek izdaje, ponudbe še poteka, ne more izračunati.
(5) Določbe prvega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo za tržne vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, katerih izdajatelj je oziroma za katere jamči Republika Slovenija ali organi regionalnih, lokalnih skupnosti Republike Slovenije, posamezna država članica ali organi njenih regionalnih, lokalnih skupnosti, tuja država s seznama iz petega odstavka 64. člena tega zakona oziroma posamezna mednarodna finančna organizacija, ki ji pripada ena ali več držav članic.
(6) Določbe prvega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo tudi v primerih:
1. delnic, ki jih imajo v lasti investicijski skladi in ki predstavljajo udeležbo investicijskega sklada v kapitalu družbe, ustanovljene v tuji državi, katera vlaga svoja sredstva predvsem v vrednostne papirje izdajateljev s sedežem v tej državi, če po zakonodaji te države takšna kapitalska udeležba predstavlja edini način, da lahko investicijski skladi vlagajo v vrednostne papirje izdajateljev iz te države. Navedeno odstopanje od določb prvega in tretjega odstavka tega člena velja le v primeru, če so naložbe družbe, ustanovljene v tuji državi, usklajene z omejitvami iz tretjega do vključno dvanajstega odstavka 68. člena tega zakona, z omejitvami prvega, tretjega in petega odstavka 69. člena tega zakona, z omejitvami iz 71. člena tega zakona ter z določbami iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. Če naložbe investicijskega sklada presegajo omejitve iz tretjega do vključno dvanajstega odstavka 68. člena, iz prvega, tretjega in petega odstavka 69. člena ter omejitve iz 71. člena tega zakona, se smiselno uporabljajo določbe 76. člena tega zakona, in
2. delnic, ki jih ima v lasti investicijska družba ali jih imajo v lasti investicijske družbe in ki predstavljajo udeležbo v kapitalu odvisne družbe, katere edine dejavnosti so upravljanje premoženja, storitve svetovanja ali trženje z vidika povratnega nakupa enot izključno na zahtevo in v imenu imetnikov enot, v državi, kjer je odvisna družba locirana.
Naložbe v enote oziroma delnice drugega investicijskega sklada
71. člen
(1) Investicijski sklad lahko vloži največ 10 odstotkov vrednosti sredstev v enote oziroma delnice posameznega investicijskega sklada iz 5. točke prvega odstavka 64. člena tega zakona.
(2) Agencija lahko s predpisom iz 77. člena tega zakona:
1. določi delež dovoljenih naložb v enote oziroma delnice drugih investicijskih skladov, ki je višji od deleža iz prvega odstavka tega člena, vendar ne višji od 20 odstotkov vrednosti sredstev investicijskega sklada,
2. določi, da investicijskemu skladu, katerega poslovanje je usklajeno z določbami tega zakona, po tem ko je že pridobil enote oziroma delnice drugega investicijskega sklada, ni potrebno sredstev drugega investicijskega sklada seštevati oziroma upoštevati pri izračunavanju omejitev izpostavljenosti iz tretjega do dvanajstega odstavka 68. člena in prvega ter tretjega do petega odstavka 69. člena tega zakona,
3. določi dodatne pogoje v zvezi z naložbami v enote oziroma delnice drugih investicijskih skladov.
(3) Naložbe investicijskega sklada v enote oziroma delnice drugih investicijskih skladov, katerih poslovanje ni usklajeno z določbami Direktive o investicijskih skladih, skupaj ne smejo presegati 30 odstotkov sredstev investicijskega sklada.
(4) Kadar investicijski sklad, katerega poslovanje je usklajeno z določbami tega zakona, vlaga sredstva v enote oziroma delnice drugih investicijskih skladov, ki jih upravlja neposredno ali posredno, z delegiranjem upravljanja na tretje osebe, ista družba za upravljanje, ali katerakoli druga pravna oseba, s katero je družba za upravljanje povezana, družba za upravljanje ali pravna oseba, s katero je družba za upravljanje povezana na način iz 13. člena tega zakona, ne smeta za račun investicijskega sklada, ki vlaga svoja sredstva v takšne oblike naložb, zaračunati stroškov vpisovanja in vplačevanja ter odkupa (vstopnih in izstopnih provizij) enot oziroma delnic drugih investicijskih skladov, ki jih upravlja.
(5) Sklad skladov mora:
1. imeti najmanj 90 odstotkov vrednosti sredstev naloženih skupaj v investicijskih kuponih oziroma enotah premoženja vzajemnih skladov in/ali v delnicah investicijskih družb,
2. takšen cilj naložbene politike, izrecno navesti v pravilih upravljanja oziroma statutu ter prospektu in izvlečku prospekta investicijskega sklada,
za sklad skladov veljajo tudi druge določbe tega zakona.
(6) Investicijski skladi, katerih poslovanje je usklajeno z določbami tega zakona in vlagajo pretežen del svojih sredstev v druge investicijske sklade, morajo v prospektu navesti največji obseg upravljavskih provizij, ki se jih lahko zaračuna:
1. samemu investicijskemu skladu, in
2. drugim investicijskim skladom v enote oziroma delnice katerih namerava investicijski sklad iz prejšnje točke vlagati sredstva.
(7) Letno poročilo takšnega investicijskega sklada mora vsebovati informacijo o največjem razmerju med upravljavsko provizijo zaračunano samemu investicijskemu skladu in upravljavsko provizijo zaračunano investicijskemu skladu, v enote oziroma delnice katerega investicijski sklad vlaga svoja sredstva.
Naložbe v izvedene finančne instrumente
72. člen
Kadar investicijski sklad v okviru naložbene politike nalaga svoja sredstva v izvedene finančne instrumente, morajo pravila upravljanja oziroma statut investicijskega sklada in drugi dokumenti, namenjeni prodaji enot oziroma delnic investicijskega sklada vsebovati jasno opozorilo, da je:
1. naložbena politika investicijskega sklada nalaganje sredstev v izvedene finančne instrumente, in
2. naložba v enote oziroma delnice investicijskega sklada primerna samo za izkušene vlagatelje in za vlagatelje, katerih premoženjski položaj jim dopušča prevzemanje večjih naložbenih tveganj, povezanih s takimi naložbami.
Indeksne naložbe
73. člen
(1) Investicijski sklad, katerega cilj naložbene politike je natančno posnemanje sestave določenega indeksa mora:
1. imeti najmanj 90 odstotkov vrednostni sredstev v naložbah iz 64. člena tega zakona, ki sestavljajo navedeni indeks,
2. takšen cilj naložbene politike in indeks, ki se ga posnema, izrecno navesti v pravilih upravljanja oziroma statutu ter prospektu investicijskega sklada,
3. posnemati (slediti) indeks, ki je priznan s strani Agencije, pri čemer Agencija upošteva naslednje kriterije:
a) zadostno razpršenost sestave indeksa,
b) indeks mora biti zadosti reprezentativen in mora biti odraz trga, na katerega se nanaša,
c) indeks sestavljajo mednarodno priznane institucije, organizacije,
č) indeks se objavlja na primeren način tako, da je dostopen širši javnosti,
d) druge pogoje, ki jih določi Agencija.
(2) Indeksni investicijski sklad mora ves čas zagotavljati, da sestava in razmerje njegovih naložb ne odstopa od sestave in razmerij indeksa, na katerega je vezan.
(3) V primeru spremembe sestave in razmerij naložb v indeksu, na katerega je vezan indeksni investicijski sklad, se mora sestava in razmerje naložb indeksnega investicijskega sklada prilagoditi v roku enega meseca od objave spremembe razmerja v indeksu.
(4) Neznatna odstopanja od razmerij v indeksu se ne upoštevajo.
(5) Za neznatna odstopanja iz prejšnjega odstavka se štejejo do +/- 5 odstotna odstopanja od razmerij v indeksu.
Investicijski sklad denarnega trga
74. člen
Investicijski sklad denarnega trga mora:
1. imeti najmanj 90 odstotkov vrednostni sredstev naloženih skupaj v instrumente denarnega trga iz 1., 2., 3. in 8. točke prvega odstavka 64. člena in denarne depozite iz 6. točke prvega odstavka 64. člena tega zakona, in
2. naložbeno politiko iz prejšnje točke izrecno navedeno v pravilih upravljanja oziroma statutu ter prospektu investicijskega sklada.
Namenski investicijski sklad
75. člen
(1) Za namenski investicijski sklad se uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo investicijske sklade.
(2) Namenski investicijski sklad lahko v imenu oziroma firmi opredeli svoj namen samo, če ji Agencija v postopku pridobitve dovoljenja za oblikovanje oziroma upravljanje izda soglasje k uporabi takšnega izraza.
(3) Soglasje iz prejšnjega odstavka Agencija izda, če oceni, da namenska označba odgovarja naložbeni politiki tega investicijskega sklada.
(4) Namenski investicijski sklad, ki namerava opredeliti namen osredotočenja oziroma specializiranja v naložbe določene gospodarske dejavnosti, panoge oziroma geografskega področja ipd., šele po ustanovitvi oziroma oblikovanju, mora pridobiti soglasje Agencije. Za izdajo soglasja se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za izdajo dovoljenja za oblikovanje oziroma upravljanje investicijskega sklada.
Odstop od pravil o deležih naložb
76. člen
(1) Družbi za upravljanje pri upravljanju investicijskih skladov ni potrebno upoštevati pravil o najvišjih oziroma najnižjih dovoljenih deležih posameznih vrst naložb, določenih v tem poglavju, kadar za račun investicijskega sklada, iz vrednostnih papirjev, ki so v lasti investicijskega sklada, uresničuje:
1. pravico do novih delnic, ki pripadejo delničarjem na podlagi povečanja osnovnega kapitala delniške družbe iz sredstev družbe, ali
2. prednostno pravico do vpisa novih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga.
(2) Naložbe investicijskega sklada, za katerega je družba za upravljanje v roku zadnjih 6 mesecev pridobila dovoljenje Agencije za upravljanje iz 116. člena oziroma 171. člena tega zakona, lahko odstopajo od določb tretjega do vključno petnajstega odstavka 68. člena tega zakona ter določb 69. člena do 71. člena tega zakona, vendar jih mora družba za upravljanje uskladiti z določbami navedenih členov v šestih mesecih od pridobitve dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada oziroma od vpisa ustanovitve investicijske družbe v sodni register.
(3) Kadar naložbe investicijskega sklada prekoračijo najvišje oziroma najnižje dovoljene deleže posameznih vrst naložb določene v poglavju 4.3. "Naložbe investicijskih skladov", zaradi združitve oziroma razdružitve izdajateljev vrednostnih papirjev oziroma iz drugih vzrokov, na katere družba za upravljanje, ki upravlja investicijske sklade, nima vpliva ali so prekoračitve posledica uveljavljanja pravic iz prvega odstavka tega člena, mora družba za upravljanje:
1. o tem nemudoma obvestiti Agencijo. Obvestilu mora priložiti opis ukrepov, ki jih bo opravila zaradi uskladitve naložb investicijskega sklada z določbami navedenega poglavja, in roke, v katerih bo te ukrepe opravila,
2. slediti načelu razpršitve tveganj, sprejeti kot prednostni cilj svojih prodajnih transakcij odpravo tega stanja z upoštevanjem interesov imetnikov enot premoženja oziroma imetnikov delnic in takoj pričeti usklajevati naložbe z določbami tega zakona o dopustnih deležih naložb,
3. uskladiti naložbe v šestih mesecih po prekoračitvi omejitev v primeru prekoračitev omejitev, ki so posledica uveljavljanja pravic iz prvega odstavka tega člena ali v primerih iz drugega odstavka tega člena. V drugih primerih prekoračitve omejitev Agencija določi rok uskladitve naložb z omejitvami določenimi v poglavju 4.3. tega zakona.
(4) Naložbe pooblaščene investicijske družbe lahko prekoračijo najvišje dovoljene deleže posameznih vrst naložb, določene v ZISDU, le v primerih združitve ali pripojitve izdajateljev vrednostnih papirjev oziroma prenosa poslovnih deležev družb, ki tvorijo naložbe te pooblaščene investicijske družbe, na katere družba za upravljanje, ki upravlja to pooblaščeno investicijsko družbo, nima vpliva.
(5) V primeru iz četrtega odstavka tega člena mora družba za upravljanje o prekoračitvi nemudoma obvestiti Agencijo. Obvestilu mora priložiti podroben opis razlogov za nastanek prekoračitev in jih dokumentirati.
Predpis o naložbah investicijskega
sklada
77. člen
(1) Agencija predpiše podrobnejša pravila o naložbah investicijskega sklada, s tem da zlasti določi:
1. v zvezi z naložbami v enote oziroma delnice drugih investicijskih skladov iz 5. točke prvega odstavka 64. člena tega zakona:
a) pogoje, ki jih morajo glede vsebine pravic in drugih lastnosti izpolnjevati te naložbe,
b) podrobnejše deleže naložb in pogoje iz prve do tretje točke drugega odstavka 71. člena tega zakona,
2. pogoje, ki jih morajo glede vsebine pravic in jamstev izpolnjevati bančni denarni depoziti iz 6. točke prvega odstavka 64. člena tega zakona,
3. v zvezi z naložbami v izvedene finančne instrumente iz 7. točke prvega odstavka 64. člena tega zakona:
a) vrsto izvedenih instrumentov in pogoje, ki jih morajo glede vsebine pravic in obveznosti ter drugih lastnosti izpolnjevati te naložbe,
b) tveganja, ki izhajajo iz posameznih vrst izvedenih finančnih instrumentov,
c) metode ugotavljanja, merjenja in obvladovanja tveganj povezanih s transakcijami z izvedenimi finančnimi instrumenti,
č) podrobnejši način vrednotenja in vključitve posameznih aktivnih (bilančnih) postavk izvedenih finančnih instrumentov pri izračunu izpostavljenosti investicijskega sklada,
d) pogoje za uvedbo, trgovanje in poravnavo obveznosti iz trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti,
e) podrobnejša pravila zahtevanega kritja po prvem odstavku 67. člena tega zakona in način izračunavanja tega kritja ter
f) način, roke in vsebino poročanja iz šestega odstavka 65. člena tega zakona,
4. seznam organiziranih trgov vrednostnih papirjev, organiziranih trgov izvedenih finančnih instrumentov in denarnih trgov iz petega odstavka 64. člena tega zakona,
5. podrobnejša merila za upoštevanje skupine oseb iz 68. in 69. člena tega zakona pri izračunu izpostavljenosti, in podrobnejša pravila za izračun izpostavljenosti po 68. členu tega zakona.
(2) Agencija lahko, na podlagi predhodnega mnenja Banke Slovenije o lastnostih instrumentov denarnega trga in pogojih, ki jih morajo glede vsebine pravic in obveznosti ter drugih lastnosti potrebnih za varstvo vlagateljev izpolnjevati ti instrumenti, predpiše podrobnejša pravila o naložbah investicijskih skladov v instrumente denarnega trga.
(3) Agencija predpiše pravila, s katerimi določi pogoje in omejitve, v okviru katerih lahko družba za upravljanje za račun posameznega investicijskega sklada ki ga upravlja, za namene učinkovitega upravljanja z naložbami dejansko uporabi tehnike in instrumente povezane s tržnimi vrednostnimi papirji in instrumenti denarnega trga.
4.4. SPLOŠNE OBVEZNOSTI INVESTICIJSKIH
SKLADOV
Zadolževanje
78. člen
(1) Družba za upravljanje in skrbnik, za račun investicijskega sklada, za katerega vršita storitve upravljanja oziroma skrbništva premoženja, ne smeta najemati kreditov oziroma se zadolževati.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena, lahko investicijski sklad pridobi posojilo v tuji valuti kot tehniko upravljanja s tečajnim tveganjem, če je za zavarovanje tega posojila investicijski sklad dal posojilodajalcu posojilo v enaki protivrednosti v drugi (domači) valuti.
(3) Družba za upravljanje mora za posamezen investicijski sklad voditi evidenco o naravi, ročnosti in znesku tečajnih tveganj, načinu njihovega obvladanja s pridobljenim posojilom ter znesek in pogoje teh dobljenih in z njimi povezanih danih posojil.
(4) Agencija lahko podrobneje predpiše vsebino in način vodenja evidence.
(5) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena se investicijski sklad lahko zadolži do 10 odstotkov:
1. sredstev v primeru investicijske družbe, pod pogojem, da gre za zadolžitev z dospelostjo do 5 let, ali
2. vrednosti premoženja v primeru vzajemnega sklada, pod pogojem, da gre za začasno oziroma kratkoročno zadolžitev z dospelostjo do 6 mesecev;
(6) Zadolžitev investicijskih skladov je ob izpolnitvi pogojev iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena dopustna pod pogojem, da tako določajo pravila upravljanja oziroma statut investicijskega sklada in če so pogoji zadolževanja v skladu z običajnimi tržnimi pogoji.
Poroštva in dana posojila
79. člen
(1) Ne glede na določbe 64., 65., 66. in 67. člena pa niti družba za upravljanje niti skrbnik za račun investicijskega sklada ne sme izdajati poroštev oziroma drugih oblik jamstev tretjim osebam ter odobriti posojil, ki niso posojila iz drugega odstavka 78. člena.
(2) Pravni posli, ki so v nasprotju z določbami tega odstavka o poroštvih in jamstvih, nimajo pravnega učinka za investicijski sklad.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka pa lahko investicijski sklad pridobi prenosljive vrednostne papirje, instrumente denarnega trga in druge finančne instrumente navedene v 5., 7. in 8. točki prvega odstavka 64. člena, ki še niso v celoti plačani.
Nekrite prodaje vrednostnih papirjev
80. člen
(1) Niti družba za upravljanje niti skrbnik za račun investicijskega sklada ne smeta skleniti pogodbe o prodaji in prodati tržnih vrednostnih papirjev, instrumentov denarnega trga ali drugih finančnih instrumentov iz 5., 7. in 8. točke prvega odstavka 64. člena, če investicijski sklad ob sklenitvi pogodbe oziroma prodajnega posla ni imetnik finančnih instrumentov, ki so predmet prodaje in nima zadostnega kritja na računu vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov, ki so predmet prodaje.
(2) Ravnanje v nasprotju s prepovedjo iz prejšnjega odstavka ne vpliva na veljavnost pravnega posla.
Zastava in posojanje premoženja
81. člen
(1) Premoženja investicijskega sklada ni dovoljeno zastaviti niti ga kako drugače obremeniti.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek sme družba za upravljanje za račun investicijskega sklada, ki ga upravlja, zastaviti njegovo premoženje v zavarovanje obveznosti vračila kredita iz 78. člena tega zakona, pri čemer vrednost zastavljenega premoženja, po kateri je to premoženje izkazano v bilancah investicijskega sklada, ne sme presegati omejitev iz petega odstavka 78. člena tega zakona.
(3) Agencija lahko predpiše pogoje in kriterije, pod katerimi lahko družbe za upravljanje za račun posameznih investicijskih skladov, ki jih upravljajo, posojajo iz premoženja teh investicijskih skladov vrednostne papirje oziroma finančne instrumente iz 64. člena tega zakona, nasprotni pogodbeni stranki.
(4) Dokler Agencija ne predpiše pogojev in kriterijev iz prejšnjega odstavka se šteje, da družba za upravljanje iz premoženja investicijskega sklada, ki ga upravlja, ne sme posojati vrednostnih papirjev oziroma finančnih instrumentov iz 64. člena tega zakona.
(5) Pravni posli, ki so v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, nimajo pravnega učinka za investicijski sklad.
Odkup enot investicijskega sklada
82. člen
(1) Vzajemni sklad mora odkupiti enote svojega premoženja na zahtevo katerega koli imetnika enot premoženja.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka lahko:
1. vzajemni sklad v izjemnih primerih in če to zahtevajo posebne okoliščine (na primer: likvidnostni problemi), zaradi varstva in interesov vlagateljev v enote vzajemnega sklada, na način, pod pogoji in v primerih, določenih v pravilniku iz tretjega odstavka tega člena in v pravilih upravljanja vzajemnega sklada, začasno zaustavi odkup svojih enot,
2. Agencija v interesu imetnikov enot premoženja ali v interesu javnosti zahteva od posameznega vzajemnega sklada začasno zaustavitev odkupa enot premoženja.
(3) Agencija s pravilnikom iz 1. točke drugega odstavka tega člena podrobneje opredeli primere oziroma okoliščine, postopke in druge pogoje, ki morajo biti izpolnjeni oziroma jih mora izpolnjevati vzajemni sklad, ki želi začasno zaustaviti odkup enot premoženja.
(4) V primerih iz 1. točke drugega odstavka tega člena mora vzajemni sklad svojo odločitev nemudoma sporočiti Agenciji in organom vseh držav članic, v katerih trži svoje enote skupaj z oceno časa trajanja zaustavitve.
(5) Agencija lahko od vzajemnega sklada zahteva dokumentacijo in podatke, ki jih potrebuje za oceno izpolnjevanja pogojev, okoliščin ter postopkov začasne zaustavitve odkupa enot premoženja v skladu s pravilnikom iz 1. točke drugega odstavka tega člena.
Izterjava terjatev
83. člen
Investicijski sklad ima lahko sredstva v obliki terjatev, ki nastajajo pri normalnem poslovanju investicijskih skladov, pri čemer mora družba za upravljanje zagotoviti, da se te terjatve izterjujejo v običajnih rokih, ki veljajo za takojšnjo (sočasno) izpolnitev obveznosti.
4.5. POSLOVNE KNJIGE IN POSLOVNA POROČILA INVESTICIJSKEGA SKLADA TER REVIDIRANJE
Poslovne knjige in poslovna poročila investicijskega
sklada
84. člen
(1) Družba za upravljanje mora za vsak investicijski sklad, ki ga upravlja:
1. voditi poslovne knjige, sestavljati knjigovodske listine, vrednotiti knjigovodske postavke in sestavljati letna in druga poročila v skladu z določbami tega zakona in določbami predpisov, izdanih na njegovi podlagi,
2. organizirati poslovanje in tekoče voditi poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne oziroma poslovne evidence tako, da je mogoče kadarkoli preveriti, ali investicijski sklad posluje v skladu z določbami tega zakona in določbami predpisov, izdanih na njegovi podlagi.
(2) Družba za upravljanje mora za vsak vzajemni sklad, ki ga upravlja, voditi tudi evidenco imetnikov investicijskih kuponov.
Letno in polletno poročilo investicijskega sklada
85. člen
(1) Letno poročilo investicijskega sklada je sestavljeno iz:
1. bilance stanja,
2. izkaza poslovnega izida,
3. priloge iz 3. točke prvega odstavka 89. člena tega zakona, s pojasnili k izkazom,
4. izkaza gibanja kapitala investicijske družbe oziroma izkaza gibanja vrednosti enot premoženja vzajemnega sklada v obtoku,
5. strukturo naložb,
6. poslovnega poročila in
7. popolnega poročila revizorja.
(2) Za letno poročilo investicijskega sklada se uporabljajo splošna pravila o letnem poročilu velike gospodarske družbe, če ni v tem zakonu oziroma predpisu, izdanem na njegovi podlagi, drugače določeno.
(3) Pri uporabi pravil iz prejšnjega odstavka za bilanco stanja vzajemnega sklada se postavka "lastni kapital" (obveznosti do virov sredstev) in nadaljnje členitve te postavke nadomestijo s postavko "izkaz gibanja vrednosti enot premoženja vzajemnega sklada v obtoku.".
(4) Družba za upravljanje mora sestavljati letno poročilo investicijskega sklada za obdobje, ki je enako koledarskemu letu, za prvih šest mesecev posameznega leta pa mora sestavljati tudi polletno poročilo, ki je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida in prilog k izkazom s pojasnili.
Izračunavanje čiste vrednosti premoženja investicijskega sklada
86. člen
(1) Družba za upravljanje mora izračunavati čisto vrednost premoženja investicijskega sklada na zadnji delovni dan obdobja, določenega za izračun te vrednosti v pravilih upravljanja vzajemnega sklada oziroma statutu investicijske družbe (v nadaljnjem besedilu: obračunsko obdobje).
(2) Obračunsko obdobje za izračun čiste vrednosti premoženja investicijskega sklada ne sme biti daljše od polovice meseca.
(3) Obračunsko obdobje traja od prvega do petnajstega dne v posameznem mesecu in od šestnajstega do zadnjega dne v tem mesecu, če pravila upravljanja vzajemnega sklada oziroma statut investicijske družbe ne določa krajših obračunskih obdobij.
Razdelitev čistega dobička vzajemnega sklada
87. člen
Vzajemni sklad v pravilih upravljanja in prospektu opredeli, ali bo čisti dobiček razdelil imetnikom enot oziroma investicijskih kuponov oziroma ali ga bo zadržal. Razdelitev ali zadržanje čistega dobička vzajemnega sklada se izvede v skladu s predpisom Agencije in v skladu s pravili upravljanja vzajemnega sklada.
Mesečno poročilo o poslovanju investicijskega sklada
88. člen
(1) Družba za upravljanje mora Agenciji v zvezi z vsakim investicijskim skladom, ki ga upravlja, mesečno poročati:
1. o vrsti in sestavi naložb investicijskega sklada in
2. o čisti vrednosti premoženja investicijskega sklada.
(2) Družba za upravljanje mora Agenciji v zvezi z vsakim vzajemnim skladom, ki ga upravlja, mesečno poročati tudi:
1. o vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada,
2. o številu enot premoženja vzajemnega sklada v obtoku na koncu meseca in o spremembah med mesecem.
(3) Družba za upravljanje mora Agenciji v zvezi z vsako investicijsko družbo, ki jo upravlja, mesečno poročati tudi:
1. o knjigovodski vrednosti delnice investicijske družbe,
2. o odkupih lastnih delnic investicijske družbe oziroma o vplačilu novih delnic investicijske družbe ter o drugih gibanjih kapitala investicijske družbe.
Predpis o letnih in poslovnih poročilih investicijskih
skladov
89. člen
(1) Agencija na podlagi predhodnega mnenja Slovenskega inštituta za revizijo predpiše podrobnejša pravila o letnih in poslovnih poročilih investicijskih skladov, in sicer:
1. analitični kontni načrt za investicijske sklade,
2. sheme letnih in polletnih računovodskih izkazov investicijskih skladov,
3. vsebino priloge s pojasnili k letnim oziroma polletnim izkazom investicijskih skladov,
4. pravila vrednotenja postavk v računovodskih izkazih investicijskih skladov,
5. pravila za izračun čiste vrednosti premoženja investicijskih skladov.
(2) Agencija predpiše tudi:
1. podrobnejšo vsebino in način vodenja evidence iz drugega odstavka 84. člena tega zakona,
2. podrobnejšo vsebino mesečnih poročil iz 88. člena tega zakona ter način in roke poročanja,
3. podrobnejšo vsebino pravil za razdelitev ali zadržanje čistega dobička oziroma prihodkov vzajemnega sklada.
Revidiranje letnega poročila
90. člen
(1) Letno poročilo investicijskega sklada mora pregledati revizor na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje letnih poročil gospodarskih družb, če ni v tem zakonu oziroma predpisu, izdanem na njegovi podlagi, drugače določeno.
(2) Revizor pregleduje in poroča zlasti o:
1. računovodskih izkazih investicijskega sklada,
2. pravilnosti in popolnosti razkritij v prilogi k računovodskim izkazom investicijskega sklada,
3. spoštovanju pravil tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov o upravljanju investicijskih skladov,
4. pravilnosti in popolnosti obvestil in poročil Agenciji ter javnih objav informacij o poslovanju investicijskega sklada,
5. pravilnost in popolnost seznama povezanih oseb iz šestega odstavka 13. člena tega zakona.
(3) Agencija na podlagi predhodnega mnenja Slovenskega inštituta za revizijo predpiše podrobnejšo obliko in najmanjši obseg ter vsebino revizijskega pregleda in revizijskega poročila.
(4) Agencija lahko od revizorja zahteva dodatna pojasnila v zvezi z revizijskim pregledom.
(5) Če revizijski pregled ni opravljen oziroma revizijsko poročilo ni izdelano v skladu z drugim in četrtim odstavkom tega člena oziroma v skladu z določbami predpisa iz tretjega odstavka tega člena, Agencija zavrne poročilo in zahteva, da revizijski pregled opravi drug revizor na stroške družbe za upravljanje.
4.6. POROČANJE IN JAVNA OBJAVA
INFORMACIJ O POSLOVANJU INVESTICIJSKEGA SKLADA
4.6.1. Splošno pravilo
Vsebina in način poročanja in javne objave
91. člen
(1) Družba za upravljanje mora poročati o finančnem in pravnem položaju ter o poslovanju investicijskih skladov, ki jih upravlja:
1. s predložitvijo vlagateljem in z javno objavo prospekta za javno ponudbo investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma delnic investicijske družbe (v nadaljnjem besedilu: prospekt) in izvlečka prospekta,
2. z javno objavo revidiranega letnega poročila investicijskega sklada in polletnega poročila investicijskega sklada in povzetka teh poročil,
3. z rednim javnim objavljanjem vseh poslovnih dogodkov, ki bi lahko pomembneje vplivali na ceno investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma na ceno delnic investicijske družbe,
4. z javno objavo podatkov o vrsti in sestavi naložb investicijskega sklada,
5. z javno objavo podatkov o vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada oziroma o čisti vrednosti sredstev na delnico investicijske družbe oziroma o knjigovodski vrednosti in tržni ceni delnice investicijske družbe,
6. z javno objavo obvestila o prekinitvi pogodbe, sklenjene s skrbnikom in sklenitvi pogodbe z drugim skrbnikom.
(2) Kadar je v tem zakonu določeno, da mora družba za upravljanje javno objaviti določena pravna dejstva oziroma druga dejstva in okoliščine, jih mora objaviti v dnevniku, ki izhaja na celotnem območju Republike Slovenije, oziroma na drug ustrezen način in v rokih, ki jih predpiše Agencija, če ta zakon za posamezen primer ne določa drugačnega načina javne objave.
4.6.2. Prospekt in izvleček prospekta
Vsebina prospekta
92. člen
(1) Prospekt mora vsebovati vse informacije in podatke o finančnem in pravnem položaju investicijskega sklada, o poslovanju investicijskega sklada, o prenosljivosti investicijskega kupona in pravicah, ki izhajajo iz investicijskega kupona vzajemnega sklada oziroma iz delnice investicijske družbe, o tveganjih povezanih z naložbeno politiko investicijskega sklada in druge podatke, ki so potrebni, da vlagatelj na njihovi podlagi oceni primernost in ustreznost naložbe v investicijske kupone vzajemnega sklada oziroma delnice investicijske družbe.
(2) Prospekt investicijskega sklada, ki je usklajen z določbami tega zakona, mora navajati vrste naložb za katere Agencija investicijskemu skladu izdaja soglasje za vlaganje sredstev. Navesti mora tudi ali ima investicijski sklad dovoljenje za transakcije z izvedenimi finančnimi instrumenti; v tem primeru mora prospekt vsebovati izrecno izjavo, iz katere bo razvidno ali se ti posli lahko izvajajo za namene zavarovanja pred tveganji ali s ciljem doseči naložbene cilje, ter verjetne posledice uporabe izvedenih finančnih instrumentov za upravljanje s tveganji.
(3) Kadar investicijski sklad nalaga sredstva predvsem v katerokoli vrsto naložb opredeljenih v 64. členu, ki niso tržni vrednostni papirji ali instrumenti denarnega trga ali vrednostni papirji, s katerimi se sledi delniškem indeksu ali indeksu dolžniških vrednostnih papirjev v skladu s trinajstim, štirinajstim in petnajstim odstavkom 68. člena, mora prospekt tega investicijskega sklada in kjer je potrebno tudi vsa promocijska literatura vključevati izrecno izjavo o takšni naložbeni politiki investicijskega sklada.
(4) Kadar čista vrednost sredstev investicijskega sklada, ki posluje v skladu s tem zakonom, zaradi sestave naložb ali zaradi uporabljenih tehnik upravljanja s premoženjem investicijskega sklada, zelo niha, mora prospekt investicijskega sklada in kjer je potrebno tudi vsa promocijska literatura, vključevati izrecno izjavo o teh lastnostih sredstev investicijskega sklada.
(5) Na zahtevo vlagateljev, mora investicijska družba oziroma družba za upravljanje zagotoviti tudi dodatne informacije glede omejitev naložb, o izbranih metodah, ki se uporabljajo pri upravljanju s tveganji investicijskega sklada in o tekočih spremembah glede tveganj in donosnosti po glavnih vrstah finančnih instrumentov.
(6) Prospekt mora bodisi kot sestavni del besedila prospekta bodisi kot posebno prilogo obsegati pravila upravljanja vzajemnega sklada oziroma statut investicijske družbe.
(7) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka, ni potrebno statuta investicijske družbe oziroma pravil upravljanja vzajemnega sklada, vključiti v besedilo prospekta ali priložiti prospektu kot posebno prilogo v primeru, če so vlagatelji v investicijski sklad obveščeni, da se jim na njihovo zahtevo statut oziroma pravila upravljanja pošljejo ali če so obveščeni, da so jim brezplačno na razpolago na mestih, kjer se prodajajo enot premoženja oziroma delnice investicijskega sklada.
(8) Prospekt mora kot sestavni del besedila na vidnem mestu natančno navesti pravne in fizične osebe (ime, priimek in prebivališče fizične osebe oziroma firmo in sedež pravne osebe), ki so povezane z družbo za upravljanje investicijskega sklada, vrednostni obseg naložb sredstev investicijskega sklada v posamezne pravne osebe, ki so povezane osebe z družbo za upravljanje in razloge za takšne naložbe.
(9) Prospekt mora kot sestavni del besedila na vidnem mestu navesti:
1. osebe, na katere je družba za upravljanje prenesla storitve upravljanja premoženja vzajemnega sklada oziroma investicijske družbe, in
2. osebe, na katere je družba za upravljanje prenesla opravljanje drugih storitev upravljanja vzajemnega sklada oziroma investicijske družbe.
Družba za upravljanje mora pri navedbi oseb iz 1. oziroma 2. točke tega odstavka navesti tudi ali gre za osebo povezano z družbo za upravljanje ter vrsto storitve, ki jo je prenesla na to osebo.
Vsebina izvlečka prospekta
93. člen
(1) Izvleček prospekta mora vsebovati povzetek pomembnejših podatkov iz prvega odstavka 92. člena tega zakona, med katere šteje tudi podatek o prenosljivosti investicijskega kupona, podatke iz osmega in devetega odstavka 92. člena tega zakona in opozorilo vlagateljem o pravici zahtevati izročitev prospekta po 99. členu tega zakona.
(2) Besedilo izvlečka prospekta mora biti enopomensko oblikovano, pregledno razčlenjeno in sestavljeno tako, da je razumljivo povprečnemu vlagatelju.
(3) Poleg vsebine iz prvega odstavka tega člena mora izvleček prospekta vsebovati tudi druge podatke, katerih vsebino predpiše Agencija.
Skupna pravila o prospektu in izvlečku prospekta
94. člen
(1) Prospekt in izvleček prospekta morata biti izdelana v pisni obliki.
(2) Prospekt in izvleček prospekta morata biti izdelana in objavljena v slovenskem jeziku.
(3) Na začetku prospekta in izvlečka prospekta mora biti naveden datum zadnje spremembe oziroma dopolnitve.
Posebna pravila za prospekt in izvleček prospekta investicijskega sklada države članice
95. člen
(1) Družba za upravljanje države članice, ki je po določbah tega zakona pooblaščena na območju Republike Slovenije prodajati investicijske kupone oziroma delnice investicijskega sklada države članice, lahko namesto prospekta in izvlečka prospekta z vsebino, določeno v 92. in 93. členu tega zakona in v predpisu, izdanem na podlagi 105. člena tega zakona, izdela in objavi overjen prevod prospekta in izvlečka prospekta investicijskega sklada države članice, ki ga je odobril pristojni nadzorni organ države članice, dopolnjen s podatki, ki so pomembni za prodajo investicijskih kuponov oziroma delnic na območju Republike Slovenije.
(2) Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za spremembo prospekta in izvlečka prospekta po četrtem odstavku 96. člena tega zakona in za dopolnitev prospekta po prvem odstavku 97. člena tega zakona.
Dovoljenje za objavo prospekta in izvlečka prospekta
96. člen
(1) Družba za upravljanje mora pred začetkom javne ponudbe investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma pred začetkom prve javne prodaje delnic investicijske družbe pridobiti dovoljenje Agencije za objavo prospekta in izvlečka prospekta.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za objavo prospekta in izvlečka prospekta mora biti priloženo besedilo prospekta in izvlečka prospekta.
(3) Agencija izda dovoljenje za javno objavo prospekta in izvlečka prospekta, če je njuna vsebina v skladu z vsebino, določeno v 92. in 93. členu tega zakona in v predpisu, izdanem na podlagi 105. člena tega zakona.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vsako spremembo oziroma dopolnitev prospekta oziroma izvlečka prospekta, če ni v petem odstavku tega člena drugače določeno.
(5) Če Agencija v tridesetih dneh po prejemu zahteve za izdajo dovoljenja za spremembo prospekta oziroma izvlečka prospekta o zahtevi ne odloči in v tem roku tudi ne izda sklepa, s katerim družbi za upravljanje naloži, da zahtevo popravi oziroma dopolni, se šteje, da je dovoljenje izdala.
(6) Kadar je družba za upravljanje vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada oziroma investicijske družbe, se postopek odločanja o dovoljenju za objavo prospekta in izvlečka prospekta tega vzajemnega sklada oziroma investicijske družbe združi s postopkom odločanja o dovoljenju za upravljanje vzajemnega sklada oziroma investicijske družbe.
(7) Kadar je družba za upravljanje vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada oziroma investicijske družbe, se lahko postopek odločanja o izdaji soglasja k pravilom upravljanja vzajemnega sklada oziroma k statutu investicijske družbe združi s postopkom odločanja o dovoljenju za upravljanje vzajemnega sklada oziroma investicijske družbe.
Dopolnitev prospekta in izvlečka prospekta
97. člen
(1) Družba za upravljanje mora v rokih, določenih s tem zakonom za predložitev revidiranega letnega poročilo oziroma polletnega poročila Agenciji, dopolniti prospekt in izvleček prospekta s podatki iz letnega poročila oziroma polletnega poročila.
(2) Družba za upravljanje mora v rokih iz prvega odstavka tega člena predložiti Agenciji besedilo prospekta in izvlečka prospekta, dopolnjenega po prvem odstavku tega člena.
(3) Za dopolnitev prospekta in izvlečka prospekta po prvem odstavku tega člena se ne uporabljata četrti in peti odstavek 96. člena tega zakona.
Izročitev izvlečka prospekta
98. člen
Družba za upravljanje mora vlagatelju pred pristopom k pravilom upravljanja vzajemnega sklada oziroma pred vpisom in vplačilom delnic investicijske družbe brezplačno izročiti izvleček prospekta.
Dostopnost prospekta
99. člen
(1) Družba za upravljanje mora vlagatelju na svojem sedežu in v vsaki poslovalnici, v kateri sprejema izjave vlagateljev o pristopu k pravilom vzajemnega sklada oziroma o vpisu delnic investicijske družbe na zahtevo vlagatelja, temu pred pristopom k pravilom upravljanja vzajemnega sklada in oziroma pred vpisom in vplačilom delnic investicijske družbe, brezplačno izročiti prospekt, zadnje objavljeno letno in polletno poročilo.
(2) Kadar zaposleni pri družbi za upravljanje oziroma druge osebe po pooblastilu družbe za upravljanje sprejemajo izjave vlagateljev o pristopu k pravilom vzajemnega sklada oziroma o vpisu delnic investicijske družbe izven sedeža družbe za upravljanje, mora družba za upravljanje zagotoviti, da te osebe na zahtevo vlagatelja temu brezplačno izročijo prospekt, zadnje objavljeno letno in polletno poročilo investicijskega sklada.
(3) Vsaka javna objava, ki vsebuje povabilo k vplačilu investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma delnic investicijske družbe ali drugačna vrsta propagiranja in povabila k tem vplačilom, mora vsebovati opozorilo vlagateljem o pravici zahtevati izročitev prospekta, zadnje objavljeno letno in polletno poročilo, po prvem in drugem odstavku tega člena.
Odškodninska odgovornost družbe za upravljanje za resničnost in popolnost podatkov
100. člen
(1) Družba za upravljanje objektivno odgovarja lastniku investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma delnic investicijske družbe za škodo, ki mu nastane zaradi vplačila oziroma unovčenja investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma zaradi vpisa, nakupa oziroma prodaje delnic investicijske družbe oziroma zaradi opustitve unovčenja investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma opustitve prodaje delnic investicijske družbe, če je ta dejanja oziroma opustitve lastnik investicijskih kuponov oziroma delničar investicijske družbe opravil na podlagi prospekta oziroma izvlečka prospekta, ki je vseboval neresnične oziroma nepopolne podatke in informacije.
(2) Družba za upravljanje se lahko razbremeni odškodninske odgovornosti iz prvega odstavka tega člena, če dokaže, da je lastnik investicijskih kuponov oziroma delničar investicijske družbe vedel oziroma bi moral vedeti za neresničnost oziroma nepopolnost podatkov prospekta oziroma izvlečka prospekta.
(3) Prvi in drugi odstavek se uporabljata za odškodninsko odgovornost družbe za upravljanje tudi, če je lastnik investicijskih kuponov oziroma delničar investicijske družbe dejanja oziroma opustitve dejanj iz prvega odstavka tega člena opravil na podlagi neresničnih oziroma nepopolnih podatkov oziroma zavajajočih informacij v drugih javnih objavah oziroma obvestilih družbe za upravljanje ali na podlagi takih podatkov in izjav, ki jih lastniku investicijskih kuponov oziroma delničarju investicijske družbe posredujejo osebe iz drugega odstavka 99. člena tega zakona.
4.6.3. Javna objava revidiranega letnega oziroma polletnega poročila in drugih poslovnih dogodkov
Predložitev in dostopnost revidiranega letnega oziroma polletnega poročila
101. člen
(1) Družba za upravljanje mora Agenciji predložiti revidirano letno poročilo investicijskega sklada, ki ga upravlja, v petnajstih dneh po prejemu revizijskega poročila in najkasneje do 30. aprila v naslednjem letu, polletno poročilo pa najkasneje do 15. avgusta posameznega leta.
(2) Družba za upravljanje mora imetniku investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma delnic investicijske družbe na njegovo zahtevo brezplačno izročiti izvod revidiranega letnega oziroma polletnega poročila.
(3) Kadar se z delnicami investicijske družbe trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev mora družba za upravljanje revidirano letno poročilo in polletno poročilo investicijske družbe v roku iz prvega odstavka tega člena predložiti tudi organizatorju tega trga.
(4) Revidirano letno in polletno poslovno poročilo investicijskega sklada mora biti na razpolago javnosti na mestih in/ali v drugih medijih, ki jih odobri Agencija in ki so navedena v izvlečku prospekta in v prospektu investicijskega sklada.
Javna objava revidiranega letnega oziroma polletnega poročila
102. člen
(1) Družba za upravljanje mora v petnajstih dneh od izteka roka iz prvega odstavka 101. člena tega zakona, javno objaviti povzetek revidiranega letnega poročila, ki mora vsebovati:
1. povzetek računovodskih izkazov z mnenjem revizorja,
2. navedbo pomembnejših sprememb podatkov, ki so vsebovani v prospektu, in
3. opozorilo imetnikom investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma delnic investicijske družbe o pravici zahtevati izročitev revidiranega letnega poročila po drugem odstavku 101. člena tega zakona.
(2) Besedilo povzetka revidiranega letnega poročila iz prvega odstavka tega člena mora družba za upravljanje predložiti Agenciji hkrati z revidiranim letnim poročilom in pred javno objavo povzetka po prvem odstavku tega člena.
(3) Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za javno objavo povzetka polletnega poročila.
(4) Družba za upravljanje mora v petnajstih dneh od izteka roka iz prvega odstavka 101. člena tega zakona tudi javno objaviti celotno letno poročilo z mnenjem revizorja na način, določen v ZGD.
Objava pravnih in poslovnih dogodkov
103. člen
(1) Družba za upravljanje mora nemudoma javno objaviti vsak pravni oziroma poslovni dogodek, ki se tiče investicijskega sklada, ki ga upravlja, oziroma družbe za upravljanje, in ki bi lahko pomembneje vplival na vrednost enote premoženja tega vzajemnega sklada oziroma na ceno delnic te investicijske družbe.
(2) O pravnih in poslovnih dogodkih iz prvega odstavka tega člena mora družba za upravljanje najkasneje hkrati z objavo obvestiti tudi Agencijo, v primeru investicijske družbe, s katere delnicami se trguje na organiziranem trgu, pa tudi organizatorja tega trga.
4.6.4. Javna objava drugih informacij
Objava drugih informacij o investicijskem skladu
104. člen
Družba za upravljanje mora javno objavljati tudi naslednje podatke in informacije o investicijskem skladu, ki ga upravlja:
1. o vrsti in sestavi naložb investicijskega sklada;
2. v primeru vzajemnega sklada tudi:
a) o vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada,
b) o gibanju vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada in
c) o nakupni in prodajni vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada;
3. v primeru investicijske družbe tudi:
a) o knjigovodski vrednosti delnice,
b) o tržni ceni delnice in
c) o gibanju tržne cene delnice.
4.6.5. Predpis o javni objavi informacij o poslovanju investicijskega sklada in podružnicah investicijskega sklada ter družbe za upravljanje
Predpis o javni objavi informacij o poslovanju investicijskega sklada in podružnicah investicijskega
sklada ter družbe za upravljanje
105. člen
Agencija predpiše:
1. podrobnejšo vsebino prospekta iz 92. člena tega zakona in izvlečka prospekta iz 93. člena tega zakona,
2. podrobnejšo vsebino podatkov, s katerimi mora družba za upravljanje države članice dopolniti overjen prevod prospekta in izvlečka prospekta iz prvega odstavka 95. člena tega zakona,
3. podrobnejša pravila za uresničitev pravice vlagatelja oziroma imetnika investicijskih kuponov oziroma delnic investicijskih skladov iz 98. člena, 99. člena in drugega odstavka 101. člena tega zakona,
4. podrobnejšo vsebino povzetka revidiranega letnega oziroma polletnega poročila iz prvega oziroma tretjega odstavka 102. člena tega zakona,
5. podrobnejšo vsebino in roke za objave po prvem odstavku 103. člena tega zakona,
6. podrobnejšo vsebino in roke za objave po 104. členu tega zakona, pri čemer upošteva, da se morajo podatki o vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada in prodajna ter odkupna vrednost enote premoženja vzajemnega sklada objaviti najmanj dvakrat na mesec, in sicer naslednji delovni dan po zadnjem dnevu obdobja, določenega za izračun teh vrednosti,
7. podrobnejša pravila o drugih objavah in o obvestilih, ki jih družba za upravljanje oziroma druge osebe po pooblastilu družbe za upravljanje na kateri koli način posredujejo morebitnim vlagateljem oziroma imetnikom investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma delnic investicijske družbe,
8. način, vsebino in roke objave informacij iz 1. do vključno 7 točke tega člena, o poslovanju investicijskega sklada,
9. način, vsebino in roke poročanja podružnic družbe za upravljanje, ki ima sedež v Republiki Sloveniji, ki poslujejo v državi članici ali v tuji državi.
4.7. PREPOVED TRGOVANJA
Z INVESTICIJSKIMI KUPONI OZIROMA DELNICAMI INVESTICIJSKE DRUŽBE NA PODLAGI NOTRANJIH INFORMACIJ
Notranja informacija
106. člen
(1) Notranja informacija po tem zakonu je vsaka natančna informacija, ki se nanaša na investicijski sklad oziroma na investicijske kupone vzajemnega sklada oziroma na delnice investicijske družbe, ki še ni postala dostopna javnosti, in ki bi, če bi postala znana javnosti, verjetno imela pomembnejši vpliv na vrednost enote vzajemnega sklada oziroma na ceno delnic investicijske družbe.
(2) Oseba, ki so ji neposredno dostopne notranje informacije iz prvega odstavka tega člena v zvezi z investicijskimi skladi, ki jih upravlja družba za upravljanje, je:
1. ta družba za upravljanje,
2. imetnik kvalificiranega deleža v tej družbi za upravljanje,
3. član uprave oziroma nadzornega sveta te družbe za upravljanje.
(3) Oseba, ki so ji neposredno dostopne notranje informacije iz prvega odstavka tega člena v zvezi s posamezno investicijsko družbo, je tudi član nadzornega sveta te investicijske družbe.
Uporaba določb zakona o trgu vrednostnih
papirjev
107. člen
(1) Glede prepovedi uporabe notranjih informacij iz prvega odstavka 106. člena tega zakona, poročanja o poslih z investicijskimi kuponi vzajemnih skladov oziroma delnicami investicijskih družb in nadzora nad kršitvami prepovedi uporabe notranjih informacij iz prvega odstavka 106. člena tega zakona se uporabljajo določbe 276. do 278. člena ZTVP-1 in predpisov, izdanih na njihovi podlagi.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, oseba, ki so ji neposredno dostopne notranje informacije, ki se nanašajo na investicijski sklad države članice, ni dolžna poročati Agenciji o tistih poslih iz prvega odstavka tega člena, o katerih poroča pristojnemu nadzornemu organu države članice.
Poročanje o poslih družbi za upravljanje
108. člen
(1) Osebe iz 2. in 3. točke drugega odstavka 106. člena tega zakona in osebe iz tretjega odstavka 106. člena tega zakona morajo o poslih z investicijskimi kuponi vzajemnih skladov oziroma z delnicami investicijskih družb poročati tudi nadzornemu svetu družbe za upravljanje.
(2) Za poročanje iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe drugega in četrtega odstavka 277. člena ZTVP-1.
4.8. VAROVANJE ZAUPNIH PODATKOV
Dolžnost varovanja zaupnih podatkov
109. člen
(1) Družba za upravljanje in skrbnik morata kot zaupne varovati vse podatke o imetnikih investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma delnic investicijske družbe, za katere je zvedela v zvezi z opravljanjem storitev upravljanja investicijskega sklada.
(2) Za zaupne podatke po prvem odstavku ne veljajo podatki o imetnikih delnic investicijske družbe, ki so javni po pravilih o vodenju delniške knjige imenskih delnic.
(3) Podatkov iz prvega odstavka tega člena družba za upravljanje in skrbnik ne smeta sporočati drugim osebam, niti jih sama uporabljati ali omogočiti, da bi jih uporabile druge osebe.
(4) Dolžnost varovanja zaupnih podatkov velja tudi za člane organov družbe za upravljanje in skrbnika, za zaposlene pri družbi za upravljanje in skrbniku, za druge osebe, ki za družbo za upravljanja oziroma skrbnika opravljajo posamezne storitve, in sicer tudi po prenehanju funkcije oziroma delovnega razmerja oziroma drugega pravnega razmerja.
(5) Za varovanje zaupnosti podatkov mora banka skrbnica upoštevati določbe ZBan, skrbnik ki ni banka skrbnica pa določbe ZTVP-1.
Ukrepi za varovanje zaupnih podatkov
110. člen
Družba za upravljanje in skrbnik morata organizirati poslovanje tako, da je zagotovljeno učinkovito varovanje zaupnih podatkov in zaščita pred morebitnimi zlorabami teh podatkov.
Sporočanje zaupnih podatkov
111. člen
(1) Družba za upravljanje sme zaupne podatke iz prvega odstavka 109. člena tega zakona sporočiti samo:
1. na podlagi pisnega dovoljenja imetnika,
2. na pisno zahtevo sodišča oziroma drugega pristojnega državnega organa, če sodišče oziroma pristojni državni organ te podatke potrebuje v posameznem postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,
3. na pisno zahtevo Agencije, Banke Slovenije oziroma drugega pristojnega nadzornega organa, če Agencija, Banka Slovenije oziroma drug pristojen organ te podatke potrebuje v posameznem postopku, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti.
(2) Sodišče, drug pristojni državni organ, Agencija, Banka Slovenije oziroma drug pristojni nadzorni organ sme podatke, ki jih pridobi po prvem odstavku tega člena, uporabiti izključno za namen, zaradi katerega so bili podatki pridobljeni.
5. VZAJEMNI SKLAD
5.1. TEMELJNE DOLOČBE
Vzajemni sklad kot ločeno premoženje
112. člen
(1) Vzajemni sklad je premoženje, ki je ločeno od premoženja družbe za upravljanje, ki upravlja ta sklad, in je v lasti imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada.
(2) Vzajemni sklad ni pravna oseba.
(3) Smatra se, da je vzajemni sklad lociran v državi, v kateri je registriran sedež družbe za upravljanje, ki upravlja ta vzajemni sklad.
(4) Fizična oziroma pravna oseba postane lastnik sorazmernega dela premoženja vzajemnega sklada z vplačilom investicijskega kupona vzajemnega sklada.
(5) Vzajemni sklad se oblikuje in upravlja izključno v korist imetnikov investicijskih kuponov.
(6) Na premoženje vzajemnega sklada ni dovoljena izvršba.
Enota premoženja vzajemnega sklada
113. člen
Premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enake enote.
Vrednost enote premoženja vzajemnega
sklada
114. člen
Vrednost enote premoženja vzajemnega sklada je enaka čisti vrednosti sredstev vzajemnega sklada, deljeni s številom enot premoženja vzajemnega sklada v obtoku.
5.2. OBLIKOVANJE VZAJEMNEGA
SKLADA
Oblikovanje vzajemnega sklada
115. člen
(1) Vzajemni sklad lahko oblikuje samo družba za upravljanje.
(2) Družba za upravljanje oblikuje vzajemni sklad tako, da sprejme pravila upravljanja vzajemnega sklada in da s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških storitev.
Dovoljenje za upravljanje vzajemnega sklada
116. člen
Družba za upravljanje mora pred začetkom sprejemanja vplačil enot premoženja vzajemnega sklada pridobiti dovoljenje Agencije za upravljanje vzajemnega sklada.
Zahteva za izdajo dovoljenja za upravljanje
vzajemnega sklada
117. člen
Zahtevi za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada je treba priložiti:
1. dokaze o višini osnovnega kapitala in o kapitalski ustreznosti družbe za upravljanje,
2. dopolnitev poslovnega načrta družbe za upravljanje iz 2. točke 37. člena tega zakona,
3. dokumentacijo, ki jo določi Agencija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je družba za upravljanje kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna upravljati vzajemni sklad.
Odločanje o dovoljenju za upravljanje vzajemnega sklada
118. člen
(1) Agencija izda dovoljenje za upravljanje vzajemnega sklada, če ugotovi, da družba za upravljanje izpolnjuje pogoje za upravljanje vzajemnega sklada, na katerega se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.
(2) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada:
1. če družba za upravljanje ni pridobila dovoljenja Agencije za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev iz 59. člena tega zakona za vzajemni sklad,
2. če družba za upravljanje ni pridobila dovoljenja Agencije za objavo prospekta in izvlečka prospekta vzajemnega sklada iz 96. člena tega zakona,
3. če družba za upravljanje ni pridobila soglasja Agencije k pravilom upravljanja vzajemnega sklada,
4. če družba za upravljanje ne izpolnjuje drugih pogojev za upravljanje vzajemnega sklada, določenih s tem zakonom oziroma s predpisom, izdanim na njegovi podlagi.
5.3. PRAVILA UPRAVLJANJA VZAJEMNEGA
SKLADA
Pravila upravljanja vzajemnega sklada
119. člen
(1) Pravila upravljanja vzajemnega sklada urejajo vsebino pravnih razmerij med družbo za upravljanje, ki upravlja vzajemni sklad, in imetniki investicijskih kuponov vzajemnega sklada.
(2) Pravila upravljanja vzajemnega sklada morajo vsebovati:
1. ime vzajemnega sklada;
2. investicijsko politiko vzajemnega sklada,
3. višino vstopnih oziroma izstopnih stroškov, do katerih je upravičena družba za upravljanje, in način njihovega izračuna ter plačila,
4. višino provizije za upravljanje vzajemnega sklada, do katere je upravičena družba za upravljanje, in način izračuna ter obračuna te provizije,
5. vrste drugih stroškov, do povrnitve katerih je v breme premoženja vzajemnega sklada upravičena družba za upravljanje in vrste drugih stroškov ki neposredno bremenijo vzajemni sklad,
6. višino provizije, do katere je upravičen skrbnik, in način obračuna te provizije,
7. vrste drugih stroškov, do povrnitve katerih je v breme premoženja vzajemnega sklada upravičen skrbnik,
8. navedbo, da so celotni stroški poslovanja vzajemnega sklada navedeni v prospektu in izvlečku prospekta,
9. opis metode izračuna stroškov iz 8. točke tega odstavka,
10. navedbo uporabe (zadržanje oziroma razdelitev) prihodkov oziroma čistega dobička vzajemnega sklada in v primeru razdelitve prihodkov imetnikom enot premoženja tudi: opis rokov in načina zajetja imetnikov enot premoženja vzajemnega sklada, opis načina razdelitve teh prihodkov, davčne posledice takšne razdelitve za imetnike enot premoženja in za vzajemni sklad ter vpliv razdelitve na vrednost enote premoženja naslednji dan po razdelitvi in izplačilu teh prihodkov v denarni obliki oziroma v obliki premijskih enot,
11. način obveščanja imetnikov investicijskih kuponov o finančnem in pravnem položaju vzajemnega sklada, o njegovem poslovanju in o zamenjavi skrbnika,
12. pogoje in način prenosa opravljanja skrbniških storitev na drugega skrbnika in zagotavljanje zaščite vlagateljev v vzajemne sklade v takem primeru,
13. pogoje in način prenosa upravljanja vzajemnega sklada na drugo družbo za upravljanje in zagotavljanje zaščite vlagateljev v vzajemne sklade v takem primeru,
14. postopek spremembe pravil upravljanja vzajemnega sklada,
15. način izračuna nakupne vrednosti investicijskega kupona ter postopek vplačil in izdaje investicijskih kuponov,
16. način izračuna odkupne vrednosti investicijskega kupona ter postopek unovčenja in izplačila vrednosti investicijskega kupona,
17. pogoje in okoliščine v katerih lahko vzajemni sklad začasno zaustavi odkup investicijskega kupona, način izvršitve takšne zaustavitve, kot tudi način obveščanje imetnikov v zvezi z zaustavitvijo odkupa in časom trajanja zaustavitve odkupa,
18. postopek likvidacije vzajemnega sklada,
19. druge pravice imetnikov investicijskih kuponov in način uresničitve teh pravic.
(3) Pravila upravljanja vzajemnega sklada morajo v prilogi obsegati tudi besedilo oziroma obrazce pristopnih izjav iz prvega odstavka 131. člena tega zakona in besedilo oziroma obrazce zahtev za izplačilo investicijskih kuponov iz prvega odstavka 133. člena tega zakona.
(4) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino pravil upravljanja vzajemnega sklada.
(5) Pravila upravljanja vzajemnega sklada, namenjena vlagateljem, ki so rezidenti Republike Slovenije, morajo biti izdelana in objavljena v slovenskem jeziku.
Soglasje k pravilom upravljanja vzajemnega sklada
120. člen
(1) Pravila upravljanja vzajemnega sklada začnejo veljati, ko družba za upravljanje pridobi soglasje Agencije k tem pravilom.
(2) Zahtevi za izdajo soglasja k pravilom upravljanja vzajemnega sklada je treba priložiti besedilo pravil upravljanja vzajemnega sklada.
(3) Agencija izda soglasje k pravilom upravljanja vzajemnega sklada, če je njihova vsebina v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
Spremembe pravil upravljanja
121. člen
(1) Družba za upravljanje mora za spremembo pravil upravljanja vzajemnega sklada pridobiti soglasje Agencije.
(2) V primeru, ko želi družba za upravljanje bistveno spremeniti naložbeno politiko vzajemnega sklada, mora pridobiti dovoljenje Agencije za takšno spremembo. Šteje se, da je Agencija družbi za upravljanje izdala dovoljenje za bistveno spremembo naložbene politike s tem, ko je izdala soglasje k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada.
(3) Zahtevi za izdajo soglasja k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada je treba priložiti:
1. besedilo sprememb pravil upravljanja vzajemnega sklada,
2. prečiščeno besedilo spremenjenih pravil upravljanja vzajemnega sklada,
3. besedilo obvestila imetnikom investicijskih kuponov iz petega odstavka tega člena, in
4. besedilo javne objave obvestila iz šestega odstavka tega člena,
5. obrazložitev učinkov spremenjene naložbene politike za obstoječe vlagatelje vzajemnega sklada,
6. drugo dokumentacijo, ki jo predpiše Agencija in na podlagi katere lahko oceni vpliv spremenjene naložbene politike za obstoječe vlagatelje vzajemnega sklada.
(4) Hkrati z zahtevo za soglasje k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada mora družba za upravljanje vložiti zahtevo za objavo spremembe prospekta in izvlečka prospekta, ki se nanaša na spremembo podatkov v prospektu in izvlečku prospekta zaradi spremembe pravil upravljanja vzajemnega sklada.
(5) O zahtevi iz prejšnjega odstavka odloči Agencija hkrati z odločitvijo o soglasju k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada.
(6) Za odločanje o zahtevi iz četrtega odstavka se ne uporablja peti odstavek 96. člena tega zakona.
(7) Agencija izda soglasje k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada, če:
1. je vsebina spremembe teh pravil, vsebina obvestila imetnikom in vsebina javne objave obvestila v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,
2. je izdala dovoljenje iz drugega odstavka tega člena,
3. oceni, da je bistvena sprememba naložbene politike vzajemnega sklada vsebinsko in časovno utemeljena.
(8) Družba za upravljanje mora v petnajstih dneh po prejemu soglasja Agencije k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada imetnike investicijskih kuponov vzajemnega sklada obvestiti o spremembi teh pravil.
(9) Družba za upravljanje je dolžna imetnikom enot premoženja vzajemnega sklada na njihovo zahtevo poslati prečiščeno besedilo spremenjenih pravil upravljanja vzajemnega sklada ter te imetnike opozoriti na spremembe v besedilu.
(10) Družba za upravljanje mora v osmih dneh po prejemu soglasja Agencije k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada javno objaviti obvestilo o spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada.
(11) V javni objavi obvestila o spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada mora družba za upravljanje imetnike investicijskih kuponov poučiti tudi o pravici prejeti besedilo sprememb pravil upravljanja vzajemnega sklada in prečiščeno besedilo spremenjenih pravil upravljanja vzajemnega sklada po devetem odstavku tega člena.
(12) Spremembe pravil upravljanja vzajemnega sklada začnejo veljati z iztekom treh mesecev od javne objave iz desetega odstavka tega člena, če pravila upravljanja vzajemnega sklada ne določajo daljšega roka za uveljavitev njihovih sprememb.
(13) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino obvestila iz osmega odstavka tega člena in podrobnejšo vsebino javne objave obvestila iz desetega odstavka tega člena.
5.4. PROVIZIJE IN STROŠKI
Vstopni in izstopni stroški
122. člen
(1) Družba za upravljanje ima pravico do povrnitve vstopnih in izstopnih stroškov v višini, določeni v pravilih upravljanja vzajemnega sklada.
(2) Vstopni in izstopni stroški morajo biti izraženi v odstotku od vrednosti investicijskih kuponov vzajemnega slada.
(3) Kadar se je imetnik investicijskih kuponov ob pristopu k pravilom vzajemnega sklada zavezal nalagati denarna sredstva v enote vzajemnega sklada v določenem daljšem časovnem obdobju (v nadaljnjem besedilu: obdobje varčevanja), lahko družba za upravljanje, če tako določajo pravila upravljanja vzajemnega sklada, od vplačil, opravljenih v prvem letu po pristopu, obračuna vstopne stroške v višini določeni s pravili upravljanja vzajemnega sklada, ki pa ne sme presegati 30 odstotkov vrednosti vplačil v prvem letu. V primeru iz prejšnjega stavka sme družba za upravljanje od nadaljnjih vplačil investicijskih kuponov obračunavati sorazmerno nižje vstopne stroške, tako da vstopni stroški od vplačil za celotno obdobje varčevanja ne presežejo višine vstopnih stroškov, določenih s pravili upravljanja vzajemnega sklada.
(4) Vstopne stroške obračuna družba za upravljanje v odstotku od zneska vplačila investicijskih kuponov ob njihovem vplačilu.
(5) Izstopne stroške obračuna družba za upravljanje v odstotku od zneska izplačila investicijskih kuponov ob njihovem izplačilu. Izstopni stroški pri izplačilu posameznega investicijskega kupona ne smejo presegati 3 odstotke od zneska izplačila investicijskih kuponov ob njihovem izplačilu.
Provizija za upravljanje
123. člen
(1) Družba za upravljanje je za opravljanje storitev upravljanja vzajemnega sklada upravičena do plačila letne provizije za upravljanje v višini, določeni v pravilih upravljanja vzajemnega sklada.
(2) Letna provizija za upravljanje mora biti izražena v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti premoženja vzajemnega sklada.
(3) Provizija za upravljanje se družbi za upravljanje izplačuje iz premoženja vzajemnega sklada za obdobja in v rokih, določenih v pravilih upravljanja vzajemnega sklada.
Stroški družbe za upravljanje v zvezi z upravljanjem vzajemnega sklada
124. člen
(1) Poleg provizije za upravljanje je družba za upravljanje iz sredstev vzajemnega sklada upravičena izvršiti plačila samo za tiste vrste stroškov v zvezi z upravljanjem vzajemnega sklada, ki so določeni v pravilih upravljanja vzajemnega sklada.
(2) Pravila upravljanja vzajemnega sklada lahko določijo, da je družba za upravljanje iz sredstev vzajemnega sklada upravičena izvršiti plačila provizije in plačila za vse oziroma posamezne od naslednjih vrst stroškov, ki družbi za upravljanje nastanejo v zvezi z opravljanjem storitev upravljanja vzajemnega sklada:
1. stroškov posredovanja pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev na organiziranih trgih vrednostnih papirjev (provizije in drugi stroški, ki jih je treba v zvezi z nakupom oziroma prodajo plačati organizatorju organiziranega trga vrednostnih papirjev, klirinško depotni družbi in borznemu posredniku,
2. stroškov za provizije in druge stroške, ki jih je na podlagi pogodbe iz prvega odstavka 61. člena tega zakona treba plačati klirinško depotni družbi,
3. stroškov plačilnega prometa,
4. stroškov revidiranja letnega poročila vzajemnega sklada,
5. stroškov obveščanja imetnikov investicijskih kuponov po tem zakonu,
6. stroškov v zvezi s postopki iz tretjega odstavka 57. člena in drugega odstavka 58. člena tega zakona,
7. davkov in drugih davščin v zvezi s premoženjem vzajemnega sklada oziroma s prometom s tem premoženjem,
8. stroškov skrbniških storitev skrbnika.
(3) Družba za upravljanje posreduje za plačilo stroškov iz prejšnjega odstavka nalog za izplačilo iz sredstev vzajemnega sklada skrbniku, ta pa banki, pri kateri ima vzajemni sklad odprt denarni račun.
Stroški poslovanja vzajemnega sklada
125. člen
(1) Celotni stroški poslovanja vzajemnega sklada, izraženi v odstotku od čiste vrednosti sredstev vzajemnega sklada, so definirani kot celotni stroški poslovanja vzajemnega sklada, ki bremenijo vzajemni sklad, vključno z upravljavskimi provizijami, deljeni s povprečno čisto vrednostjo sredstev vzajemnega sklada.
(2) Družba za upravljanje mora izračunavati celotne stroške poslovanja posameznega vzajemnega sklada, ki ga upravlja, v skladu z metodologijo, ki jo predpiše Agencija.
(3) Družba za upravljanje mora izračunavati tudi stopnjo obrata naložb vzajemnega sklada. Stopnja obrata naložb vzajemnega sklada je stopnja, ki upošteva vrednost pridobitev in odsvojitev naložb iz 64. člena tega zakona, vrednost vpisanih oziroma prodanih in vrednost odkupljenih enot premoženja vzajemnega sklada ter povprečno vrednost sredstev vzajemnega sklada.
(4) Družba za upravljanje mora izračunavati stopnjo iz prejšnjega odstavka tega člena v skladu z metodologijo, ki jo predpiše Agencija.
(5) Družba za upravljanje mora v pravilih upravljanja in prospektu vzajemnega sklada navesti:
1. vrste stroškov, ki bremenijo vzajemni sklad,
2. metodologijo za izračun celotnih stroškov poslovanja vzajemnega sklada iz drugega odstavka tega člena,
3. najmanjši znesek vplačila v vzajemni sklad.
(6) Družba za upravljanje navede podatke iz 1. in 3. točke prejšnjega odstavka tudi v izvlečku prospekta vzajemnega sklada.
(7) Družba za upravljanje mora navesti v prospektu in izvlečku prospekta vzajemnega sklada ter objavljati na način in v rokih, ki jih določi Agencija, tudi naslednje podatke:
1. celotne stroške poslovanja vzajemnega sklada v preteklem letu izražene v odstotku od čiste vrednosti sredstev sklada,
2. stopnjo obrata naložb vzajemnega sklada iz tretjega odstavka tega člena.
5.5. INVESTICIJSKI KUPONI VZAJEMNEGA SKLADA
5.5.1. Investicijski kupon kot vrednostni papir
Investicijski kupon kot vrednostni papir
126. člen
(1) Investicijski kupon je vrednostni papir, katerega izdajatelj je družba za upravljanje, ki se glasi na eno ali več enot premoženja vzajemnega sklada in ki daje imetniku investicijskega kupona naslednje pravice:
1. pravico od družbe za upravljanje zahtevati izplačilo vrednosti enot premoženja vzajemnega sklada, na katere se glasi investicijski kupon,
2. pravico do izplačila sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije vzajemnega sklada,
3. pravico do izplačila sorazmernega dela čistega donosa od naložb vzajemnega sklada, če pravila upravljanja vzajemnega sklada tako določajo.
(2) Investicijski kupon je imenski vrednostni papir.
(3) Investicijski kupon je lahko prenosljiv.
(4) Investicijski kuponi posameznega vzajemnega sklada morajo biti bodisi prenosljivi bodisi neprenosljivi, ne glede na zaporednost izdaje.
(5) V primeru, ko so investicijski kuponi določenega vzajemnega sklada izdani kot prenosljivi vrednostni papirji, zanje ne veljajo določbe 9. člena ZNVP.
(6) Družba za upravljanje mora uvrstiti prenosljive investicijske kupone v trgovanje na organiziran trg vrednostnih papirjev, pri čemer mora biti vzajemni sklad v celoti usklajen z določbami tega zakona, ki veljajo za vzajemni sklad iz 5. poglavja tega zakona, investicijski kuponi vzajemnega sklada pa se morajo glasiti na enako število enot premoženja vzajemnega sklada.
(7) Agencija predpiše pogoje za uvedbo, trgovanje in poravnavo transakcij z investicijskimi kuponi vzajemnega sklada na organiziranem trgu ter seznam organiziranih trgov, na katerih se lahko trguje z investicijskimi kuponi vzajemnega sklada.
(8) Dokler Agencija ne predpiše navedenih pogojev, se z investicijskimi kuponi vzajemnega sklada ne sme trgovati na organiziranem trgu.
(9) Nakup in prodaja prenosljivih investicijskih kuponov vzajemnega sklada izven organiziranega trga, ter na podlagi teh poslov izvršena vplačila in izplačila ter prenos lastništva investicijskih kuponov, niso dopustna. Posel nakupa in prodaje ter prenos lastništva investicijskih kuponov, ki je v nasprotju z določbami tega odstavka, je ničen.
(10) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka tega člena, lahko družba za upravljanje oziroma oseba iz šestega odstavka 5. člena tega zakona, ki je pooblaščena za opravljanje storitev prodaje in odkupa enot premoženja oziroma investicijskih kuponov vzajemnega sklada, za račun tega vzajemnega sklada vrši izven organiziranega trga odkup oziroma prodajo prenosljivih investicijskih kuponov vzajemnega sklada neposredno vlagateljem oziroma imetnikom teh investicijskih kuponov.
Bistvene sestavine investicijskega kupona
127. člen
(1) Investicijski kupon, izdan kot pisna listina, mora imeti naslednje bistvene sestavine:
1. oznako, da gre za investicijski kupon vzajemnega sklada,
2. ime vzajemnega sklada,
3. firmo, sedež in matično številko družbe za upravljanje kot izdajatelja investicijskega kupona,
4. firmo in sedež oziroma ime in priimek osebe, na katero se glasi investicijski kupon, ter oznako, o prenosljivosti,
5. število enot premoženja vzajemnega sklada, na katere se glasi investicijski kupon,
6. obveznosti družbe za upravljanje oziroma pravice imetnika investicijskega kupona,
7. serijsko številko,
8. kraj in datum izdaje,
9. podpis oziroma faksimile podpisa članov uprave družbe za upravljanje.
(2) Ne glede na določbe 4. člena ZNVP mora imeti investicijski kupon, izdan kot nematerializirani vrednostni papir, naslednje bistvene sestavine, vpisane v centralni register:
1. oznako, da gre za investicijski kupon vzajemnega sklada,
2. ime vzajemnega sklada,
3. firmo, sedež in matično številko družbe za upravljanje kot izdajatelja investicijskega kupona,
4. firmo in sedež oziroma ime in priimek osebe, na katero se glasi investicijski kupon, ter oznako o prenosljivosti,
5. število enot premoženja vzajemnega sklada, na katere se glasi investicijski kupon,
6. obveznosti družbe za upravljanje oziroma pravice imetnika investicijskega kupona,
7. datum vpisa investicijskega kupona v centralni register.
Vplačilo investicijskega kupona
128. člen
Investicijski kupon se lahko vplača samo v denarju.
5.5.2. Vplačilo in izplačilo investicijskih kuponov
Vrednost investicijskega kupona
129. člen
(1) Vrednost investicijskega kupona je enaka številu enot premoženja vzajemnega sklada, na katere se glasi, pomnožena z vrednostjo enote premoženja vzajemnega sklada.
(2) Investicijski skladi in/ali osebe, ki imajo v svojih naložbah investicijske kupone vzajemnega sklada, morajo te naložbe vrednotiti po vrednosti iz prvega odstavka tega člena.
(3) Nakupna vrednost investicijskega kupona je enaka vrednosti investicijskega kupona, povečani za vstopne stroške iz četrtega odstavka 122. člena tega zakona.
(4) Odkupna vrednost investicijskega kupona je enaka vrednosti investicijskega kupona, zmanjšani za izstopne stroške iz petega odstavka 122. člena tega zakona.
Izračunavanje vrednosti enote premoženja
vzajemnega sklada
130. člen
Vrednost enote premoženja vzajemnega sklada se izračunava na zadnji dan obračunskega obdobja iz 86. člena tega zakona.
Pristop k pravilom upravljanja vzajemnega sklada in vplačilo investicijskih kuponov
131. člen
(1) Vlagatelj pristopi k pravilom vzajemnega sklada s tem, da družbi za upravljanje izroči pristopno izjavo.
(2) Pristopna izjava mora biti pisna. Kadar pravila upravljanja vzajemnega sklada tako določajo, mora biti pristopna izjava podana na obrazcu, določenem s pravili upravljanja vzajemnega sklada. Ne glede na prvi stavek tega odstavka lahko pravila upravljanja vzajemnega sklada določijo, da je pristopna izjava lahko posredovana tudi v ustrezni elektronski obliki.
(3) Pristopna izjava mora obsegati:
1. firmo, sedež in matično številko oziroma ime in priimek, naslov in EMŠO vlagatelja, ter davčno številko vlagatelja,
2. navedbo, da se nanaša na pravila upravljanja vzajemnega sklada, z oznako imena vzajemnega sklada ter firme in sedeža družbe za upravljanje,
3. izjavo vlagatelja, da pristopa k pravilom upravljanja vzajemnega sklada,
4. izjavo vlagatelja, da mu je bil pred pristopom k pravilom upravljanja izročen izvleček prospekta,
5. druge podatke, določene s pravili upravljanja vzajemnega sklada.
(4) Vlagatelj vplača nakupno vrednost investicijskega kupona z nakazilom na posebni denarni račun vzajemnega sklada (šesti odstavek 63. člena tega zakona).
Preračun vplačil investicijskih kuponov v število enot premoženja vzajemnega sklada
132. člen
(1) Vplačila investicijskih kuponov, opravljena v določenem obračunskem obdobju, se preračunajo v število enot premoženja vzajemnega sklada po nakupni vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada na zadnji dan tega obračunskega obdobja.
(2) Družba za upravljanje mora imetniku izdati investicijski kupon, ki se glasi na ustrezno število enot premoženja vzajemnega sklada, izračunanih po prvem odstavku tega člena, v petih delovnih dneh po koncu obračunskega obdobja, v katerem je bilo opravljeno vplačilo na poseben denarni račun vzajemnega sklada.
Zahteva za izplačilo odkupne vrednosti
investicijskega kupona
133. člen
(1) Imetnik lahko od družbe za upravljanje kadarkoli zahteva izplačilo odkupne vrednosti investicijskega kupona.
(2) Zahteva za izplačilo mora biti pisna.
(3) Kadar pravila upravljanja vzajemnega sklada tako določajo, mora biti zahteva za izplačilo podana na obrazcu, določenem s pravili upravljanja vzajemnega sklada (tretji odstavek 119. člena tega zakona).
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko pravila upravljanja vzajemnega sklada določijo, da je zahteva za izplačilo lahko posredovana tudi v ustrezni elektronski obliki.
(5) Zahteva za izplačilo mora obsegati:
1. firmo, sedež in matično številko oziroma ime in priimek, naslov in EMŠO imetnika,
2. ime vzajemnega sklada ter firmo in sedež družbe za upravljanje,
3. izjavo imetnika, da zahteva izplačilo vrednosti investicijskega kupona,
4. število enot premoženja vzajemnega sklada, na katere se glasijo investicijski kuponi, ki so predmet zahteve, oziroma višino denarnega zneska, katerega izplačilo imetnik zahteva,
5. druge podatke, določene s pravili upravljanja vzajemnega sklada.
Izračun in izplačilo odkupne vrednosti investicijskega kupona
134. člen
(1) Odkupna vrednost investicijskih kuponov na podlagi zahtev za izplačilo, ki jih družba za upravljanje prejme v določenem obračunskem obdobju, se izračuna tako, da se število enot premoženja, na katere se glasi investicijski kupon, ki je predmet zahteve, pomnoži z odkupno vrednostjo enote premoženja vzajemnega sklada na zadnji dan tega obračunskega obdobja.
(2) Družba za upravljanje mora imetniku izplačati odkupno vrednost investicijskega kupona, izračunano po prvem odstavku tega člena, v petih delovnih dneh po koncu obračunskega obdobja iz prvega odstavka tega člena, če pravila upravljanja vzajemnega sklada ne določajo krajšega roka za izplačilo.
5.6. UPRAVLJANJE PREMOŽENJA
VZAJEMNEGA SKLADA
Pojem upravljanja premoženja vzajemnega sklada
135. člen
(1) Upravljanje premoženja vzajemnega sklada obsega:
1. sklepanje pravnih poslov, katerih predmet je premoženje vzajemnega sklada,
2. razpolaganje s premoženjem vzajemnega sklada zaradi izpolnitve obveznosti iz poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja vzajemnega sklada,
3. sprejemanje izpolnitev obveznosti druge pogodbene stranke na podlagi poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja vzajemnega sklada, in
4. uresničevanje pravic iz vrednostnih papirjev vzajemnega sklada oziroma drugih finančnih naložb vzajemnega sklada.
(2) Družba za upravljanje upravlja premoženje vzajemnega sklada v svojem imenu in za račun vzajemnega sklada.
(3) Družba za upravljanje je upravičena v svojem imenu in za račun vzajemnega sklada razpolagati s premoženjem vzajemnega sklada in uresničevati pravice iz vrednostnih papirjev vzajemnega sklada oziroma drugih finančnih naložb vzajemnega sklada v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja vzajemnega sklada.
(4) Družba za upravljanje mora upravljati premoženje vzajemnega sklada tako, da so naložbe tega sklada v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja vzajemnega sklada.
(5) Družba za upravljanje mora zagotoviti, da se vse terjatve iz poslov, sklenjenih za račun vzajemnega sklada, plačujejo oziroma izpolnjujejo v poslovno običajnih rokih.
Odgovornost družbe za upravljanje za obveznosti
136. člen
(1) V razmerju do druge stranke iz posla, ki ga je sklenila družba za upravljanje za račun vzajemnega sklada, odgovarja za izpolnitev obveznosti iz tega posla družba za upravljanje.
(2) Terjatev do družbe za upravljanje iz poslov, ki jih je ta sklenila za svoj račun in iz pravnih poslov iz drugega odstavka 79. člena ter iz četrtega odstavka 81. člena tega zakona ni dovoljeno pobotati s terjatvami, ki jih je družba za upravljanje po tem zakonu upravičena uveljavljati v svojem imenu in za račun vzajemnega sklada.
Prepovedani posli z določenimi osebami
137. člen
(1) Družba za upravljanje za račun vzajemnega sklada ne sme sklepati poslov, katerih predmet so naložbe vzajemnega sklada:
1. za svoj račun ali za račun drugih investicijskih skladov, ki jih upravlja,
2. z osebami, ki so povezane z družbo za upravljanje,
3. s skrbnikom oziroma z osebami, ki so povezane s skrbnikom.
(2) Skrbnik mora družbo za upravljanje ob sklenitvi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev obvestiti o osebah, ki so povezane z njim, in jo tekoče obveščati o spremembah teh povezav.
(3) Družba za upravljanje mora skrbnika ob sklenitvi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev obvestiti o osebah, ki so povezane z njo, in ga tekoče obveščati o spremembah teh povezav.
(4) Predmet prepovedi iz prvega odstavka tega člena niso storitve, ki jih za račun vzajemnega sklada opravljajo osebe iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena.
Izjeme od prepovedi sklepanja poslov
137.a člen
(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 54. člena in prvega odstavka 137. člena, sme družba za upravljanje vlagati sredstva investicijskega sklada v instrumente denarnega trga, denarne depozite in v vrednostne papirje v postopku njihove prve javne prodaje, katerih izdajatelj je skrbnik tega investicijskega sklada, ter za račun investicijskega sklada, ki ga upravlja, sprejeti javno ponudbo za odkup vrednostnih papirjev po zakonu, ki ureja prevzeme, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da skrbnik investicijskega sklada nima kvalificiranega deleža v družbi za upravljanje, ki upravlja ta investicijski sklad, in
2. da skrbnik v pravilniku iz četrtega odstavka 54. člena, družba za upravljanje pa v pravilniku, ki ga sprejme za omejitev nasprotja interesov, opredelita možne oblike nasprotja interesov v primeru takšnih naložb investicijskega sklada ter načine omejitve teh nasprotij interesov, in
3. da se naložbe v denarne depozite in instrumente denarnega trga izvršijo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za investicijski sklad, upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene možnosti.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka 54. člena in prvega odstavka 137. člena, sme družba za upravljanje v skladu z določbami 64. člena tega zakona s skrbnikom investicijskega sklada oziroma z osebo povezano s skrbnikom, skleniti za račun investicijskega sklada posel nakupa oziroma prodaje instrumentov denarnega trga in obveznic, katerih izdajatelj je Banka Slovenije oziroma Republika Slovenija, če:
1. skrbnik takšne posle sklepa zaradi zagotavljanja likvidnosti navedenih finančnih instrumentov na podlagi pisne pogodbe sklenjene z izdajateljem, in
2. so izpolnjeni pogoji iz 1. točke prvega odstavka tega člena, in
3. so izpolnjeni pogoji iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena tudi za te finančne instrumente.
(3) V prospektu investicijskega sklada mora biti razkrit odstotek sredstev investicijskega sklada, vloženih skupaj v depozite, instrumente denarnega trga in druge vrednostne papirje, katerih izdajatelj je skrbnik tega investicijskega sklada.
(4) Vsaka naložba oziroma posel iz tega člena mora biti predmet poročanja Agenciji in predmet pregleda revizorja ob rednem letnem revizijskem pregledu poslovanja investicijskega sklada. Revizor mora v revizorskem poročilu podati mnenje o izpolnjenosti pogojev iz tega člena in mnenje o tem, ali sta skrbnik investicijskega sklada in družba za upravljanje v primeru takšne naložbe ravnala v najboljšem interesu vlagateljev v investicijski sklad.
Profesionalna skrbnost družbe za upravljanje
138. člen
(1) Družba za upravljanje mora pri upravljanju premoženja vzajemnega sklada ravnati v skladu s tem zakonom, s pravili upravljanja vzajemnega sklada, s pravili stroke upravljanja finančnih naložb.
(2) Družba za upravljanje mora pri opravljanju poslov za račun vzajemnega sklada v vsem paziti na interese imetnikov investicijskih kuponov.
(3) Družba za upravljanje odgovarja imetnikom investicijskih kuponov za škodo, ki jo povzroči z ravnanjem, ki je v nasprotju s tem zakonom, s pravili upravljanja vzajemnega sklada ali s pravili stroke upravljanja finančnih naložb.
(4) Skrbnik je upravičen za račun vzajemnega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve, vložiti tožbo proti družbi za upravljanje za povrnitev škode iz tretjega odstavka tega člena.
(5) Če skrbnik v tridesetih dneh od prejema pisne zahteve imetnika investicijskih kuponov vzajemnega sklada ne vloži tožbe iz četrtega odstavka tega člena, lahko tako tožbo za račun vzajemnega sklada vloži vsak imetnik investicijskega kupona tega sklada.
(6) Določbi četrtega in petega odstavka tega člena ne izključujeta pravice imetnika investicijskih kuponov vzajemnega sklada do uveljavljanja in povrnitve škode, ki mu jo družba za upravljanje povzroči s kršitvijo obveznost v zvezi s prodajo, izdajo, odkupom oziroma izplačilom vrednosti investicijskih kuponov oziroma z ravnanji iz prvega oziroma tretjega odstavka 100. člena tega zakona.
(7) Odškodninske odgovornosti družbe za upravljanje iz tretjega oziroma šestega odstavka tega člena ni mogoče niti omejiti niti izključiti.
5.7. PRENOS UPRAVLJANJA VZAJEMNEGA SKLADA
5.7.1. Prenos upravljanja vzajemnega sklada na podlagi pogodbe o prenosu upravljanja
Pogodba o prenosu upravljanja
139. člen
(1) Družba za upravljanje, ki upravlja vzajemni sklad (v nadaljnjem besedilu: prenosna družba za upravljanje), lahko prenese upravljanje tega vzajemnega sklada na drugo družbo za upravljanje (v nadaljnjem besedilu: prevzemna družba za upravljanje), če prevzemna družba za upravljanje izpolnjuje pogoje za upravljanje vzajemnega sklada, katerega upravljanje je predmet prenosa, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
(2) Pogodba o prenosu upravljanja mora obsegati:
1. določen opis vseh postopkov in dejanj, ki jih bosta družbi opravili v zvezi s prenosom upravljanja, in
2. rok, šteto od javne objave obvestila o prenosu upravljanja, v katerem bosta družbi opravili prenos upravljanja, ki ne sme biti krajši od treh mesecev.
Dovoljenje za prevzem upravljanja
140. člen
Pred prenosom upravljanja vzajemnega sklada mora prevzemna družba za upravljanje pridobiti dovoljenje Agencije za prevzem upravljanja.
Zahteva za izdajo dovoljenje za prevzem
upravljanja
141. člen
(1) Zahtevi za izdajo dovoljenje za prevzem upravljanja je treba priložiti:
1. pogodbo o prenosu upravljanja,
2. listine iz 117. člena tega zakona,
3. besedilo obvestila imetnikom investicijskih kuponov iz prvega odstavka 143. člena tega zakona,
4. besedilo javne objave obvestila iz četrtega odstavka 143. člena tega zakona, in
5. dokazilo o plačilu takse Agenciji za vodenje postopka.
(2) Hkrati z zahtevo za prevzem upravljanja mora prevzemna družba za upravljanje vložiti tudi:
1. zahtevo za dovoljenje za objavo spremembe prospekta in izvlečka prospekta, ki se nanaša na spremembo podatkov v prospektu in izvlečku prospekta zaradi prenosa upravljanja,
2. zahtevo za dovoljenje za sklenitev oziroma spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev.
(3) O zahtevah iz drugega odstavka tega člena odloči Agencija hkrati z odločitvijo o dovoljenju za prevzem upravljanja.
(4) Za odločanje o zahtevi iz 1. točke drugega odstavka tega člena se ne uporablja peti odstavek 96. člena tega zakona.
Odločanje o dovoljenju za prevzem upravljanja
142. člen
(1) Agencija izda dovoljenje za prevzem upravljanja:
1. če prevzemna družba za upravljanje izpolnjuje pogoje za upravljanje vzajemnega sklada, katerega upravljanje je predmet prevzema, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,
2. če je vsebina obvestila imetnikom in vsebina javne objave obvestila o prenosu upravljanja vzajemnega sklada v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi,
3. če je izdala dovoljenji iz drugega odstavka 141. člena tega zakona.
(2) Dovoljenje za prevzem upravljanja ima za prevzemno družbo za upravljanje enake učinke in posledice kot dovoljenje za upravljanje vzajemnega sklada iz 116. člena tega zakona.
Obvestila imetnikom investicijskih kuponov o prenosu upravljanja
143. člen
(1) Prevzemna in prenosna družba za upravljanje morata v petnajstih dneh po prejemu dovoljenja Agencije za prevzem upravljanja imetnike investicijskih kuponov vzajemnega sklada, katerega upravljanje je predmet prenosa, obvestiti o tem prenosu.
(2) V obvestilu mora biti naveden dan, s katerim nastopijo pravne posledice prenosa upravljanja iz 144. člena tega zakona.
(3) Hkrati z obvestilom morata prevzemna in prenosna družba za upravljanje imetnikom poslati besedilo spremenjenega izvlečka prospekta.
(4) Prevzemna in prenosna družba za upravljanje morata v osmih dneh po prejemu dovoljenja Agencije za prevzem upravljanja javno objaviti obvestilo o prenosu upravljanja vzajemnega sklada.
(5) V javni objavi obvestila o prenosu upravljanja vzajemnega sklada iz prejšnjega odstavka morata družbi imetnike investicijskih kuponov poučiti tudi o pravici prejeti besedilo spremenjenega izvlečka prospekta po tretjem odstavku tega člena.
(6) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino obvestila iz prvega odstavka tega člena in podrobnejšo vsebino javne objave obvestila iz četrtega odstavka tega člena.
Pravne posledice prenosa upravljanja
144. člena
(1) Z iztekom roka iz 2. točke drugega odstavka 139. člena tega zakona nastopijo naslednje pravne posledice:
1. vse pravice in obveznosti prenosne družbe za upravljanje v zvezi z upravljanjem vzajemnega sklada preidejo na prevzemno družbo za upravljanje,
2. prenosni družbi za upravljanje preneha dovoljenje za upravljanje vzajemnega sklada, katerega upravljanje je predmet prenosa.
(2) Prevzemna in prenosna družba za upravljanje morata do izteka roka iz 2. točke drugega odstavka 139. člena tega zakona opraviti vse postopke in dejanja, potrebna za prenos upravljanja vzajemnega sklada in Agenciji predložiti poročilo o postopkih in dejanjih, ki sta jih v zvezi s tem opravili.
5.7.2. Prisilni prenos upravljanja
Razlogi za prisilni prenos upravljanja
vzajemnega sklada
145. člen
Prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada se opravi v naslednjih primerih:
1. če je Agencija družbi za upravljanje s pravnomočno odločbo odvzela dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov,
2. če je nad družbo za upravljanje začet stečajni postopek ali postopek prisilne likvidacije.
Obveznosti skrbnika
146. člen
(1) Če nastopi razlog za prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada iz 145. člena tega zakona, mora skrbnik v dveh mesecih od nastopa tega razloga opraviti ustrezen postopek zbiranja ponudb družb za upravljanje, ki izpolnjujejo pogoje za prevzem upravljanja vzajemnega sklada in so pripravljene prevzeti upravljanje vzajemnega sklada.
(2) Skrbnik mora poziv na stavljanje ponudb iz prvega odstavka tega člena nasloviti na vse družbe za upravljanje, ki upravljajo investicijske sklade.
(3) Če skrbniku ponudita prevzem upravljanja vzajemnega sklada dve ali več družb za upravljanje, ki izpolnjujejo pogoje za prevzem upravljanja vzajemnega sklada, mora skrbnik pri izbiri prevzemne družbe za upravljanje ravnati izključno v interesu imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada.
(4) Skrbnik in prevzemna družba za upravljanje skleneta pogodbo o prenosu upravljanja. Za vsebino pogodbe o prenosu upravljanja iz prejšnjega stavka se smiselno uporablja drugi odstavek 139. člena tega zakona, pri čemer rok, v katerem bosta skrbnik in prevzemna družba opravili prenos upravljanja ne sme biti daljši od enega meseca.
(5) Za prisilni prenos upravljanja se smiselno uporabljajo določbe 140. do 144. člena tega zakona.
(6) Od nastopa razloga za prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada do nastopa pravnih posledic prenosa upravljanja mora skrbnik opravljati tiste posle upravljanja vzajemnega sklada, s katerimi ni mogoče odlašati.
(7) Za posle upravljanja vzajemnega sklada po šestem odstavku tega člena se štejejo:
1. posli v zvezi z vplačili in izplačili investicijskih kuponov vzajemnega sklada in
2. posli, zaradi katerih bi, če jih skrbnik ne bi opravil, za premoženje vzajemnega sklada nastala škoda.
Likvidacija vzajemnega sklada, kadar prisilni prenos upravljanja ni mogoč
147. člen
(1) Skrbnik mora namesto prisilnega prenosa upravljanja vzajemnega sklada začeti likvidacijo vzajemnega sklada:
1. če se postopka zbiranja ponudb iz prvega odstavka 146. člena tega zakona ne udeleži nobena družba za upravljanje, ki izpolnjuje pogoje za prevzem upravljanja vzajemnega sklada,
2. če prevzemna družba za upravljanje v petnajstih dneh po sklenitvi pogodbe o prevzemu upravljanja s skrbnikom ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja,
3. če Agencija zavrže oziroma zavrne zahtevo prevzemne družbe za upravljanje za prevzem upravljanja, razen če Agencija skrbniku izda soglasje za ponovitev postopka zbiranja ponudb iz prvega odstavka 146. člena tega zakona.
(2) Za likvidacijo vzajemnega sklada iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 149. do 151. člena tega zakona.
5.8. LIKVIDACIJA VZAJEMNEGA SKLADA
Razlog za likvidacijo vzajemnega sklada
148. člen
Likvidacija vzajemnega sklada se opravi v primerih če:
1. čista vrednost premoženja vzajemnega sklada v roku štirih mesecev od dneva, ko je družba za upravljanje prejela odločbo Agencije o dovoljenju za upravljanje vzajemnega sklada, ne doseže 20,000.000 tolarjev,
2. se čista vrednost premoženja vzajemnega sklada zniža pod 20,000.000 tolarjev in v nadaljnjih tridesetih dneh ne doseže ponovno 20,000.000 tolarjev.
Obvestilo o nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada
149. člen
(1) Družba za upravljanje mora Agencijo naslednji delovni dan po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada obvestiti, da je nastopil razlog za začetek likvidacije. Obvestilu mora priložiti besedilo obvestila imetnikom iz drugega odstavka tega člena in besedilo javne objave obvestila iz tretjega odstavka tega člena.
(2) Družba za upravljanje mora v treh delovnih dneh po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada imetnike investicijskih kuponov obvestiti o začetku likvidacije vzajemnega sklada in pravnih posledicah.
(3) Družba za upravljanje mora v roku iz drugega odstavka tega člena javno objaviti obvestilo o začetku likvidacije vzajemnega sklada.
(4) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino obvestila iz drugega odstavka tega člena in podrobnejšo vsebino javne objave obvestila iz tretjega odstavka tega člena.
(5) Če družba za upravljanje ne izpolni obveznosti iz prvega do tretjega odstavka tega člena, jih mora izpolniti skrbnik v rokih, določenih v prvem do tretjem odstavku tega člena, ki tečejo od dneva, ko je skrbnik zvedel oziroma bi moral zvedeti za opustitev družbe za upravljanje.
(6) Skrbnik ima pravico od družbe za upravljanje zahtevati povračilo stroškov, ki ji nastanejo zaradi izpolnitve obveznosti iz petega odstavka tega člena.
Pravne posledice likvidacije vzajemnega sklada
150. člen
(1) Od nastopa razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada imetnik investicijskega kupona ne more več zahtevati izplačila odkupne vrednosti investicijskega kupona. Zahteve za izplačilo, ki jih družba za upravljanje prejme po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada, nimajo pravnega učinka.
(2) Od nastopa razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada vlagatelji ne morejo več pristopiti k pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Pristopne izjave, ki jih družba za upravljanje prejme po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada, nimajo pravnega učinka.
(3) Od nastopa razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada se lahko družbi za upravljanje izplača dospela provizija za upravljanje vzajemnega sklada samo hkrati z izplačilom imetnikom investicijskih kuponov.
(4) Z nastopom razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada pridobi imetnik investicijskih kuponov pravico do izplačila denarne likvidacijske mase v sorazmernem deležu, ki je enak deležu števila enot premoženja vzajemnega sklada, na katere se glasijo investicijski kuponi, katerih imetnik je, in številu vseh enot premoženja vzajemnega sklada v obtoku.
Unovčenje premoženja vzajemnega sklada in poplačilo imetnikov investicijskih kuponov
151. člen
(1) Družba za upravljanje mora unovčiti premoženje vzajemnega sklada s prodajo tega premoženja oziroma na drug primeren način.
(2) Po začetku likvidacije lahko družba za upravljanje za račun vzajemnega sklada sklepa samo tiste posle, ki so potrebni, da se unovči premoženje vzajemnega sklada.
(3) Družbi za upravljanje pri prodaji premoženja vzajemnega sklada ni treba upoštevati pravil o najvišjih oziroma najnižjih dovoljenih deležih posameznih vrst naložb, določenih v 68. do 70. členu in v 72. členu tega zakona.
(4) Ko je unovčen tolikšen del premoženja vzajemnega sklada, da je razdelitev denarne likvidacijske mase imetnikom investicijskih kuponov smotrna, mora družba za upravljanje izdelati predlog izplačila imetnikom investicijskih kuponov.
(5) Predlog izplačila iz četrtega odstavka mora pregledati in k njemu dati soglasje skrbnik.
(6) Družba za upravljanje mora opraviti izplačilo imetnikom investicijskih kuponov na podlagi predloga izplačil imetnikom v treh delovnih dneh po prejemu soglasja skrbnika.
(7) Četrti do šesti odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za kasnejša izplačila imetnikom investicijskih kuponov.
6. INVESTICIJSKA DRUŽBA
6.1. STATUSNE DOLOČBE
6.1.1. Splošne določbe
Uporaba določb ZGD
152. člen
Za investicijsko družbo se uporabljajo določbe ZGD o delniški družbi, če ni v tem zakonu drugače določeno.
Dejavnost investicijske družbe
153. člen
(1) Investicijska družba ne sme opravljati nobene druge dejavnosti, razen dejavnosti nalaganja premoženja v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj.
(2) Investicijska družba ne sme spremeniti dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.
Ustanovitev investicijske družbe
154. člen
(1) Investicijska družba se lahko ustanovi samo po postopku postopne ustanovitve delniške družbe.
(2) Investicijsko družbo kot edini ustanovitelj ustanovi družba za upravljanje s tem, da sprejme statut in javno objavi poziv za vpis in vplačilo delnic investicijske družbe.
6.1.2. Osnovni kapital investicijske družbe
Osnovni kapital investicijske družbe
155. člen
Najnižji znesek osnovnega kapitala investicijske družbe je 200,000.000 tolarjev.
Povečanje osnovnega kapitala investicijske družbe
156. člen
(1) Investicijska družba lahko poveča osnovni kapital z vložki, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. če se prva prodaja delnic, ki se izdajo zaradi povečanja osnovnega kapitala, opravi po postopku javne ponudbe, in
2. če je emisijska cena delnic najmanj enaka knjigovodski vrednosti delnic na dan javne objave poziva za vpis in vplačilo delnic, povečani za morebitne stroške v zvezi s povečanjem osnovnega kapitala investicijske družbe, do povrnitve katerih je upravičena družba za upravljanje.
(2) Prednostne pravice delničarjev investicijske družbe do vpisa in vplačila novih delnic ni mogoče izključiti.
(3) Investicijska družba ne sme povečati osnovnega kapitala iz sredstev družbe, če bi zaradi takega povečanja nastale delne pravice.
(4) Investicijska družba ne sme povečati osnovnega kapitala na podlagi določb ZGD o odobrenem kapitalu oziroma o pogojnem povečanju osnovnega kapitala.
Dovoljenje za povečanje osnovnega kapitala z vložki
157. člen
(1) Investicijska družba mora pred začetkom postopka za vpis in vplačilo novih delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala z vložki pridobiti dovoljenje Agencije za povečanje osnovnega kapitala z vložki.
(2) Zahtevi za izdajo dovoljenja za povečanje osnovnega kapitala z vložki je treba priložiti:
1. zapisnik skupščine, ki je odločala o povečanju osnovnega kapitala,
2. besedilo poziva za vpis in vplačilo delnic.
(3) Hkrati z zahtevo za izdajo dovoljenja za povečanje osnovnega kapitala z vložki mora družba za upravljanje vložiti zahtevo za objavo spremembe prospekta in izvlečka prospekta, ki se nanaša na povečanje osnovnega kapitala z vložki. O zahtevi iz prejšnjega stavka odloči Agencija hkrati z odločitvijo o dovoljenju za povečanje osnovnega kapitala z vložki. Za odločanje o zahtevi iz prvega stavka se ne uporablja peti odstavek 96. člena tega zakona.
(4) Agencija izda dovoljenje za povečanje osnovnega kapitala z vložki:
1. če je vsebina sklepa o povečanju osnovnega kapitala v skladu s prvim in drugim odstavkom 156. člena tega zakona,
2. če je vsebina poziva za vpis in vplačilo delnic v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in
3. če je izdala dovoljenje iz tretjega odstavka tega člena.
Zmanjšanje osnovnega kapitala investicijske družbe
158. člen
(1) Investicijska družba ne sme zmanjšati osnovnega kapitala na podlagi določb ZGD o rednem zmanjšanju osnovnega kapitala oziroma o prisilnem umiku delnic.
(2) Investicijska družba lahko zmanjša osnovni kapital z umikom delnic samo če:
1. če je delnice pridobila v skladu s prvim oziroma drugim odstavkom 164. člena tega zakona in
2. če se za tak umik po ZGD ne uporabljajo določbe o rednem zmanjšanju osnovnega kapitala.
(3) Investicijska družba ne sme zmanjšati osnovnega kapitala na podlagi določb ZGD o poenostavljenem zmanjšanju osnovnega kapitala, če bi zaradi takega zmanjšanja nastale delne pravice.
6.1.3. Delnice investicijske družbe
Delnice investicijske družbe
159. člen
(1) Investicijska družba lahko izda samo imenske delnice istega razreda.
(2) Delnice investicijske družbe morajo biti izdane v nematerializirani obliki.
(3) Delnice investicijske družbe morajo biti prosto prenosljive.
Postopek javne ponudbe delnic investicijske družbe
160. člen
Za postopek javne ponudbe delnic investicijske družbe ob njihovi prvi prodaji se smiselno uporabljajo določbe 26. člena, 27. člena, 28. člena, prvega odstavka 30. člena, drugega odstavka 31. člena, prvega in četrtega odstavka 35. člena, 36. člena in 37. do 40. člena ZTVP-1, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Poziv za vpis in vplačilo delnic investicijske družbe
161. člen
(1) Družba za upravljanje mora pred začetkom postopka za vpis in vplačilo delnic investicijske družbe javno objaviti poziv za vpis in vplačilo delnic.
(2) Poziv za vpis in vplačilo delnic investicijske družbe mora vsebovati pomembnejše podatke o investicijski družbi in družbi za upravljanje in o investicijski politiki investicijske družbe ter druge podatke, ki jih mora po drugem odstavku 31. člena ZTVP-1 vsebovati poziv za vpisovanje in vplačevanje vrednostnih papirjev na podlagi javne ponudbe.
(3) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino poziva za vpis in vplačilo delnic investicijske družbe.
Vplačilo delnic investicijske družbe
162. člen
(1) Delnice investicijske družbe se lahko vplačajo samo v denarju.
(2) Delnice investicijske družbe morajo biti v celoti vplačane pred vpisom ustanovitve investicijske družbe v sodni register oziroma pred vpisom povečanja osnovnega kapitala investicijske družbe v sodni register.
Izpolnitev pogojev za začetek organiziranega trgovanja z delnicami investicijske družbe
163. člen
(1) Investicijska družba mora klirinško depotni družbi izdati nalog za izdajo delnic investicijske družbe v nematerializirani obliki v petnajstih dneh od dneva, ko se izpolnijo pogoji za njihovo izdajo.
(2) Družba za upravljanje mora v treh delovnih dneh po izdaji delnic investicijske družbe zagotoviti izpolnitev pogojev za začetek organiziranega trgovanja s temi delnicami.
(3) Kadar se delnice investicijske družbe izdajo ob ustanovitvi investicijske družbe, mora družba za upravljanje v roku iz prvega odstavka tega člena tudi vložiti zahtevo za uvrstitev delnic investicijske družbe v borzno kotacijo.
Lastne delnice investicijske družbe
164. člen
(1) Investicijska družba sme pridobiti lastne delnice neodplačno, odplačno pa samo pod pogoji, določenimi v drugem odstavku tega člena.
(2) Kadar je tržna cena delnic investicijske družbe nižja od 90 odstotkov njihove knjigovodske vrednosti, sme investicijska družba odplačno pridobiti lastne delnice, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da jih pridobi na podlagi posla, sklenjenega na organiziranem trgu, na katerem se trguje s temi delnicami, ki ni posel izvršen na podlagi namerne aplikacije,
2. da nakupna cena ni višja od knjigovodske vrednosti delnic, zmanjšane za vse stroške, povezane z nakupom in pridobitvijo teh delnic,
3. da vsem delničarjem omogoči prodajo delnic pod enakimi pogoji, in
4. da so izpolnjeni pogoji, določeni v prvem in drugem stavku drugega odstavka 240. člena ZGD.
(3) Investicijska družba lastnih delnic ne sme odsvojiti, temveč jih mora umakniti.
6.1.4. Statut investicijske družbe
Vsebina statuta investicijske družbe
165. člen
(1) Statut investicijske družbe mora poleg sestavin, ki jih mora vsebovati statut vsake delniške družbe, vsebovati tudi:
1. investicijsko politiko investicijske družbe,
2. višino ustanovitvenih stroškov, do povrnitve katerih je upravičena družba za upravljanje, in način njihovega izračuna ter plačila,
3. višino provizije za upravljanje investicijske družbe, do katere je upravičena družba za upravljanje, ter način izračuna, obdobja obračuna in roke za plačilo te provizije,
4. vrste drugih stroškov, ki jih družba za upravljanje upravičena plačati iz premoženja investicijske družbe,
5. ali bo družba za upravljanje za opravljanje posameznih storitev iz prvega odstavka 5. člena tega zakona pooblastila osebo iz šestega odstavka 5. člena tega zakona ter vrste in višino stroškov, do povrnitve katerih so v razmerju do investicijske družbe upravičene te osebe,
6. način obveščanja delničarjev o finančnem in pravnem položaju investicijske družbe, o njenem poslovanju, o zamenjavi skrbnika,
7. druge določbe, ki urejajo vsebino pravnega razmerja med investicijsko družbo in družbo za upravljanje,
8. pogoje in način prenosa opravljanja skrbniških storitev na drugega skrbnika in zagotavljanje zaščite delničarjev investicijske družbe v takem primeru,
9. pogoje in način prenosa upravljanja investicijske družbe na drugo družbo za upravljanje in zagotavljanje zaščite delničarjev investicijske družbe v takem primeru.
(2) Statut za njegovo spremembo ne sme določati strožjih pogojev, kot so za spremembo statuta delniške družbe določeni v ZGD.
(3) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino sestavin iz prvega odstavka tega člena.
Soglasje k statutu
166. člen
(1) Investicijska družba mora pred vpisom ustanovitve v sodni register pridobiti soglasje Agencije k statutu.
(2) Zahtevi za izdajo soglasja k statutu je treba priložiti besedilo statuta.
(3) Agencija izda soglasje k statutu, če je njegova vsebina v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
Sprememba statuta
167. člen
(1) Investicijska družba mora za spremembo statuta pred vpisom te spremembe v sodni register pridobiti soglasje Agencije.
(2) Zahtevi za izdajo soglasja k spremembi statuta je treba priložiti:
1. zapisnik skupščine, ki je odločala o spremembah,
2. besedilo sprememb statuta,
3. notarsko overjeno prečiščeno besedilo statuta.
(3) Hkrati z zahtevo za soglasje k spremembi statuta mora družba za upravljanje vložiti zahtevo za objavo spremembe prospekta in izvlečka prospekta, ki se nanaša na spremembo podatkov v prospektu in izvlečku prospekta zaradi spremembe statuta.
(4) O zahtevi iz prejšnjega odstavka odloči Agencija hkrati z odločitvijo o soglasju k spremembi statuta. Za odločanje o zahtevi iz prvega stavka se ne uporablja peti odstavek 96. člena tega zakona.
(5) Agencija izda soglasje k spremembi statuta:
1. če je vsebina sprememb statuta v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in
2. če izda dovoljenje iz tretjega odstavka tega člena.
(6) Agencija mora o izdaji soglasja k spremembam statuta odločiti v roku 60 dni.
6.1.5. Organi investicijske družbe
Uprava investicijske družbe
168. člen
(1) Investicijska družba nima uprave.
(2) Obveznosti in pooblastila, ki jih ima po ZGD uprava delniške družbe, ima družba za upravljanje, ki upravlja investicijsko družbo.
(3) Družba za upravljanje vodi posle investicijske družbe in jo zastopa v vseh zadevah, razen v tistih, v katerih je za zastopanje investicijske družbe pooblaščen nadzorni svet investicijske družbe.
Nadzorni svet investicijske družbe
169. člen
(1) Investicijska družba mora imeti nadzorni svet.
(2) Člani nadzornega sveta morajo imeti ustrezna strokovna znanja in izkušnje s področja upravljanja s finančnim premoženjem.
(3) Za člana nadzornega sveta investicijske družbe ne more biti imenovana oseba, ki:
1. je imetnik kvalificiranega deleža v družbi za upravljanje ali njegov ožji družinski član,
2. je zaposlena v naslednjih osebah oziroma, ki v teh osebah opravlja funkcijo člana uprave ali člana nadzornega sveta:
a) družbi za upravljanje,
b) pravni osebi, ki je bodisi neposredno imetnik kvalificiranega deleža družbe za upravljanje bodisi obvladuje imetnika kvalificiranega deleža družbe za upravljanje,
c) skrbniku,
č) pravni osebi, ki je bodisi neposredno imetnik kvalificiranega deleža skrbnika bodisi obvladuje imetnika kvalificiranega deleža skrbnika,
d) pravni osebi, v kateri je udeležena družba za upravljanje.
(4) Poleg pristojnosti, ki jih ima nadzorni svet vsake delniške družbe, nadzorni svet investicijske družbe tudi zastopa investicijsko družbo v razmerjih do družbe za upravljanje.
Sklic skupščine investicijske družbe
170. člen
(1) Poleg uprave družbe za upravljanje lahko skupščino investicijske družbe skliče nadzorni svet investicijske družbe in ob pogojih, določenih z ZGD, tudi delničarji investicijske družbe.
(2) Delničarja pri izvrševanju glasovalnih pravic na skupščini investicijske družbe ne more zastopati:
1. družba za upravljanje,
2. neposredni imetnik kvalificiranega deleža družbe za upravljanje oziroma oseba, ki obvladuje imetnika kvalificiranega deleža družbe za upravljanje,
3. oseba, ki je zaposlena v pravnih osebah iz 1. oziroma 2. točke tega odstavka, oziroma, ki v teh osebah opravlja funkcijo člana uprave ali člana nadzornega sveta.
6.2. DOVOLJENJE ZA UPRAVLJANJE INVESTICIJSKE DRUŽBE
Dovoljenje za upravljanje investicijske družbe
171. člen
Družba za upravljanje mora pred začetkom postopka za vpis in vplačilo delnic investicijske družbe ob njeni ustanovitvi pridobiti dovoljenje Agencije za upravljanje investicijske družbe.
Zahteva za izdajo dovoljenja za upravljanje investicijske družbe
172. člen
Zahtevi za izdajo dovoljenja za upravljanje investicijske družbe je treba priložiti:
1. dokaze o višini osnovnega kapitala in o kapitalski ustreznosti družbe za upravljanje,
2. dopolnitev poslovnega načrta družbe za upravljanje iz 2. točke 37. člena tega zakona,
3. dokumentacijo, ki jo določi Agencija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti, ali je družba za upravljanje kadrovsko, tehnično in organizacijsko sposobna upravljati investicijsko družbo.
Odločanje o dovoljenju za upravljanje investicijske družbe
173. člen
(1) Agencija izda dovoljenje za upravljanje investicijske družbe, če ugotovi, da družba za upravljanje izpolnjuje pogoje za upravljanje investicijske družbe, na katero se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.
(2) Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje investicijske družbe:
1. če družba za upravljanje ni pridobila dovoljenja Agencije za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev iz 59. člena tega zakona za investicijsko družbo,
2. če družba za upravljanje ni pridobila dovoljenja Agencije za objavo prospekta in izvlečka prospekta investicijske družbe iz 96. člena tega zakona,
3. če je Agencija zavrnila zahtevo za soglasje k statutu investicijske družbe,
4. če družba za upravljanje ne izpolnjuje drugih pogojev za upravljanje investicijske družbe, določenih s tem zakonom oziroma s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.
6.3. PRAVNA RAZMERJA MED INVESTICIJSKO DRUŽBO IN DRUŽBO ZA UPRAVLJANJE
6.3.1. Splošna določba
Pogodba o upravljanju investicijske družbe
174. člen
(1) S pogodbo o upravljanju investicijske družbe (v nadaljnjem besedilu: pogodba o upravljanju) se družba za upravljanje zaveže upravljati investicijsko družbo v skladu s tem zakonom, s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in s statutom investicijske družbe, investicijska družba pa se zaveže družbi za upravljanje plačevati provizijo za upravljanje v višini in rokih, določenih s statutom investicijske družbe, in ji povrniti druge stroške v zvezi z upravljanjem investicijske družbe, določene v statutu investicijske družbe.
(2) Pogodba o upravljanju mora biti sklenjena v pisni obliki.
(3) Določbe pogodbe o upravljanju, ki so v nasprotju s tem zakonom, s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, oziroma s statutom investicijske družbe, nimajo pravnega učinka.
(4) Pogodba o upravljanju mora biti sklenjena za nedoločen čas.
Odpoved pogodbe o upravljanju
175. člen
(1) Družba za upravljanje ne more odpovedati pogodbe o upravljanju.
(2) Investicijska družba lahko odpove pogodbo o upravljanju s trimesečnim odpovednim rokom, če statut investicijske družbe ne določa daljšega odpovednega roka.
(3) O odpovedi pogodbe o upravljanju odloča skupščina investicijske družbe. Sklep o odpovedi pogodbe o upravljanju je veljavno sprejet, če zanj glasuje večina, potrebna za veljavno spremembo statuta investicijske družbe.
(4) K predlogu sklepa iz tretjega odstavka tega člena mora dati mnenje tudi skrbnik. V mnenju mora skrbnik delničarje opozoriti na pravne posledice odpovedi pogodbe o upravljanju.
6.3.2. Provizija in povrnitev stroškov družbi za upravljanje
Ustanovitveni stroški
176. člen
(1) Družba za upravljanje ima pravico do povrnitve stroškov oglaševanja in drugih stroškov, ki so ji nastali v zvezi z ustanovitvijo investicijske družbe oziroma v zvezi z izdajo delnic investicijske družbe (v nadaljnjem besedilu: ustanovitveni stroški), če statut investicijske družbe tako določa.
(2) Kadar statut investicijske družbe določa, da ima družba za upravljanje pravico do povrnitve ustanovitvenih stroškov, mora statut določiti tudi višino teh stroškov, ki mora biti izražena v odstotku od skupnega zneska denarnih vplačil za delnice, izdane ob ustanovitvi investicijske družbe.
(3) Ustanovitveni stroški iz drugega odstavka tega člena ne smejo presegati 3 odstotke skupnega zneska denarnih vplačil za delnice, izdane ob ustanovitvi investicijske družbe.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za stroške v zvezi s povečanjem osnovnega kapitala investicijske družbe z vložki.
Provizija za upravljanje
177. člen
(1) Družba za upravljanje je za opravljanje storitev upravljanja investicijske družbe upravičena do plačila letne provizije za upravljanje v višini, določeni s statutom investicijske družbe in izračunani na način iz drugega odstavka tega člena.
(2) Letna provizija za upravljanje ne sme presegati 1,5% povprečne letne čiste vrednosti premoženja investicijske družbe.
(3) Investicijska družba plačuje iz svojega premoženja družbi za upravljanje tisti del provizije za upravljanje, ki se izračunava na podlagi povprečne letne čiste vrednosti premoženja investicijske družbe, za obdobja in v rokih, določenih v statutu investicijske družbe.
Stroški družbe za upravljanje v zvezi z upravljanjem investicijske družbe
178. člen
(1) Poleg provizije za upravljanje je družba za upravljanje iz premoženja investicijske družbe upravičena izvršiti plačila samo za tiste vrste stroškov v zvezi z upravljanjem investicijske družbe, ki so določeni v statutu investicijske družbe.
(2) Statut investicijske družbe lahko določi, da je družba za upravljanje iz sredstev investicijske družbe upravičena izvršiti plačila provizije in plačila za vse oziroma posamezne od naslednjih vrst stroškov, ki družbi za upravljanje nastanejo v zvezi z opravljanjem storitev upravljanja investicijske družbe:
1. stroškov posredovanja pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev na organiziranih trgih vrednostnih papirjev (provizije in drugih stroški, ki jih je treba v zvezi z nakupom oziroma prodajo plačati organizatorju organiziranega trga vrednostnih papirjev, klirinško depotni družbi in borznemu posredniku),
2. stroškov za provizije in druge stroške, ki jih je na podlagi pogodbe iz prvega odstavka 61. člena tega zakona treba plačati klirinško depotni družbi,
3. stroškov plačilnega prometa,
4. stroškov revidiranja letnega poročila investicijske družbe,
5. stroškov obveščanja delničarjev po tem zakonu,
6. stroškov v zvezi s postopki iz tretjega odstavka 57. člena in drugega odstavka 58. člena tega zakona,
7. davkov in drugih davščin v zvezi s premoženjem investicijske družbe oziroma s prometom s tem premoženjem,
8. stroškov v zvezi s storitvami skrbnika investicijske družbe,
9. stroškov obresti in ostalih stroškov zadolževanja za kredite, ki jih v skladu s tem zakonom najema v imenu in za račun investicijske družbe.
(3) Družba za upravljanje posreduje za plačilo stroškov iz prejšnjega odstavka nalog za izplačilo iz sredstev investicijske družbe skrbniku, ta pa banki, pri kateri ima investicijska družba odprt denarni račun.
(4) Račun za plačilo stroškov, ki se v skladu s statutom izplačujejo iz sredstev investicijske družbe, se naslovi neposredno na investicijsko družbo.
Stroški investicijske družbe
179. člen
(1) Celotni stroški poslovanja investicijske družbe, izraženi v odstotku, so definirani kot vsi stroški poslovanja, ki bremenijo investicijsko družbo, vključno z upravljavskimi provizijami, deljeni s povprečno letno čisto vrednostjo sredstev investicijske družbe.
(2) Družba za upravljanje mora izračunavati celotne stroške poslovanja posamezne investicijske družbe, ki jo upravlja, v skladu z metodologijo, ki jo predpiše Agencija.
(3) Družba za upravljanje mora v prospektu in izvlečku prospekta investicijske družbe navesti vrste stroškov, ki bremenijo investicijsko družbo, v prospektu investicijske družbe pa tudi metodologijo za izračun celotnih stroškov poslovanja investicijske družbe iz drugega odstavka tega člena.
(4) Družba za upravljanje mora navesti v prospektu in izvlečku prospekta investicijske družbe ter objavljati na način in v rokih, ki jih določi Agencija tudi podatke o celotnih stroških poslovanja investicijske družbe v preteklem letu izražene v odstotku od čiste vrednosti sredstev sklada.
6.3.3. Upravljanje premoženja investicijske družbe
Uporaba določb
180. člen
Za upravljanje premoženja investicijske družbe se smiselno uporabljajo tudi določbe 135. člena, 136. člena in 137. člena tega zakona.
Prepoved izvršbe na premoženje investicijske družbe
181. člen
Na premoženje investicijske družbe ni dovoljena izvršba.
Profesionalna skrbnost družbe za upravljanje
182. člen
(1) Družba za upravljanje mora pri upravljanju premoženja investicijske družbe ravnati v skladu s tem zakonom, z investicijsko politiko, določeno v statutu investicijske družbe, in s pravili stroke upravljanja finančnih naložb.
(2) Družba za upravljanje mora pri opravljanju poslov za račun investicijske družbe v vsem paziti na interese investicijske družbe in delničarjev investicijske družbe.
(3) Družba za upravljanje odgovarja investicijski družbi za škodo, ki jo povzroči z ravnanjem, ki je v nasprotju s tem zakonom, z investicijsko politiko, določeno v statutu investicijske družbe, ali s pravili stroke upravljanja finančnih naložb.
(4) Skrbnik je upravičen za račun investicijske družbe, za katero opravlja skrbniške storitve, vložiti tožbo proti družbi za upravljanje za povrnitev škode iz tretjega odstavka tega člena.
(5) Če skrbnik v tridesetih dneh od prejema pisne zahteve nadzornega sveta investicijske družbe oziroma delničarja investicijske družbe ne vloži tožbe iz četrtega odstavka tega člena, lahko tako tožbo v imenu investicijske družbe vloži nadzorni svet investicijske družbe oziroma delničar investicijske družbe.
(6) Določbi četrtega in petega odstavka tega člena ne izključujeta pravice delničarja investicijske družbe do uveljavljanja in povrnitve škode, ki mu jo družba za upravljanje povzroči s kršitvijo obveznosti v zvezi s prodajo ali izdajo delnic investicijske družbe oziroma z odkupom lastnih delnic investicijske družbe oziroma z ravnanji iz prvega oziroma tretjega odstavka 100. člena tega zakona.
(7) Odškodninske odgovornosti družbe za upravljanje iz tretjega oziroma šestega odstavka tega člena ni mogoče niti omejiti niti izključiti.
6.4. PRENOS UPRAVLJANJA INVESTICIJSKE DRUŽBE
6.4.1. Prenos upravljanja investicijske družbe na podlagi pogodbe o prenosu upravljanja
Uporaba določb
183. člen
(1) Za prenos upravljanja investicijske družbe na podlagi pogodbe o prenosu upravljanja se smiselno uporabljajo določbe 139. do 144. člena tega zakona, v kolikor ni v tem členu drugače določeno.
(2) Pri smiselni uporabi določb iz prvega odstavka tega člena se besedilo 2. točke prvega odstavka 141. člena nadomesti z besedilom "listine iz 172. člena tega zakona".
(3) Zahtevi za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja investicijske družbe je potrebno priložiti tudi sklep nadzornega sveta investicijske družbe, iz katerega je razvidno, da je nadzorni svet investicijske družbe dal soglasje k pogodbi o prenosu upravljanja investicijske družbe na prevzemno družbo za upravljanje. Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja tudi če iz dokumentacije priložene zahtevi za izdajo tega dovoljenja ne izhaja, da je nadzorni svet investicijske družbe sprejel sklep o soglasju k pogodbi o prenosu upravljanja investicijske družbe na prevzemno družbo za upravljanje.
6.4.2. Prisilni prenos upravljanja investicijske družbe
Razlogi za prisilni prenos upravljanja investicijske družbe
184. člen
Prisilni prenos upravljanja investicijske družbe se opravi v naslednjih primerih:
1. če je Agencija družbi za upravljanje s pravnomočno odločbo odvzela dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov,
2. če je nad družbo za upravljanje začet stečajni postopek ali postopek prisilne likvidacije,
3. če skupščina investicijske družbe odloči, da se družbi za upravljanje odpove pogodba o upravljanju investicijske družbe (tretji odstavek 175. člena tega zakona).
Uporaba določb
185. člen
(1) Za prisilni prenos upravljanja investicijske družbe se smiselno uporabljajo določbe 146. člena tega zakona.
(2) Za likvidacijo investicijske družbe, kadar prisilni prenos upravljanja ni mogoč, se smiselno uporabljajo določbe prvega odstavka 147. člena in določbe 187. do 190. člena tega zakona.
6.5. REDNA LIKVIDACIJA INVESTICIJSKE DRUŽBE
Sklep skupščine o prenehanju investicijske družbe in začetku likvidacije
186. člen
(1) Skupščina investicijske družbe lahko sprejme sklep o prenehanju investicijske družbe in začetku likvidacije.
(2) K predlogu sklepa iz prvega odstavka tega člena mora dati mnenje tudi skrbnik. V mnenju mora skrbnik delničarje opozoriti na pravne posledice likvidacije in jim razložiti potek postopka likvidacije.
Uporaba določb
187. člen
Če ni v tem razdelku drugače določeno, se za postopek likvidacije investicijske družbe smiselno uporabljajo določbe 374. člena, 376. člena, 380. člena, 381. člena, 384. člena, prvega odstavka 385. člena, 386. do 390. člena in 393. člena ZGD.
Družba za upravljanje kot likvidacijski upravitelj
188. člen
V postopku likvidacije investicijske družbe ima družba za upravljanje pooblastila in naloge likvidacijskega upravitelja.
Obvestilo o začetku likvidacije investicijske družbe
189. člen
(1) Družba za upravljanje mora naslednji delovni dan po zasedanju skupščine investicijske družbe, ki je sprejela sklep o začetku likvidacije na skupščini investicijske družbe, obvestiti Agencijo o začetku likvidacije investicijske družbe.
(2) Družba za upravljanje mora v treh delovnih dneh po zasedanju skupščine iz prvega odstavka tega člena delničarje investicijske družbe obvestiti o začetku likvidacije investicijske družbe.
(3) Družba za upravljanje mora v roku iz drugega odstavka tega člena javno objaviti obvestilo o začetku likvidacije investicijske družbe.
(4) Agencija predpiše podrobnejšo vsebino obvestila iz drugega odstavka tega člena in podrobnejšo vsebino javne objave obvestila iz tretjega odstavka tega člena.
(5) Če družba za upravljanje ne izpolni obveznosti iz prvega do tretjega odstavka tega člena, jih mora izpolniti skrbnik v rokih, določenih v prvem do tretjem odstavku tega člena, ki tečejo od dneva, ko je skrbnik zvedel oziroma bi moral zvedeti za opustitev družbe za upravljanje.
(6) Skrbnik ima pravico od družbe za upravljanje zahtevati povračilo stroškov, ki ji nastanejo zaradi izpolnitve obveznosti iz petega odstavka tega člena.
Pravne posledice uvedbe likvidacije
190. člen
(1) Po uvedbi likvidacije se lahko družbi za upravljanje izplača dospela provizija za upravljanje investicijske družbe samo hkrati z izplačilom sorazmernega dela likvidacijske mase delničarjem investicijske družbe.
(2) Po uvedbi likvidacije lahko družba za upravljanje za račun investicijske družbe sklepa samo tiste posle, ki so potrebni, da se unovči premoženje investicijske družbe.
(3) Družbi za upravljanje pri prodaji premoženja investicijske družbe ni dolžna upoštevati pravil o najvišjih oziroma najnižjih dovoljenih deležih posameznih vrst naložb, določenih v 68. do 70. členu in v 72. členu tega zakona.
6.6. PRISILNA PORAVNAVA IN STEČAJ INVESTICIJSKE DRUŽBE
Prepoved prisilne poravnave in stečaja
191. člen
Nad investicijsko družbo ni mogoče začeti postopka prisilne poravnave oziroma stečajnega postopka.
7. PREOBLIKOVANJE INVESTICIJSKIH DRUŽB
Preoblikovanje investicijske družbe v vzajemni sklad
192. člen
(1) Investicijska družba se lahko preoblikuje v vzajemni sklad na podlagi sklepa skupščine investicijske družbe, in sicer pod naslednjimi pogoji:
1. če posamezen delničar investicijske družbe pridobi delež vseh investicijskih kuponov vzajemnega sklada, ki je enak njegovemu deležu v osnovnem kapitalu investicijske družbe,
2. če je izstopna provizija, določena s pravili upravljanja vzajemnega sklada, skladna s tretjim oziroma četrtim odstavkom 238. člena tega zakona,
3. provizija za upravljanje ni višja od provizije iz 177. člena tega zakona.
(2) V primeru preoblikovanja investicijske družbe v vzajemni sklad mora družba za upravljanje, ki je upravljala investicijsko družbo, prenesti celotno premoženje investicijske družbe, skupaj z vsemi obveznostmi, na vzajemni sklad, ki ga upravlja ista družba za upravljanje, investicijska družba pa preneha brez posebnega postopka likvidacije, in sicer z dnem vpisa izbrisa v sodni register.
(3) V primeru oddelitve dela investicijske družbe v vzajemni sklad se sorazmerni del premoženja investicijske družbe prenese na vzajemni sklad, ki ga upravlja ista družba za upravljanje, investicijska družba pa za znesek prenesenega premoženja zmanjša svoj osnovni kapital ter se preoblikuje v investicijsko družbo, in sicer z dnem vpisa zmanjšanja osnovnega kapitala v sodni register.
(4) V primeru preoblikovanja po tem členu mora družba za upravljanje imetnikom izdati investicijske kupone vzajemnega sklada v osmih dneh po vpisu zmanjšanja osnovnega kapitala oziroma prenehanju investicijske družbe v sodni register.
(5) Za preoblikovanje ali oddelitev dela investicijske družbe v vzajemni sklad po tem členu se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o oblikovanju vzajemnega sklada.
(6) V primeru preoblikovanja investicijske družbe v vzajemni sklad po tem členu, je dolžna družba za upravljanje, ki upravlja vzajemni sklad, vsem imetnikom kuponov, ki želijo biti izplačani, obračunati izstopno provizijo v višini iz tretjega oziroma četrtega odstavka 238. člena tega zakona. Tako izračunana izstopna provizija povečuje sredstva vzajemnega sklada.
8. NADZOR NAD DRUŽBAMI ZA UPRAVLJANJE
8.1. SPLOŠNE DOLOČBE
Nadzor nad družbami za upravljanje
193. člen
(1) Agencija opravlja nadzor nad družbami za upravljanje z namenom preverjanja, ali družbe za upravljanje spoštujejo pravila o upravljanju investicijskih skladov in druga pravila, določena s tem zakonom, z ZTVP-1 oziroma z drugim zakonom, ki ureja storitve upravljanja investicijskih skladov oziroma drugega finančnega premoženja, ter s predpisi, izdanimi na podlagi teh zakonov.
(2) Agencija opravlja nadzor tudi nad drugimi osebami, povezanimi z družbo za upravljanje, če je to potrebno zaradi nadzora nad družbo za upravljanje.
(3) Kadar je za nadzor nad posamezno pravno osebo iz drugega odstavka tega člena pristojen drug nadzorni organ, opravi Agencija pregled poslovanja te pravne osebe v sodelovanju s pristojnim nadzornim organom.
Način opravljanja nadzora
194. člen
Agencija opravlja nadzor nad družbami za upravljanje:
1. s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil družb za upravljanje in drugih oseb, ki so po tem oziroma drugem zakonu dolžne poročati Agenciji oziroma jo obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah,
2. z opravljanjem pregledov poslovanja družbe za upravljanje, in
3. z izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.
Letno nadomestilo za opravljanje nadzora
195. člen
(1) Za opravljanje nadzora iz 1. in 2. točke 194. člena tega zakona plačujejo družbe za upravljanje Agenciji nadomestilo za nadzor, ki ga glede na čisto vrednost premoženja investicijskega sklada in drugega premoženja, ki ga po tem zakonu lahko upravlja družba za upravljanje, določa tarifa Agencije.
(2) Agencija lahko določi nadomestilo iz prvega odstavka tega člena v taki višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžne plačevati vse družbe za upravljanje za posamezno leto, ne preseže stroškov nadzora iz 1. in 2. točke 194. člena tega zakona.
(3) Če družba za upravljanje ne plača nadomestila v rokih, ki jih določa tarifa Agencije, Agencija družbi za upravljanje z odločbo naloži plačilo.
(4) Pravnomočna odločba iz tretjega odstavka tega člena je izvršilni naslov.
Stroški nadzora
196. člen
(1) Kadar je družbi za upravljanje izrečen ukrep nadzora po tem zakonu, mora družba za upravljanje Agenciji plačati pavšalno nadomestilo stroškov postopka, ki ga glede na vrsto in obseg kršitev določa tarifa Agencije.
(2) O povrnitvi stroškov iz prvega odstavka tega člena odloči Agencija z odredbo oziroma odločbo o izreku ukrepa nadzora.
(3) Proti odločbi o povrnitvi stroškov iz drugega odstavka tega člena je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva tudi, če proti odredbi oziroma odločbi o izreku ukrepa nadzora ni posebnega postopka sodnega varstva.
(4) Pravnomočna odločba iz drugega odstavka tega člena je izvršilni naslov.
8.2. POROČANJE
Redno poročanje
197. člen
(1) Družba za upravljanje mora redno poročati Agenciji o naslednjih dejstvih in okoliščinah:
1. spremembah podatkov, ki se vpisujejo v sodni register,
2. sklicu skupščine in vseh sklepih, sprejetih na skupščini,
3. imetnikih delnic družbe za upravljanje ter o pridobitvi oziroma spremembi kvalificiranih deležev iz 19. člena tega zakona,
4. razrešitvi in imenovanju članov uprave,
5. sklenitvi in prenehanju pogodb o upravljanju finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev,
6. skupnih podatkih o finančnem premoženju dobro poučenih vlagateljev, ki ga upravlja, po vrstah naložb tega premoženja,
7. letnem in polletnem poročilu.
8. drugih dejstvih in okoliščinah, ki se nanašajo na investicijski sklad in družbo za upravljanje.
(2) Družba za upravljanje mora v zvezi z vsakim investicijskih skladom, ki ga upravlja, Agenciji poročati v skladu z določbami tega zakona o poslovnih knjigah in poslovnih poročilih investicijskega sklada in o poročanju in javni objavi informacij o poslovanju investicijskega sklada.
(3) V zvezi z investicijsko družbo, ki jo upravlja, mora družba za upravljanje Agenciji poročati tudi o:
1. spremembah podatkov, ki se vpisujejo v sodni register,
2. sklicu skupščine in vseh sklepih, sprejetih na skupščini,
3. imetnikih delnic investicijske družbe.
Poročanje na zahtevo Agencije
198. člen
Družba za upravljanje mora na zahtevo Agencije in v roku, ki ga ta določi, posredovati poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora oziroma izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Agencije.
Predpis o poročanju
199. člen
Agencija predpiše podrobnejšo vsebino, način in roke poročanja iz 197. člena tega zakona ter način in roke poročanja o dejstvih in okoliščinah iz 198. člena tega zakona.
8.3. UKREPI NADZORA
8.3.1. Splošna določba
Ukrepi nadzora
200. člen
Ukrepi nadzora nad družbo za upravljanje po tem zakonu so:
1. odreditev odprave kršitve,
2. odreditev dodatnega ukrepa,
3. začasna prepoved opravljanja storitev,
4. odvzem dovoljenja.
8.3.2. Odprava kršitev
Odredba o odpravi kršitev
201. člen
(1) Agencija izda odredbo o odpravi kršitev, če pri opravljanju nadzora nad družbo za upravljanje ugotovi:
1. da član uprave nima dovoljenja iz 24. člena tega zakona,
2. da družba za upravljanje ne izpolnjuje pogojev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, določenih v predpisu, izdanem na podlagi 29. člena tega zakona,
3. da družba za upravljanje upravlja investicijski sklad, za upravljanje katerega ni pridobila dovoljenja Agencije, oziroma da družba za upravljanje opravlja storitev upravljanja finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Agencije, oziroma da družba za upravljanje opravlja dejavnosti, ki jih po tem zakonu ne more opravljati,
4. da družba za upravljanje krši pravila o obvladovanju tveganj,
5. da družba za upravljanje krši pravila o poslovnih knjigah in poslovnih poročilih družbe za upravljanje,
6. da družba za upravljanje krši pravila o upravljanju premoženja investicijskih skladov,
7. da družba za upravljanje krši obveznosti poročanja in obveščanja,
8. da družba za upravljanje krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov ali prepoved uporabe notranjih informacij,
9. da družba za upravljanje krši druge določbe tega zakona oziroma drugih zakonov, ki urejajo storitve upravljanja investicijskih skladov oziroma drugega finančnega premoženja, oziroma predpisov, izdanih na podlagi teh zakonov.
(2) V odredbi iz prvega odstavka tega člena določi Agencija rok za odpravo kršitev.
Odreditev dodatnega ukrepa
202. člen
(1) Agencija odredi dodatni ukrep, s katerim naloži pristojnemu organu družbe za upravljanje, da razreši člana oziroma člane uprave družbe za upravljanje:
1. če družba za upravljanje ni ravnala v skladu z odredbo o odpravi kršitev, oziroma
2. če družba za upravljanje ponavljajoče krši dolžnost pravočasnega in pravilnega poročanja oziroma obveščanja Agencije oziroma kako drugače ovira opravljanje nadzora.
(2) Za odredbo o dodatnem ukrepu iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe tega zakona in določbe ZTVP-1 o odredbi o odpravi kršitev.
8.3.3. Začasna prepoved opravljanja storitev
Začasna prepoved opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov
203. člen
(1) Agencija družbi za upravljanje začasno prepove opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov v naslednjih primerih:
1. če družba za upravljanje ni organizirala poslovanja oziroma ne vodi tekoče svojih poslovnih knjig oziroma poslovnih knjig investicijskih skladov, ki jih upravlja, ter drugih administrativnih in poslovnih evidenc, tako da je mogoče kadarkoli preveriti, ali družba za upravljanje posluje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj oziroma ali družba za upravljanje upravlja investicijske sklade v skladu s tem zakonom, z ZTVP-1 oziroma z drugim zakonom, ki ureja storitve upravljanja investicijskih skladov oziroma drugega finančnega premoženja, ter s predpisi, izdanimi na podlagi teh zakonov,
2. če družba za upravljanje ni ravnala v skladu z odredbo o odpravi kršitev,
3. če družba za upravljanje ponavljajoče krši dolžnost pravočasnega in pravilnega poročanja oziroma obveščanja Agencije oziroma kako drugače ovira opravljanje nadzora,
4. če družba za upravljanje krši pravila o naložbah investicijskega sklada, ki ga upravlja, oziroma pravila o upravljanju premoženja investicijskega sklada, in je zaradi tega investicijskemu skladu nastala oziroma bi mu lahko nastala večja škoda,
5. če družba za upravljanje krši določbe o obveščanju javnosti in informiranju vlagateljev in je zaradi tega imetnikom enot premoženja oziroma delnic investicijske družbe nastala oziroma bi lahko nastala večja škoda,
6. če je družba za upravljanje prenesla na drugo osebo opravljanje posameznih poslov oziroma storitev upravljanja investicijskega sklada, v nasprotju z šestim do desetim odstavkom 5. člena in/ali v nasprotju s 6. členom tega zakona,
7. če družba za upravljanje upravlja premoženje dobro poučenih vlagateljev v nasprotju z določbami 8. člena tega zakona.
(2) Prepoved iz prvega odstavka tega člena velja do izdaje odločbe, s katero Agencija ugotovi, da so bile kršitve odpravljene, oziroma do pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja.
(3) Odločba iz prvega odstavka tega člena se vroči tudi skrbniku.
(4) Od prejema odločbe o začasni prepovedi opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov do prenehanja prepovedi iz prvega odstavka tega člena mora skrbnik opravljati tiste posle upravljanja investicijskega sklada, s katerimi ni mogoče odlašati.
(5) Za posle upravljanja investicijskega sklada, s katerimi ni mogoče odlašati po četrtem odstavku tega člena, se štejejo:
1. posli, zaradi katerih bi, če jih skrbnik ne bi opravil, za premoženje investicijskega sklada nastala škoda,
2. v primeru vzajemnega sklada tudi: posli v zvezi z vplačili in izplačili investicijskih kuponov vzajemnega sklada.
Začasna prepoved opravljanja storitev upravljanja finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev
204. člen
Kadar družba za upravljanje opravlja tudi storitve upravljanja finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev, se za začasno prepoved opravljanja teh storitev smiselno uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka 203. člena tega zakona in določbe tretjega do petega odstavka 204. člena ZTVP-1.
8.3.4. Odvzem dovoljenja
Razlogi za odvzem dovoljenja
205. člen
(1) Agencija odvzame družbi za upravljanje dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov v naslednjih primerih:
1. če družba za upravljanje ponavljajoče krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov ali prepoved uporabe notranjih informacij,
2. če družba za upravljanje ne izpolnjuje pogojev glede kapitalske ustreznosti oziroma drugih pogojev za poslovanje v skladu s pravili o obvladovanju tveganj,
3. če je Agencija odredila dodatni ukrep iz prvega odstavka 202. člena tega zakona in pristojni organ družbe za upravljanje v roku, določenem za izvršitev dodatnega ukrepa, ni razrešil člana oziroma članov uprave in imenoval novih, oziroma če tudi novo imenovani člani uprave v roku dveh mesecev od imenovanja niso zagotovili odprave kršitev, ki so bile razlog za dodatni ukrep iz prvega odstavka 207. člena tega zakona,
4. če družba za upravljanje krši odločbo o začasni prepovedi opravljanja storitev iz 203. oziroma 204. člena tega zakona,
5. če so podani razlogi za odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona osebi, ki je obvladujoča oseba družbe za upravljanje,
6. če družba za upravljanje krši pravila o naložbah oziroma o upravljanju premoženja investicijskega sklada in je zaradi tega investicijskemu skladu nastala oziroma bi mu lahko nastala večja škoda,
7. če družba za upravljanje ponavljajoče krši pravila o naložbah oziroma o upravljanju premoženja investicijskega sklada,
8. če je za pridobitev dovoljenja navajala neresnične podatke,
9. če ne izpolnjuje več pogojev, ki so bili potrebni za pridobitev dovoljenja.
(2) Kadar družba za upravljanje opravlja tudi storitve upravljanja finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev se za odvzem dovoljenja za opravljanje teh storitev smiselno uporablja prvi odstavek tega člena.
Pogojni odvzem dovoljenja
206. člen
(1) Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Agencija tudi izreče, da se odvzem dovoljenja ne bo izvršil, če družba za upravljanje v obdobju, ki ga določi Agencija, ki pa ne sme biti krajši od enega in ne daljši od petih let (preskusna doba), ne bo storila nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje.
(2) Kadar Agencija izreče pogojni odvzem dovoljenja, lahko določi, da bo odvzem dovoljenja izvršen tudi, če družba za upravljanje v določenem roku ne odpravi kršitev, zaradi katerih ji je bil izrečen pogojni odvzem dovoljenja, oziroma če družba za upravljanje investicijskemu skladu ne povrne škode iz 6. točke prvega odstavka 205. člena tega zakona. Rok za izpolnitev teh obveznosti določi Agencija v mejah preskusne dobe.
Preklic pogojnega odvzema dovoljenja
207. člen
Agencija prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če družba za upravljanje v preskusni dobi stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje, oziroma če ne izpolni dodatnih pogojev iz drugega odstavka 206. člena tega zakona.
Javni opomin
208. člen
(1) Kadar Agencija ugotovi, da obstoji razlog za odvzem dovoljenja, lahko namesto odvzema dovoljenja izreče družbi za upravljanje javni opomin.
(2) Pri odločanju, ali naj namesto odvzema dovoljenja izreče javni opomin, upošteva Agencija zlasti težo kršitve in okoliščino, ali je družbi za upravljanje že bil izrečen javni opomin oziroma pogojni odvzem dovoljenja.
(3) Po pravnomočnosti odločbe iz prvega odstavka tega člena Agencija javno objavi izrek odločbe.
209. člen
(črtan)
8.4. NADZOR NAD VZAJEMNIMI POKOJNINSKIMI SKLADI IN NJIHOVIMI UPRAVLJAVCI TER POGOJI, KI JIH MORAJO IZPOLNJEVATI UPRAVLJAVCI VZAJEMNIH POKOJNINSKIH SKLADOV
Uporaba določb
210. člen
(1) Pri opravljanju skrbniških storitev za vzajemne pokojninske sklade in za kritno premoženje pokojninske družbe se smiselno uporablja 4.1. in 4.2. podpoglavje tega zakona.
(2) Za revidiranje poslovanja vzajemnega pokojninskega sklada se smiselno uporablja 90. člen tega zakona.
(3) Za pokojninsko družbo, ki upravlja vzajemne pokojninske sklade na podlagi 315. člena ZPIZ-1 se v zvezi z njenim poslovanjem smiselno uporabljajo določbe 36. člena do vključno 40. člena tega zakona.
(4) Za nadzor nad upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov po ZPIZ-1 se smiselno uporabljajo drugi in tretji odstavek 193. člena, 195. člen, 196. člen, 1. do 4. točka in 7. točka prvega odstavka 197. člena, 198. člen, 200. člen, 201. člen in 206. do 208. člen tega zakona.
(5) Pri smiselni uporabi določb iz prvega do vključno četrtega odstavka tega člena se besede:
1. "družba za upravljanje" v vseh sklonih nadomestijo z besedami "upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada" v vseh sklonih,
2. "investicijski sklad" v vseh sklonih nadomestijo z besedami "vzajemni pokojninski sklad" v vseh sklonih.
(6) Agencija obvesti Banko Slovenije oziroma Agencijo za zavarovalni nadzor o vseh ugotovitvah in o izrečenih ukrepih v postopku nadzora nad upravljavcem vzajemnega pokojninskega sklada, ki ga opravlja v okviru svojih pristojnosti.
(7) Banka Slovenije oziroma Agencija za zavarovalni nadzor obvesti Agencijo o vseh ugotovitvah in o izrečenih ukrepih v postopku nadzora nad upravljavcem vzajemnega pokojninskega sklada, ki ga opravlja v okviru svojih pristojnosti.
Skrbniške storitve za vzajemni pokojninski sklad
211. člen
(1) Upravljavec pokojninskih skladov po ZPIZ-1 je dolžan za račun posameznega vzajemnega pokojninskega sklada, ki ga upravlja, oziroma kritnega premoženja pokojninske družbe, skleniti pogodbo o opravljanju skrbniških storitev.
(2) Upravljavec pokojninskih skladov po ZPIZ-1 je dolžan skleniti pogodbo o opravljanju skrbniških storitev v petnajstih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(3) V primeru, če upravljavec pokojninskih skladov ne sklene pogodbe v roku določenim v prejšnjem odstavku, mora najkasneje ob izteku roka za sklenitev pogodbe poročati Agenciji in obrazložiti vzroke za nesklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev.
(4) V primeru ko upravljavec pokojninskih skladov ne sklene pogodbe iz prvega odstavka lahko Agencija izreče ukrep nadzora na podlagi tega zakona, pri čemer lahko določi rok za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev.
Revidiranje poslovanja vzajemnih pokojninskih skladov
212. člen
(1) Letno poslovanje vzajemnega pokojninskega sklada mora revidirati pooblaščeni revizor.
(2) Agencija na podlagi predhodnega mnenja Slovenskega inštituta za revizijo predpiše podrobnejšo obliko in najmanjši obseg ter vsebino revizijskega pregleda in revizorskega poročila za poslovanje vzajemnih pokojninskih skladov.
Pregled poslovanja
213. člen
Kadar je zaradi nadzora nad upravljavcem vzajemnega pokojninskega sklada treba opraviti pregled poslovanja upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada, opravi Agencija ta pregled v sodelovanju z Banko Slovenije oziroma z Agencijo za zavarovalni nadzor.
Odredba o odpravi kršitev
214. člen
Agencija izda odredbo o odpravi kršitev, če pri opravljanju nadzora nad upravljavcem vzajemnega pokojninskega sklada ugotovi da upravljavec:
1. pri upravljanju vzajemnega pokojninskega sklada krši določbe ZPIZ-1, ZZavar, tega zakona oziroma drugega zakona, ki ureja upravljanje vzajemnih pokojninskih skladov, oziroma predpisov, izdanih na podlagi teh zakonov,
2. krši obveznost poročanja in obveščanja.
Odreditev dodatnega ukrepa
215. člen
(1) Kadar Agencija pri opravljanju nadzora nad upravljavcem vzajemnega pokojninskega sklada ugotovi, da upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ni izpolnil obveznosti iz tretjega odstavka 322. člena ZPIZ-1, mu z odločbo naloži, da s svojega denarnega računa na poseben denarni račun vzajemnega pokojninskega sklada iz 327. člena ZPIZ-1 nakaže denarna sredstva v višini razlike med zajamčeno vrednostjo premoženja vzajemnega pokojninskega sklada in dejansko (nižjo) čisto vrednostjo tega premoženja, in določi rok za izpolnitev te obveznosti, ki ne sme biti daljši od treh delovnih dni.
(2) Proti odločbi o odreditvi dodatnega ukrepa iz prvega odstavka tega člena je dovoljen ugovor, za katerega se smiselno uporablja prvi odstavek 359. člena in 360. do 362. člen ZTVP-1.
(3) Proti odločbi, s katero Agencija zavrne ugovor iz drugega odstavka tega člena, je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva.
(4) Tožba iz tretjega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.
(5) Dokončno odločbo Agencije iz prvega odstavka tega člena izvrši sodišče na predlog Agencije.
Začasna prepoved upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada
216. člen
(1) Agencija upravljavcu vzajemnega pokojninskega sklada začasno prepove upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada v naslednjih primerih:
1. če upravljavec ne vodi tekoče poslovnih knjig ter drugih administrativnih in poslovnih evidenc vzajemnega pokojninskega sklada, tako da ni mogoče kadarkoli preveriti, ali pri upravljanju vzajemnega pokojninskega sklada posluje v skladu z ZPIZ-1, z ZZavar oziroma z drugim zakonom, ki ureja upravljanje vzajemnih pokojninskih skladov, oziroma s predpisi, izdanimi na podlagi teh zakonov,
2. če upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ni ravnal v skladu z odredbo o odpravi kršitev,
3. če upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada ponavljajoče krši dolžnost pravočasnega in pravilnega poročanja oziroma obveščanja Agencije oziroma kako drugače ovira opravljanje nadzora,
4. če upravljavec krši pravila o naložbah vzajemnega pokojninskega sklada, ki ga upravlja, oziroma o upravljanju premoženja vzajemnega pokojninskega sklada, in je zaradi tega premoženju vzajemnega pokojninskega sklada nastala oziroma bi mu lahko nastala večja škoda.
(2) Prepoved iz prvega odstavka tega člena velja do izdaje odločbe, s katero Agencija ugotovi, da so bile kršitve odpravljene, oziroma do pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja oziroma do prenehanja dovoljenja po 218. členu tega zakona.
(3) Z odločbo iz prvega odstavka tega člena Agencija tudi:
1. imenuje skrbnika, ki za obdobje, v katerem velja prepoved iz prvega odstavka tega člena, prevzame upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada,
2. naloži upravljavcu, da v roku, ki ne sme biti daljši od treh dni, prenese vse posle upravljanja vzajemnih pokojninskih skladov, ki jih upravlja, na skrbnika,
3. prepove klirinško depotni družbi izvršitev nalogov upravljavca za prenos vrednostnih papirjev z računov vrednostnih papirjev vzajemnih pokojninskim skladov iz 325. člena ZPIZ-1 in ji naloži, da omogoči vnos teh nalogov skrbniku,
4. prepove banki oziroma organizaciji, ki opravlja plačilni promet, ki vodi posebne denarne račune vzajemnih pokojninskih skladov iz 327. člena ZPIZ-1, izvršitev nalogov upravljavca za prenos denarnih sredstev s teh denarnih računov in ji naloži, da sprejema naloge skrbnika za prenos denarnih sredstev s teh računov,
5. odredi druge ukrepe, ki so potrebni, da se doseže namen prepovedi iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z izdajo odločbe iz prvega odstavka tega člena na skrbnika preidejo vse pravice upravljavca v zvezi z upravljanjem vzajemnega pokojninskega sklada, vključno s pravicami do provizij in do povrnitve stroškov, in skrbnik prevzame vse obveznosti upravljavca vzajemnega pokojninskega sklada razen obveznosti iz tretjega odstavka 322. člena ZPIZ-1.
(5) Kadar je upravljavcu, ki mu je bila izrečena prepoved upravljanja vzajemnih pokojninskih skladov, s pravnomočno odločbo Agencije odvzeto dovoljenje za upravljanje vzajemnih pokojninskih skladov, se pravne posledice prepovedi iz tretjega in četrtega odstavka tega člena podaljšajo do konca postopka likvidacije vzajemnega pokojninskega sklada oziroma do prenosa upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada na drugega upravljavca.
(6) Kadar se zaradi pravnomočnega odvzema dovoljenja upravljavcu za upravljanje vzajemnih pokojninskih skladov opravi likvidacija vzajemnega pokojninskega sklada, opravi likvidacijo skrbnik.
Razlogi za odvzem dovoljenja za oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada
217. člen
Agencija odvzame upravljavcu vzajemnega pokojninskega sklada dovoljenje za oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada oziroma vzajemnih pokojninskih skladov, ki jih upravlja, če:
1. upravljavec ni ravnal v skladu z odločbo Agencije o dodatnem ukrepu iz prvega odstavka 215. člena tega zakona in je bila zaradi tega opravljena prisilna izvršitev te odločbe,
2. je Agencija že tretjič v obdobju dveh let izdala odločbo o dodatnem ukrepu iz prvega odstavka 215. člena tega zakona,
3. upravljavec krši odločbo o začasni prepovedi upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada iz 216. člena tega zakona,
4. upravljavec krši pravila o naložbah vzajemnega pokojninskega sklada, ki ga upravlja, oziroma o upravljanju premoženja vzajemnega pokojninskega sklada, in je zaradi tega premoženju vzajemnega pokojninskega sklada nastala oziroma bi mu lahko nastala večja škoda.
Prenehanje dovoljenja za oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada
218. člen
(1) Dovoljenje za oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada preneha, če je Banka Slovenije v postopku nadzora nad upravljavcem vzajemnega pokojninskega sklada, ki je banka, izdala odločbo o začetku prisilne likvidacije iz 147. člena ZBan oziroma odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka iz 162. člena ZBan oziroma če je Agencija za zavarovalni nadzor v postopku nadzora nad upravljavcem, ki je zavarovalnica, izdala odločbo o začetku prisilne likvidacije iz 193. člena ZZavar oziroma odločbo o ugotovitvi pogojev za začetek stečajnega postopka iz 201. člena ZZavar.
(2) Agencija mora naslednji delovni dan po prejemu odločbe Banke Slovenije oziroma Agencije za zavarovalni nadzor iz prvega odstavka tega člena izdati odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje za oblikovanje vzajemnega pokojninskega sklada prenehalo in upravljavcu prepove nadaljnje upravljanje vzajemnega pokojninskega sklada.
(3) Za odločbo iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporablja tretji odstavek 216. člena tega zakona in 359. do 362. člen ZTVP-1.
(4) Z izdajo odločbe iz drugega odstavka tega člena nastopijo pravne posledice iz četrtega odstavka 221. člena tega zakona. Pravne posledice iz prejšnjega stavka trajajo do konca postopka likvidacije vzajemnega pokojninskega sklada oziroma do prenosa upravljanja vzajemnega pokojninskega sklada na drugega upravljavca.
(5) Kadar se zaradi prenehanja dovoljenja upravljavcu za oblikovanje vzajemnih pokojninskih skladov opravi likvidacija vzajemnega pokojninskega sklada, opravi likvidacijo skrbnik.
9. NADZOR NAD DRUGIMI OSEBAMI
Nadzor nad drugimi osebami
219. člen
Agencija opravlja nadzor:
1. nad osebami, ki kršijo prepoved iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona,
2. nad osebami, ki v nasprotju s prepovedjo iz petega odstavka 5. člena tega zakona opravljajo storitve upravljanja investicijskih skladov,
3. nad osebami, ki kršijo prepoved iz petega odstavka 9. člena tega zakona,
4. nad osebami, ki kršijo prepoved iz osmega odstavka 10. člena tega zakona,
5. nad osebami, ki v nasprotju z ZPIZ-1 upravljajo vzajemne pokojninske sklade.
6. nad osebami, ki opravljajo dejavnost trženja in oglaševanja investicijskih skladov na območju Republike Slovenije v nasprotju s 7. členom tega zakona in nasprotju z določbami iz njega izvedenih predpisov. Nadzor lahko Agencija opravlja tudi tako, da za opravljanje nadzora pooblasti drug pristojni državni organ ali javno agencijo, ki je sicer pristojna za nadzor nad trženjem in oglaševanjem ali prometom finančnih storitev in instrumentov na področju Republike Slovenije.
Odredba o odpravi kršitev
220. člen
(1) Če iz podatkov, s katerimi Agencija razpolaga, izhaja, da oseba krši prepoved iz četrtega odstavka 2. člena tega zakona oziroma iz petega odstavka 5. člena tega zakona oziroma iz petega odstavka 9. člena tega zakona oziroma iz osmega odstavka 10. člena tega zakona, oziroma ki v nasprotju z ZPIZ-1 upravlja vzajemne pokojninske sklade, oziroma da družba za upravljanje posredno ali neposredno oziroma druga oseba iz 6. točke 219. člena vrši trženje in oglaševanje investicijskih skladov v nasprotju s 7. členom tega zakona in v nasprotju z določbami iz njega izvedenih predpisov, izda tej osebi odredbo, s katero ji naloži, da preneha s kršitvijo.
(2) V primeru iz prvega odstavka tega člena lahko Agencija še pred izdajo odredbe opravi pregled poslovnih knjig in druge dokumentacije osebe, in zbere druge dokaze, potrebne za ugotovitev, ali je oseba storila kršitev iz prvega odstavka tega člena.
(3) V odredbi iz prvega odstavka tega člena Agencija osebi naloži, da v roku, ki ne sme biti krajši od osmih dni in ne daljši od petnajstih dni, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila v zvezi s prenehanjem kršitve, ter v katerem se oseba lahko izjavi o utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe.
Likvidacijski razlog
221. člen
(1) Če pravna oseba, pri kateri se opravlja nadzor, ne ravna po odredbi iz prvega odstavka 220. člena tega zakona, izda Agencija odločbo, s katero ugotovi, da obstoji razlog za likvidacijo te osebe.
(2) Na podlagi pravnomočne odločbe iz prvega odstavka tega člena začne pristojno sodišče na predlog Agencije postopek likvidacije.
10. SODELOVANJE Z NADZORNIMI ORGANI IN ORGANI EVROPSKE UNIJE
Medsebojno sodelovanje domačih nadzornih organov
222. člen
Za sodelovanje Agencije z domačimi nadzornimi organi se uporablja 181. člen ZTVP-1.
Obdelava podatkov in posredovanje informacij
223. člen
(1) Agencija je pristojna zbirati in obdelovati podatke o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izvrševanje njenih nalog in pristojnosti, določenih s tem zakonom.
(2) Za podatke iz prvega odstavka tega člena, ki so pomembni za izvrševanje nalog in pristojnosti Agencije, določenih s tem zakonom, se štejejo zlasti podatki o:
1. dovoljenjih in soglasjih, ki jih izdaja Agencija po tem zakonu,
2. članih uprave in članih nadzornih svetov družb za upravljanje,
3. podružnicah oziroma neposrednem opravljanju storitev družb za upravljanje v državah članicah in podružnicah oziroma neposrednem opravljanju storitev družb za upravljanje držav članic v Republiki Sloveniji,
4. podružnicah družb za upravljanje v tujih državah in podružnicah tujih družb za upravljanje v Republiki Sloveniji,
5. poslih iz prvega odstavka 107. člena tega zakona,
6. mesečnih poročilih iz 88. člena tega zakona,
7. imetnikih kvalificiranih deležev iz 19. člena tega zakona,
8. revidiranih letnih poročilih družbe za upravljanje iz tretjega odstavka 32. člena tega zakona,
9. letnih in polletnih poročilih in revidiranih letnih poročilih investicijskega sklada iz 85. člena oziroma iz 90. člena tega zakona,
10. izvršenih ukrepih nadzora nad družbami za upravljanje oziroma upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov,
11. poročilih in obvestilih, ki jih je zbrala na podlagi prvega odstavka 107. člena tega zakona,
12. informacijah, ki jih je pridobila v okviru izmenjave informacij od pristojnih nadzornih organov držav članic.
(3) Podatke iz drugega odstavka tega člena sme Agencija posredovati:
1. domačim nadzornim organom v okviru sodelovanja domačih nadzornih organov na podlagi 222. člena tega zakona,
2. pristojnim organom držav članic, če jih potrebujejo za izpolnjevanje njihovih nalog nadzora nad upravljanjem investicijskih skladov in če za te organe velja dolžnost varovanja zaupnih podatkov najmanj v obsegu, kot je določen v prvem odstavku 303. člena ZTVP-1,
3. pristojnim nadzornim organom tujih držav, če jih potrebujejo za izpolnjevanje njihovih nalog nadzora nad upravljanjem investicijskih skladov, ob pogoju vzajemnosti in če za te organe velja dolžnost varovanja zaupnih podatkov najmanj v obsegu, kot je določen v prvem odstavku 303. člena ZTVP-1,
4. sodišču, če jih potrebuje v postopku stečaja nad družbo za upravljanje,
5. Slovenskemu inštitutu za revizijo, če jih potrebuje v postopku nadzora nad revizijsko družbo, ki je revidirala letno poročilo družbe za upravljanje oziroma investicijske družbe,
6. Ministrstvu za finance Republike Slovenije, če jih potrebuje za sprejemanje zakonskih in podzakonskih predpisov, vodenje statistike ali vodenje strategije na področju finančnega sistema in na področju davkov, pri čemer zanj velja dolžnost varovanja zaupnih podatkov najmanj v obsegu, kot je določen v prvem odstavku 303. člena ZTVP-1.
(4) Ne glede na tretji odstavek tega člena sme Agencija podatke iz 12. točke drugega odstavka tega člena posredovati samo, če ji je to izrecno dovolil pristojni organ, ki je te podatke posredoval Agenciji in kjer je to primerno, samo za namen, za katerega je prejela dovoljenje tega organa.
(5) Agencija zbere podatke iz drugega odstavka tega člena tudi na zaprosilo:
1. pristojnega nadzornega organa države članice, če jih ta potrebuje za izpolnjevanje njegovih nalog nadzora nad družbo za upravljanje države članice in če zanj velja dolžnost varovanja zaupnih podatkov najmanj v obsegu, kot je določen v prvem odstavku 303. člena ZTVP-1,
2. pristojnega nadzornega organa tuje države, če jih ta potrebuje za izpolnjevanje njegovih nalog nadzora nad družbo za upravljanje tuje države, ob pogoju vzajemnosti in če zanj velja dolžnost varovanja zaupnih podatkov najmanj v obsegu, kot je določen v prvem odstavku 303. člena ZTVP-1,
3. Ministrstva za finance Republike Slovenije, če jih ta potrebuje za sprejemanje zakonskih in podzakonskih predpisov, vodenje statistike ali vodenje strategije na področju finančnega sistema in na področju davkov, pri čemer zanj velja dolžnost varovanja zaupnih podatkov najmanj v obsegu, kot je določen v prvem odstavku 303. člena ZTVP-1.
Obveščanje Evropske komisije
224. člen
Agencija mora obveščati Evropsko komisijo o:
1. zavrnitvah zahtev za posredovanje obvestila iz četrtega odstavka 42. člena tega zakona,
2. ukrepih iz tretjega odstavka 49. člena tega zakona.
Razmerja z organi Evropskih skupnosti
225. člen
(1) Agencija mora obvestiti Evropsko komisijo o:
1. izdaji vsakega dovoljenja družbi za upravljanje, katere posredno ali neposredno obvladujoča družba je pravna oseba s sedežem v tuji državi,
2. izdaji vsakega dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, na podlagi katerega tuja oseba postane obvladujoča družba družbe za upravljanje.
(2) Agencija obvešča Evropsko komisijo o vseh pomembnejših ovirah, na katere so naletele družbe za upravljanje pri opravljanju storitev upravljanja investicijskih skladov v tujih državah.
(3) Če Evropska komisija odloči, da morajo nadzorni organi držav članic zadržati oziroma prekiniti odločanje o zahtevah oseb posamezne tuje države, mora Agencija s sklepom prekiniti postopek za največ tri mesece v zadevah odločanja o:
1. zahtevah za izdajo dovoljenja družbi za upravljanje, katere posredno ali neposredno obvladujoča družba je pravna oseba s sedežem v tuji državi, na katero se nanaša odločitev Evropske komisije,
2. zahtevah za pridobitev kvalificiranega deleža, na podlagi katerega tuja oseba, na katero se nanaša odločitev Evropske komisije, postane obvladujoča družba družbe za upravljanje.
(4) V obdobju, ko traja prekinitev postopka na podlagi tretjega odstavka tega člena, rok za odločitev iz 374. člena ZTVP-1 ne teče.
(5) Če Evropski svet odloči, da se zadržanje oziroma prekinitev postopkov iz tretjega odstavka tega člena podaljša, mora Agencija s sklepom podaljšati prekinitev postopka iz tretjega odstavka tega člena za obdobje, določeno z odločitvijo Evropskega sveta.
(6) Ukrepi iz tretjega in petega odstavka tega člena ne veljajo za:
1. ustanovitev družbe za upravljanje kot odvisne družbe družbe za upravljanje, ki je v trenutku sprejema odločitve iz tretjega oziroma petega odstavka tega člena upravičena opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v državi članici, oziroma od te družbe za upravljanje odvisne družbe,
2. pridobitev kvalificiranega deleža s strani družbe za upravljanje, ki je v trenutku sprejema odločitve iz tretjega oziroma petega odstavka tega člena upravičena opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v državi članici, oziroma s strani od te družbe za upravljanje odvisne družbe.
(7) Agencija mora Evropsko komisijo na njeno zahtevo obvestiti o vsaki zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, če Evropska komisija te podatke potrebuje za ugotovitev dejstev, pomembnih za sprejem odločitve iz tretjega oziroma petega odstavka tega člena.
11. IZVENSODNO REŠEVANJE SPOROV
Reševanje sporov med ponudniki storitev in potrošniki
226. člen
(1) Družba za upravljanje mora vzpostaviti učinkovito shemo izvensodnega reševanja sporov med ponudniki storitev upravljanja investicijskih skladov in premoženja dobro poučenih investitorjev na eni strani ter vlagatelji v investicijske sklade, ki jih upravlja oziroma dobro poučenimi investitorji, s katerimi je sklenila pogodbo o upravljanju finančnega premoženja na drugi strani.
(2) Obliko in sestavo razsodišča (na primer: arbitraža, ombudsman, mediacija, konciliacija, odbor za potrošniške pritožbe), način ter postopek odločanja predpiše družba za upravljanje s svojim notranjim aktom ter ga javno objavi v dnevnem tisku oziroma strokovnem tisku, ki je namenjen vlagateljem.
(3) Družba za upravljanje mora bodoče vlagatelje v investicijske sklade, ki jih upravlja oziroma dobro poučene investitorje, s katerim bo sklenila pogodbo o upravljanju finančnega premoženja, neposredno ali posredno preko pooblaščene osebe iz šestega odstavka 5. člena tega zakona seznaniti z vsemi elementi sheme izvensodnega reševanja sporov.
12. KAZENSKE DOLOČBE
Hujše kršitve družbe za upravljanje
227. člen
(1) Z globo od 300.000 do 90,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje družba za upravljanje:
1. če pred začetkom opravljanja storitev upravljanja finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljem ne pridobi dovoljenja Agencije za opravljanje teh storitev (četrti odstavek 8. člena);
2. če za člana uprave imenuje osebo, ki ni pridobila dovoljenja Agencije za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje (prvi odstavek 24. člena);
3. če s člani uprave in člani nadzornega sveta družbe za upravljanje, njihovimi ožjimi družinskimi člani ter osebami iz druge točke prvega odstavka 28. člena, sklepa posle nakupa in prodaje oziroma druge posle, katerih predmet so naložbe investicijskih skladov, ki jih upravlja ta družba za upravljanje, razen investicijski kuponi oziroma delnice investicijskih skladov (28. člen);
4. če ne zagotovi ustreznega kapitala v skladu s 17. členom in četrtim odstavkom 30. člena tega zakona in mu Agencija za to ni izdala dovoljenja (30. člen);
5. če pridobi poslovni delež oziroma druge pravice v osebni družbi oziroma drugi pravni osebi, na podlagi katerih bi lahko neomejeno odgovarjala za obveznosti te družbe (prvi odstavek 31. člena);
6. če je bodisi sama bodisi skupaj z drugimi osebami, povezanimi z njo udeležena v drugi pravni osebi v nasprotju z drugim odstavkom 31. člena tega zakona;
7. če za svoj račun pridobi delnice oziroma poslovni delež na podlagi katerega bo dosegla ali presegla kvalificiran delež v skrbniku investicijskega sklada, ki ga upravlja (tretji odstavek 31. člena);
8. če ne sestavi letnega poročila z vsebino, določeno s predpisom, izdanim na podlagi drugega odstavka 32. člena tega zakona;
9. če Agenciji ne predloži revidiranega letnega poročila oziroma revidiranega konsolidiranega letnega poročila v rokih, določenih v tretjem odstavku 191. člena ZTVP-1;
10. če ne objavi povzetka revidiranega letnega poročila oziroma revidiranega konsolidiranega letnega poročila z mnenjem revizorja v roku in na način, določen v prvem odstavku 193. člena ZTVP-1 in z vsebino, določeno v predpisu, izdanem na podlagi drugega odstavka 193. člena ZTVP-1;
11. če pred vpisom ustanovitve v sodni register ne pridobi dovoljenja Agencije za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov (prvi odstavek 36. člena);
12. če pred združitvijo z drugo družbo za upravljanje oziroma drugo pravno osebo oziroma pred delitvijo ne pridobi dovoljenja Agencije (drugi odstavek 36. člena);
13. če pred ustanovitvijo podružnice v tuji državi ne pridobi dovoljenja Agencije (tretji odstavek 36. člena);
14. če pred začetkom upravljanja posameznega investicijskega sklada ne pridobi dovoljenja Agencije za upravljanje tega investicijskega sklada (četrti odstavek 36. člena);
15. če pred odprtjem podružnice v drugi državi članici o tem ne obvesti Agencije in nanjo ne naslovi zahteve za posredovanje obvestila iz prvega odstavka 42. člena tega zakona na način, določen v drugem in tretjem odstavku 42. člena tega zakona;
16. če pristojni nadzorni organ države članice ne obvesti o nameri pričetka oglaševanja, trženja oziroma prodaje enot premoženja vzajemnega sklada preko podružnice na način, določen v četrtem odstavku 42. člena;
17. če še pred iztekom roka iz devetega odstavka 42. člena tega zakona odpre podružnico in prične poslovati preko podružnice oziroma prične tržiti in prodajati enote premoženja vzajemnega sklada preko podružnice (deveti odstavek 42. člena);
18. če prične tržiti in prodajati enote premoženja vzajemnega sklada preko podružnice, čeprav ji je pristojni nadzorni organ države članice pred iztekom roka iz osmega odstavka 42. člena tega zakona izdal odločbo iz desetega odstavka 42. člena tega zakona (deseti odstavek 42. člena tega zakona);
19. če prične tržiti oziroma prodajati enote premoženja dodatnih vzajemnih skladov preko obstoječe podružnice pred iztekom dveh mesecev od dne, ko je o nameri pričetka trženja oziroma prodaje obvestila pristojni nadzorni organ države članice na način, določen v četrtem odstavku 42. člena tega zakona, oziroma če prične tržiti oziroma prodajati enote premoženja dodatnih vzajemnih skladov preko svoje podružnice kljub temu, da ji je pristojni nadzorni organ države članice pred iztekom navedenega roka izdal obrazloženo odločbo, v kateri je navedel ugotovitve iz 1. oziroma 2. točke desetega odstavka 42. člena tega zakona (enajsti odstavek 42. člena);
20. če začne z neposrednim opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov in finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev na območju druge države članice in o tem ne obvesti Agencije na način določen v drugem odstavku 43. člena tega zakona (prvi odstavek 43. člena);
21. če pristojni nadzorni organ države članice ne obvesti o nameri pričetka neposrednega oglaševanja, trženja oziroma prodajaje enot premoženja posameznega vzajemnega sklada, na način, določen v četrtem odstavku k 43. člena;
22. če storitve upravljanja investicijskih skladov v tuji državi ne opravlja prek podružnice (prvi odstavek 45. člena);
23. če ustanovi podružnico v tuji državi brez dovoljenja Agencije (drugi odstavek 45. člena);
24. če družba za upravljanje države članice, ki namerava preko podružnice v Republiki Sloveniji pričeti oglaševati, tržiti oziroma prodajati enote premoženja oziroma delnice posameznega investicijskega sklada ki ga upravlja, oziroma opravljati storitve upravljanja premoženja vlagateljev ali storitve vodenja računov vrednostnih papirjev, o tej nameri ne obvesti Agencije na način iz tretjega odstavka 46.a člena tega zakona;
25. če družba za upravljanje države članice odpre podružnico in prične poslovati, oglaševati, tržiti in prodajati enote premoženja oziroma delnice investicijskega sklada preko podružnice v Republiki Sloveniji prej, kot je določeno v petem odstavku 46.a člena tega zakona;
26. če družba za upravljanje države članice prične oglaševati, tržiti in prodajati enote premoženja oziroma delnice investicijskega sklada v Republiki Sloveniji preko podružnice, čeprav ji je Agencija pred iztekom roka iz petega odstavka 46.a člena tega zakona izdala odločbo iz šestega odstavka 46.a člena tega zakona;
27. če družba za upravljanje države članice prične tržiti oziroma prodajati enote premoženja oziroma delnice dodatnih investicijskih skladov preko svoje podružnice v Republiki Sloveniji pred iztekom dveh mesecev od dne, ko je o nameri pričetka trženja oziroma prodaje obvestila Agencijo na način, določen v tretjem odstavku 46.a člena tega zakona, oziroma če prične tržiti oziroma prodajati enote premoženja oziroma delnice dodatnih investicijskih skladov preko svoje podružnice v Republiki Sloveniji, čeprav ji je Agencija pred iztekom navedenega roka izdala odločbo iz sedmega odstavka 46.a člena tega zakona;
28. če družba za upravljanje države članice pisno ne obvesti Agencije in organ države članice, ki je pristojen za njen nadzor, o nameravani spremembi podatkov iz drugega odstavka 46.a člena tega zakona ali podatkov iz tretjega odstavka 46.a člena tega zakona najmanj en mesec pred nameravano spremembo (osmi odstavek 46.a člena);
29. če družba za upravljanje države članice, prične z neposrednim opravljanjem storitev iz 2. točke drugega odstavka 47. člena tega zakona prej, kot je to določeno v petem odstavku 47. člena tega zakona;
30. če družba za upravljanje države članice, ki ima odprto podružnico v Republiki Sloveniji, o svojem poslovanju preko te podružnice Agenciji ne poroča z vsebino, na način in v rokih, ki jih s predpisom predpiše Agencija (prvi in tretji odstavek 47.a člena);
31. če družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji neposredno opravlja svoje storitve, Agenciji ne poroča o usklajenosti s pravili varnega in skrbnega poslovanja in obvladovanja tveganj, splošnimi pogoji poslovanja, s predpisi, ki se nanašajo na razkrivanje, razpoložljivost in javno objavo informacij, ki so pomembne za vlagatelje v investicijske sklade, s predpisi o varstvu potrošnikov oziroma vlagateljev ter drugimi predpisi iz 7. člena tega zakona, ki sicer veljajo za družbe za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji in katerih namen je zaščita vlagateljev in sicer z vsebino, na način in v rokih, ki jih s predpisom predpiše Agencija (drugi in tretji odstavek 47.a člena);
32. če tuja družba za upravljanje iz prvega odstavka 50. člena tega zakona, na ozemlju Republike Slovenije ne opravlja storitev upravljanja investicijskih skladov prek podružnice (prvi odstavek 50. člena);
33. če družba za upravljanje iz prvega odstavka 50. člena tega zakona, pred ustanovitvijo podružnice na ozemlju Republike Slovenije ne pridobi dovoljenja Agencije, oziroma če na ozemlju Republike Slovenije prodaja in trži investicijske kupone oziroma delnice investicijskih skladov, za katere ni dobila dovoljenja Agencije (prvi odstavek 51. člena);
34. če za račun investicijskih skladov, ki jih upravlja, ne sklene pogodbe o opravljanju skrbniških storitev s skrbnikom (prvi odstavek 53. člena);
35. če s skrbnikom sklepa posle v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 54. člena tega zakona;
36. če za račun investicijskih skladov, ki jih upravlja, v skrbniku pridobi kvalificiran delež iz drugega odstavka 12. člena, na podlagi katerega bi lahko izvajala pomemben vpliv na upravo skrbnika (šesti odstavek 54. člena);
37. če pred sklenitvijo oziroma pred spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev s skrbnikom ne pridobi dovoljenja Agencije (prvi oziroma peti odstavek 59. člena);
38. če ne loči premoženja investicijskega sklada od svojega premoženja in premoženja drugih investicijskih skladov, ki jih upravlja, oziroma premoženja iz drugega odstavka 16. člena tega zakona na način, določen v členih 61. do 63. tega zakona (60. člen);
39. če premoženje investicijskega sklada nalaga v nasprotju z določbami 64., 68., 69. in 70. člena tega zakona oziroma v nasprotju s predpisom, ki ga Agencija izda na podlagi 77. člena tega zakona;
40. če v primeru iz 76. člena tega zakona v rokih iz 76. člena tega zakona ne zagotovi uskladitve naložb investicijskega sklada;
41. če za račun investicijskega sklada, ki ga upravlja pridobi investicijske kupone oziroma delnice drugih investicijskih skladov v nasprotju z določbami 71. člena tega zakona oziroma določbami predpisa, ki ga na podlagi 77. člena tega zakona izda Agencija;
42. če nalaga sredstva investicijskega sklada, ki ga upravlja, v standardizirane finančne instrumente in pri tem niso izpolnjeni pogoji iz 77. člena tega zakona;
43. če se za račun investicijskega sklada, za katerega vrši storitve upravljanja, zadolžuje v nasprotju z 78. členom tega zakona;
44. če za račun investicijskega sklada izda poroštvo oziroma kakšno drugo obliko jamstva (prvi odstavek 79. člena);
45. če za račun investicijskega sklada kot prodajalca sklene pogodbo o prodaji finančnih instrumentov iz prvega odstavka 80. člena tega zakona, če investicijski sklad ob njeni sklenitvi ni bil imetnik teh finančnih instrumentov (80. člen in drugi odstavek 182. člena);
46. če zastavi ali kako drugače obremeni premoženje investicijskega sklada (prvi odstavek 81. člena);
47. če za račun investicijskega sklada posoja vrednostne papirje oziroma drugo premoženje investicijskega sklada v nasprotju s tretjim in četrtim odstavkom 81. člena;
48. če ne pripravi letnega oziroma polletnega poročila investicijskega sklada za predpisana obdobja in na načinter z vsebino določeno v 85. členu tega zakona;
49. če pred začetkom javne ponudbe investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma pred začetkom prve javne prodaje delnic investicijske družbe ne pridobi dovoljenja Agencije za objavo prospekta in izvlečka prospekta (prvi odstavek 96. člena);
50. če Agenciji ne predloži revidiranega letnega poročila investicijskega sklada, ki ga upravlja, v petnajstih dneh po prejemu revizijskega poročila oziroma najkasneje do 15. aprila v naslednjem letu, ali ne predloži polletnega poročila najkasneje do 15. avgusta posameznega leta (prvi odstavek 101. člena);
51. če v roku, z vsebino in na način, določen v 102. členu tega zakona ter predpisu, ki ga izda Agencija na podlagi 105. člena tega zakona, ne objavi javno povzetka revidiranega letnega poročila in polletnega poročila oziroma ju ne predloži Agenciji na način, določen v drugem odstavku 102. člena;
52. če v rokih, z vsebino in na način, določen s predpisom, ki ga Agencija izda na podlagi 105. člena, ne objavi pravnega oziroma poslovnega dogodka iz prvega odstavka 103. člena tega zakona oziroma o njem ne obvesti Agencije oziroma organizatorja trga na način, določen v drugem odstavku 103. člena tega zakona;
53. če krši prepoved uporabe notranje informacije (276. člen ZTVP-1 v zvezi z 107. členom tega zakona);
54. če krši dolžnost poročanja o poslih z investicijskimi kuponi vzajemnih skladov oziroma delnicami investicijskih družb (277. člen ZTVP-1 v zvezi z 107. členom tega zakona);
55. če krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov določeno v 109. členu tega zakona;
56. če ne organizira poslovanja tako, da je zagotovljeno učinkovito varovanje zaupnih podatkov in zaščita pred morebitnimi zlorabami teh podatkov (110. člen);
57. če pred začetkom sprejemanja vplačil enot premoženja vzajemnega sklada ne pridobi dovoljenja Agencije za upravljanje tega sklada (116. člen);
58. če ne izračunava celotnih stroškov poslovanja posameznega vzajemnega sklada ki ga upravlja, v skladu z metodologijo, ki jo predpiše Agencija (drugi odstavek 125. člena);
59. če ne izračunava stopnje obrata naložb vzajemnega sklada v skladu z metodologijo, ki jo predpiše Agencija (četrti odstavek 125. člena);
60. če sklepa za račun investicijskega sklada posle v nasprotju z določbami prvega odstavka 137. člena tega zakona (prvi odstavek 137. člena in 180. člen);
61. če ob sklenitvi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev skrbnika ne obvesti o osebah, ki so z njim povezane, oziroma če je ne obvešča tekoče o spremembah teh povezav (tretji odstavek 137. člena in 180. člen);
62. če prenese upravljanje investicijskega sklada na drugo družbo za upravljanje brez dovoljenja Agencije (140. in 183. člen);
63. če začne postopek za vpis in vplačilo novih delnic na podlagi povečanja osnovnega kapitala investicijske družbe z vložki, ne da bi za to pridobila dovoljenje Agencije (prvi odstavek 157. člena);
64. če na vpisnih mestih ne zagotovi pogojev, ki jih določi Agencija na podlagi drugega odstavka 28. člena ZTVP-1 (28. člen ZTVP-1 v zvezi s 160. členom tega zakona);
65. če med javno ponudbo delnic investicijske družbe opravi pravno dejanje, zaradi katerega se spremenijo pogoji javne ponudbe, določeni v prospektu, ali pravice imetnikov vrednostnih papirjev, kot so navedene v prospektu (27. člen ZTVP-1 v zvezi s 160. členom tega zakona);
66. če v petnajstih dneh od dneva, ko so izpolnjeni pogoji za izdajo delnic investicijske družbe, klirinško depotni družbi ne izda naloga za izdajo teh delnic v nematerializirani obliki (prvi odstavek 163. člena);
67. če investicijska družba pridobi lastne delnice v nasprotju s pogoji, določenimi v drugem odstavku 164. člena tega zakona;
68. če pred vpisom ustanovitve investicijske družbe v sodni register ne pridobi soglasja Agencije k statutu (prvi odstavek 166. člena);
69. če pred vložitvijo predloga za vpis spremembe statuta investicijske družbe v sodni register ne pridobi soglasja Agencije (prvi odstavek 167. člena);
70. če zastopa delničarje investicijske družbe pri izvrševanju glasovalnih pravic na skupščini investicijske družbe (1. točka drugega odstavka 170. člena);
71. če ob ustanovitvi investicijske družbe začne s postopkom za vpis in vplačilo delnic preden pridobi dovoljenje Agencije za upravljanje investicijske družbe (171. člen);
72. če ne izračunava celotnih stroškov poslovanja posamezne investicijske družbe, ki jo upravlja, v skladu z metodologijo, ki jo predpiše Agencija (drugi odstavek 179. člena);
73. če na zahtevo Agencije ne poroča v rokih in na način, ki ga določi Agencija na podlagi 198. člena tega zakona in predpisa, ki ga izda Agencija na podlagi 199. člena tega zakona;
74. če ne izpolni odredbe o odpravi kršitev oziroma o tem ne poroča Agenciji na način in v roku, ki ga določi Agencija (201. člen);
75. če ne izpolni odredbe o odreditvi dodatnega ukrepa iz 202. člena tega zakona oziroma o tem ne poroča Agenciji na način in v roku, ki ga določi Agencija;
76. če krši začasno prepoved opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov iz prvega odstavka 203. člena tega zakona oziroma začasno prepoved opravljanja storitev upravljanja finančnega premoženja dobro poučenih vlagateljev iz 204. člena tega zakona;
77. če v roku dveh let od uveljavitve tega zakona ne opravi aktivnosti navedenih v točkah od 1 do 5 prvega odstavka 235. člena zakona;
78. če v roku dveh let na vloži zahteve za izdajo odločbe o uskladitvi poslovanja vzajemnega sklada s tem zakonom (drugi odstavek 235. člena zakona);
79. če ne vloži zahteve za izdajo soglasij in dovoljenj iz četrtega odstavka 235. člena zakona;
80. če vzajemni sklad iz ZISDU, ki ga ta družba upravlja, do popolne uskladitve z določbami tega zakona o vzajemnih skladih v imenu ne nosi oznake "poseben" vzajemni sklad (trinajsti odstavek 235. člena);
81. če pravila upravljanja vzajemnega sklada, prospekt in vsa promocijska literatura v imenu oziroma firmi ne vsebujejo označbe "posebni vzajemni sklad" vse dokler se vzajemni sklad popolnoma ne uskladi z določbami tega zakona o vzajemnih skladih (štirinajsti odstavek 235. člena);
82. če v roku dveh let od uveljavitve tega zakona ne opravi dejanj navedenih v prvem odstavku 236. člena zakona;
83. če v roku dveh let od uveljavitve tega zakona na Agencijo ne vloži zahteve za izdajo dovoljenj in soglasij s prilogami, navedenih v točkah od 1. do 3. drugega odstavka 236. člena zakona;
84. če najkasneje v štirih letih od uveljavitve tega zakona ne uskladiti v celoti naložbe investicijske družbe (četrti odstavek 236. člena zakona);
85. če v roku štirih let od uveljavitve zakona na Agencijo ne vloži zahteve za izdajo odločbe o uskladitvi poslovanja na podlagi petega odstavka 236. člena zakona;
86. če ne uskladi poslovanja investicijske družbe, ki bo nastala s preoblikovanjem ali razdružitvijo pooblaščene investicijske družbe po uveljavitvi tega zakona, z določbami tega zakona (štirinajsti odstavek 236. člena zakona);
87. če krši določila 192. in 237. člena tega zakona.
(2) Z globo od 30.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba družbe za upravljanje, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Lažje kršitve družbe za upravljanje
228. člen
(1) Z globo od 100.000 do 30,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje družba za upravljanje:
1. če njena uprava nima najmanj dveh članov oziroma če član uprave ne opravlja nalog vodenja poslov družbe za upravljanje s polnim delovnim časom (prvi oziroma drugi odstavek 22. člena);
2. če ne izpolnjuje kadrovskih, tehničnih oziroma organizacijskih pogojev, določenih s tem zakonom oziroma s predpisom, ki ga izda Agencija na podlagi 29. člena tega zakona;
3. če ne vodi poslovnih knjig, evidenc in dokumentacije na način, določen v 187. členu ZTVP-1 oziroma predpisu, izdanem na podlagi drugega odstavka 32. člena tega zakona;
4. če Agencije in pristojni nadzorni organ države članice iz četrtega odstavka 42. člena tega zakona pisno ne obvesti o vsaki nameravani spremembi podatkov iz 2. točke drugega odstavka ali podatkov iz tretjega odstavka 42. člena tega zakona najmanj en mesec pred nameravano spremembo (dvanajsti odstavek 42. člena);
5. če prične poslovati v državi članici predno pristojni organ države članice prejme od Agencije obvestilo iz tretjega odstavka 43. člena tega zakona ter od družbe za upravljanje obvestilo iz četrtega odstavka 43. člena tega zakona (šesti odstavek 43. člena);
6. če družba za upravljanje države članice ne obvesti Agencije o nameri neposrednega oglaševanja, trženja oziroma prodaje enot premoženja oziroma delnic posameznega investicijskega sklada ki ga upravlja ter neposrednega opravljanja drugih storitev v Republiki Sloveniji na način iz šestega odstavka 47. člena tega zakona;
7. če pred nameravano spremembo načrtovanih storitev, ki jih bo opravljala, o tem pisno ne obvesti Agencije in pristojni organ države članice, v kateri namerava izvajati te storitve oziroma če ne ravna v skladu s pozivom pristojnega nadzornega organa iz devetega odstavka 43. člena tega zakona;
8. če skrbniku iz premoženja investicijskega sklada poleg provizije iz petega odstavka 53. člena in stroškov, določenih v šestem odstavku 53. člena tega zakona, povrne še kakšne druge stroške (šesti odstavek 53. člena);
9. če v primeru prekoračitve iz tretjega odstavka 76. člena tega zakona ne obvesti Agencije na način, določen v tretjem odstavku 76. člena tega zakona;
10. če za vsak investicijski sklad, ki ga upravlja, ne vodi poslovnih knjig, sestavlja knjigovodskih listin, vrednoti knjigovodskih postavk in sestavlja letnih in drugih poročil v skladu z določbami tega zakona in določbami predpisov, izdanih na njegovi podlagi (1. točka prvega odstavka 84. člena);
11. če ne organizira poslovanja in ne vodi tekoče poslovnih knjig, poslovne dokumentacije in druge administrativne oziroma poslovne evidence tako, da je mogoče kadarkoli preveriti, ali investicijski sklad posluje v skladu z določbami tega zakona in določbami predpisov izdanih na njegovi podlagi (2. točka prvega odstavka 84. člena);
12. če ne vodi evidence imetnikov investicijskih kuponov za vsak vzajemni sklad, ki ga upravlja (drugi odstavek 84. člena);
13. če ne izračunava čiste vrednosti premoženja investicijskega sklada na način in v rokih, določenih v 86. členu tega zakona in predpisu, ki ga izda Agencija na podlagi 89. člena tega zakona;
14. če Agenciji v zvezi z vsakim investicijskim skladom, ki ga upravlja, mesečno ne poroča na način, z vsebino in v rokih določenih v 88. členu tega zakona in predpisu, ki ga izda Agencija na podlagi 89. člena tega zakona;
15. če pred spremembo oziroma dopolnitvijo prospekta oziroma izvlečka prospekta ne pridobi dovoljenja Agencije (četrti odstavek 96. člena);
16. če v rokih, določenih s tem zakonom za predložitev revidiranega letnega poročila oziroma polletnega poročila Agenciji, ne dopolni prospekta in izvlečka prospekta s podatki iz letnega poročila oziroma polletnega poročila in ju predloži Agenciji (prvi in drugi odstavek 97. člena);
17. če vlagateljem pred pristopom k pravilom upravljanja vzajemnega sklada oziroma pred vpisom in vplačilom delnic investicijske družbe, ne izroči brezplačno izvlečka prospekta na način, določen s predpisom, ki ga izda Agencija na podlagi 105. člena tega zakona (98. člen);
18. če vlagateljem na njihovo zahtevo ne zagotovi prospekta na način in pod pogoji, določenimi v prvem in drugem odstavku 99. člena tega zakona in predpisu, ki ga izda Agencija na podlagi 105. člena tega zakona;
19. če javna objava, ki vsebuje povabilo k vplačilu investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma delnic investicijske družbe, ne vsebuje opozorila vlagateljem o pravici zahtevati izročitev prospekta po 99. členu tega zakona (tretji odstavek 99. člena);
20. če imetniku investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma delnic investicijske družbe na njegovo zahtevo ne izroči brezplačno izvod revidiranega letnega oziroma polletnega poročila na način, določen v drugem odstavku 101. člena in s predpisom, ki ga izda Agencija na podlagi 105. člena tega zakona;
21. če organizatorju trga vrednostnih papirjev ne predloži revidiranega letnega in polletnega poročila investicijske družbe, ki jo upravlja, in s katere delnicami se trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev (tretji odstavek 101. člena);
22. če v rokih, z vsebino in na način, določen s predpisom, ki ga izda Agencija na podlagi 105. člena tega zakona javno ne objavi podatkov in informacij o investicijskem skladu iz 104. člena tega zakona oziroma drugih podatkov in informacij, določenih s predpisom, ki ga izda Agencija na podlagi 105. člena tega zakona;
23. če pred spremembo pravil upravljanja vzajemnega sklada ne pridobi soglasja Agencije (prvi odstavek 121. člena);
24. če po prejemu soglasja Agencije k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada o tem ne obvesti imetnikov investicijskih kuponov in javnosti na način, določen v osmem in desetem odstavku 121. člena tega zakona in predpisom, ki ga izda Agencija na podlagi trinajstega odstavka 121. člena tega zakona;
25. če si poleg provizije za upravljanje in stroškov, ki so skladno z določbami drugega odstavka 124. člena določeni s pravili upravljanja vzajemnega sklada, iz premoženja vzajemnega sklada opravi še druga izplačila;
26. če ne izda investicijskega kupona v petih delovnih dneh po koncu obračunskega obdobja, v katerem je bilo opravljeno vplačilo na poseben denarni račun vzajemnega sklada (drugi odstavek 132. člena);
27. če imetniku investicijskega kupona ne izplača odkupne vrednosti na način in v roku iz 134. člena tega zakona;
28. če po prejemu dovoljenja Agencije za prevzem upravljanja o prenosu upravljanja investicijskega sklada ne obvesti javnosti in imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada oziroma imetnikov delnic investicijske družbe na način in v rokih, določenih s prvim in četrtim odstavkom 143. člena tega zakona ter predpisu, ki ga izda Agencija na podlagi šestega odstavka 143. člena (143. člen, peti odstavek 146. člena, 183. člen in prvi odstavek 185. člena);
29. če po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada o tem ne obvesti Agencije, imetnikov investicijskih kuponov oziroma javnosti na način, določen v prvem do tretjem odstavku 149. člena tega zakona oziroma predpisu, ki ga izda Agencija na podlagi četrtega odstavka 149. člena tega zakona;
30. če po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada opravi izplačilo odkupne vrednosti investicijskega kupona oziroma sprejme pristopno izjavo o pristopu k pravilom vzajemnega sklada (prvi in drugi odstavek 150. člena);
31. če si po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada izplača provizijo za upravljanje v nasprotju z določbami tretjega odstavka 150. člena tega zakona;
32. če investicijska družba, ki jo upravlja, opravlja dejavnosti v nasprotju z določbami prvega odstavka 153. člena tega zakona;
33. če najpozneje sedem dni pred začetkom javne ponudbe delnic investicijske družbe Agenciji ne predloži prospekta (prvi odstavek 26. člena ZTVP-1 v zvezi s 160. členom tega zakona);
34. če se končna vsebina prospekta razlikuje od prospekta, ki ga je odobrila Agencija (drugi odstavek 26. člena ZTVP-1 v zvezi s 160. členom tega zakona);
35. če pred začetkom postopka za vpis in vplačilo delnic investicijske družbe ne objavi javnega poziva za vpis in vplačilo delnic oziroma če objavljeni poziv ne vsebuje podatkov, določenih v drugem odstavku 161. člena tega zakona, drugem odstavku 31. člena ZTVP-1 in predpisu, ki ga izda Agencija na podlagi tretjega odstavka 161. člena tega zakona;
36. če v treh delovnih dneh po izdaji delnic investicijske družbe ne zagotovi izpolnitve pogojev za začetek organiziranega trgovanja s temi delnicami oziroma če v istem roku, šteto od izdaje delnic ob ustanovitvi delniške družbe ne vloži zahteve za uvrstitev delnic v borzno kotacijo (drugi in tretji odstavek 163. člena);
37. če si izplačuje provizijo za upravljanje investicijske družbe v nasprotju z določbami statuta oziroma določbami 177. člena tega zakona;
38. če si poleg provizije za upravljanje, ustanovitvenih stroškov iz 176. člena tega zakona in stroškov, ki so skladno z določbami drugega odstavka 178. člena tega zakona določeni s statutom investicijske družbe, iz sredstev investicijske družbe izplačuje še druga plačila;
39. če naslednji delovni dan po zasedanju skupščine investicijske družbe, ki je sprejela sklep o začetku likvidacije, o tem ne obvesti Agencije (prvi odstavek 189. člena);
40. če v treh delovnih dneh po zasedanju skupščine investicijske družbe, ki je sprejela sklep o začetku likvidacije, o tem ne obvesti delničarjev investicijske družbe na način, določen s predpisom, ki ga izda Agencija na podlagi četrtega odstavka 189. člena tega zakona (drugi odstavek 189. člena);
41. če v treh delovnih dneh po zasedanju skupščine investicijske družbe, ki je sprejela sklep o začetku likvidacije, o tem ne obvesti javnosti na način, določen s predpisom, ki ga izda Agencija na podlagi četrtega odstavka 189. člena tega zakona (tretji odstavek 189. člena);
42. če Agenciji ne poroča na način in v rokih, določenih v 197. členom tega zakona in predpisu, ki ga izda Agencija na podlagi 199. člena tega zakona;
43. če v 18 mesecih od uveljavitve tega zakona ne vzpostavi sheme izvensodnega reševanja sporov iz prvega odstavka 226. člena (peti odstavek 232. člena).
(2) Z globo od 10.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba družbe za upravljanje, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Hujše kršitve skrbnika
229. člen
(1) Z globo od 300.000 do 90,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje skrbnik:
1. če ne opravlja storitve vodenja računov in hrambe vrednostnih papirjev ter ne izpolnjuje drugih obveznosti iz drugega odstavka 53. člena;
2. če ne izpolnjuje obveznosti iz tretjega in četrtega odstavka 53. člena;
3. če z družbo za upravljanje sklene posel nakupa ali prodaje oziroma drug posel, katerega predmet je naložba investicijskega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve in ki ga upravlja ta družba za upravljanje (prvi odstavek 54. člena);
4. če pridobi investicijske kupone oziroma delnice investicijskega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve (drugi odstavek 54. člena);
5. če ne loči premoženja investicijskega sklada od svojega premoženja in premoženja drugih investicijskih skladov, za katere opravlja skrbniške storitve, oziroma od drugega premoženja na način, določen v členih 61. do 63. tega zakona (60. člen);
6. če za vsak investicijski sklad, za katerega opravlja skrbniške storitve, ne odpre posebnega računa v skladu s petim odstavkom 61. člena tega zakona;
7. (Opomba: 7. točka je pri preštevilčenju v ZISDU-1A izpadla);
8. če vrednostnih papirjev, ki so bili izdani kot pisne listine in niso v zbirni hrambi pri klirinško depotni družbi, ne hrani ločeno od vrednostnih papirjev drugega investicijskega sklada in drugih vrednostnih papirjev, ki jih hrani (deveti odstavek 61. člena);
9. če skrbnik brez pisnega pogodbenega pooblastila prenese opravljanje posameznih skrbniških storitev na banko oziroma drugo finančno družbo oziroma prenese opravljanje skrbniških storitev na banko oziroma drugo finančno družbo, ki nima dovoljenja pristojnega organa za opravljanje teh storitev (prvi odstavek 61.a člena);
10. če da pisno pooblastilo iz prvega odstavka 61.a člena tega zakona v nasprotju s pogoji iz drugega odstavka 61.a člena tega zakona (drugi odstavek 61.a člena);
11. če enostransko ne odstopi od pogodbe iz prvega odstavka 61.a člena tega zakona v primeru, da niso več izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 61.a člena tega zakona (četrti odstavek 61.a člena);
12. če Agenciji ne poroča o kršitvah oziroma nepravilnostih iz prvega odstavka 56.a člena tega zakona oziroma ne poroča o navedenih kršitvah oziroma nepravilnostih z vsebino, na način in v rokih, določenih s predpisom Agencije (četrti in peti odstavek 56.a člena);
13. če izvrši nalog družbe za upravljanje za izplačilo v breme posebnega denarnega računa investicijskega sklada, ki je v nasprotju s tem zakonom in pravili vzajemnega sklada oziroma statutom investicijske družbe (osmi odstavek 63. člena);
14. če izda družbi za upravljanje soglasje za najetje kredita za račun investicijskega sklada, čeprav so pogoji kredita manj ugodni kot običajni tržni pogoji (šesti odstavek 78. člena);
15. če sklene posel s investicijskim skladom, za katerega opravlja skrbniške storitve (3. točka prvega odstavka 137. člena in 180. člen);
16. če ob sklenitvi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev družbe za upravljanje ne obvesti o vseh osebah, ki so z njo povezane, oziroma je tekoče ne obvesti o vsaki spremembi teh povezav (drugi odstavek 137. člena in 180. člen).
(2) Z globo od 30.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba skrbnika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Lažje kršitve skrbnika
230. člen
(1) Z globo od 100.000 do 30,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje skrbnik:
1. če ne zagotovi, da se provizija, do katere je upravičena družba za upravljanje, obračunava v skladu s tem zakonom in pravili vzajemnega sklada oziroma statutom investicijske družbe (6. točka drugega odstavka 53. člena);
2. če ne zagotovi, da prodaja, izdaja, odkup in izplačilo vrednosti investicijskih kuponov poteka v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja vzajemnega sklada (1. točka tretjega odstavka 53. člena);
3. če ne zagotovi, da prva in nadaljnje prodaje in izdaje delnic investicijske družbe potekajo v skladu z določbami tega zakona in statutom investicijske družbe (1. točka četrtega odstavka 53. člena);
4. če ne zagotovi, da odkup lastnih delnic investicijske družbe poteka v skladu z določbami tega zakona in statutom investicijske družbe (2. točka četrtega odstavka 53. člena);
5. če ne vodi evidence ugotovljenih nepravilnosti in kršitev iz prvega odstavka 56.a člena tega zakona, v kateri za vsako ugotovljeno nepravilnost in kršitev vpisuje najmanj podatke iz drugega odstavka 56.a člena tega zakona (drugi odstavek 56.a člena);
6. če ne hrani vse dokumente iz 4. točke drugega odstavka 56.a člena tega zakona po zaporedni evidenčni številki ugotovljene kršitve oziroma nepravilnosti (tretji odstavek 56.a člena);
7. če v roku dveh mesecev od nastopa razloga za prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada iz 145. člena tega zakona ne opravi postopka zbiranja ponudb družb za upravljanje, ki izpolnjujejo pogoje za prevzem upravljanja vzajemnega sklada in so pripravljene prevzeti upravljanje vzajemnega sklada (prvi odstavek 146. člena);
8. če v roku dveh mesecev od nastopa razloga za prisilni prenos upravljanja investicijske družbe iz 184. člena tega zakona ne opravi postopka zbiranja ponudb družb za upravljanje, ki izpolnjujejo pogoje za prevzem upravljanja investicijske družbe in so pripravljene prevzeti upravljanje investicijske družbe (prvi odstavek 185. člena v zvezi s prvim odstavkom 146. člena);
9. če v primerih iz 147. člena tega zakona ne začne likvidacije investicijskega sklada (prvi odstavek 147. člena in drugi odstavek 185. člena);
10. če ne izpolni obveznosti iz petega odstavka 149. člena oziroma petega odstavka 189. člena tega zakona.
(2) Z globo od 10.000 do 1,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba skrbnika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Kršitve drugih oseb
231. člen
(1) Z globo od 300.000 do 90,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba:
1. če zbira denarna sredstva oziroma posreduje pri zbiranju denarnih sredstev oziroma kako drugače zagotavlja pogoje za zbiranje denarnih sredstev v nasprotju s tretjim odstavkom 2. člena tega zakona (četrti odstavek 2. člena);
2. če v nasprotju s prepovedjo iz petega odstavka 5. člena tega zakona ali v nasprotju s šestim in sedmim odstavkom 5. člena ter v nasprotju s 6. členom tega zakona opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov;
3. če javno ponuja, posreduje pri prodaji ali kako drugače zagotavlja pogoje za prodajo investicijskih kuponov vzajemnega sklada v nasprotju s četrtim odstavkom 9. člena tega zakona (peti odstavek 9. člena);
4. če javno ponuja, posreduje pri prodaji ali kako drugače zagotavlja pogoje za prodajo delnic investicijske družbe v nasprotju s sedmim odstavkom 10. člena tega zakona (osmi odstavek 10. člena);
5. če je povezana s skrbnikom in z družbo za upravljanje sklene posel nakupa ali prodaje oziroma drugi posel, katerega predmet je naložba investicijskega sklada, ki ga ta družba za upravljanje upravlja in za katerega skrbnik, s katerim je pravna oseba povezana oseba, opravlja skrbniške storitve (prvi odstavek 54. člena);
6. če je povezana z družbo za upravljanje in s skrbnikom sklene posel nakupa ali prodaje oziroma drugi posel, katerega predmet je naložba investicijskega sklada, za katerega ta skrbnik opravlja skrbniške storitve in ki ga upravlja družba za upravljanje s katero je ta pravna oseba povezana oseba (prvi odstavek 54. člena);
7. upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada, če ne sklene pogodbo o opravljanju skrbniških storitev (prvi odstavek 211. člena);
8. upravljavec vzajemnega pokojninskega sklada, če se ne opravi revidiranje poslovanja vzajemnega pokojninskega sklada s strani pooblaščenega revizorja (prvi odstavek 212. člena);
(2) Z globo od 30.000 do 3,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(3) Z globo od 30.000 do 900.000 tolarjev se za prekršek kaznuje fizična oseba če:
1. zbira denarna sredstva oziroma posreduje pri zbiranju denarnih sredstev oziroma kako drugače zagotavlja pogoje za zbiranje denarnih sredstev v nasprotju s tretjim odstavkom 2. člena tega zakona (četrti odstavek 2. člena);
2. v nasprotju s prepovedjo iz petega odstavka 5. člena tega zakona opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov;
3. javno ponuja, posreduje pri prodaji ali kako drugače zagotavlja pogoje za prodajo investicijskih kuponov vzajemnega sklada v nasprotju s četrtim odstavkom 9. člena tega zakona (peti odstavek 9. člena);
4. javno ponuja, posredujejo pri prodaji ali kako drugače zagotavljajo pogoje za prodajo delnic investicijske družbe v nasprotju s sedmim odstavkom 10. člena tega zakona (osmi odstavek 10. člena).
Višina glob
231.a člen
Ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške, lahko agencija izreče globo v katerikoli višini predpisanega razpona.
Zastaranje
231.b člen
Postopek o prekršku za prekrške, ki jih določa ta zakon, ni dopusten, če pretečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen. Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Z vsakim pretrganjem začne zastaralni rok znova teči, vendar pa se postopek zaradi prekrška v nobenem primeru ne more več začeti ali nadaljevati po preteku šestih let od dneva, ko je bil prekršek storjen.
Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje – ZISDU-1 (Uradni list RS, št. 110/02) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
13. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Uskladitev družb za upravljanje
232. člen
(1) Družbe za upravljanje, ki so pridobile dovoljenje Agencije za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov na podlagi ZISDU, nadaljujejo s poslovanjem kot družbe za upravljanje po tem zakonu.
(2) Družbe za upravljanje iz prvega odstavka tega člena morajo uskladiti svoje poslovanje z določbami tega zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.
(3) Družba za upravljanje iz prvega odstavka tega člena mora Agenciji v enem letu od uveljavitve tega zakona predložiti poročilo o uskladitvah iz drugega odstavka tega člena ter in ji priložiti dokaze o uskladitvah.
(4) Če družba za upravljanje ravna v nasprotju z drugim oziroma tretjim odstavkom tega člena, ji lahko Agencija začasno prepove opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov oziroma odvzame dovoljenje.
(5) Družba za upravljanje mora shemo iz prvega odstavka 226. člena tega zakona vzpostaviti v roku 18 mesecev od uveljavitve tega zakona.
(6) Družba za upravljanje mora v primeru, ko Agencija oziroma Banka Slovenije še nista izdali nobenega dovoljenja iz tretjega odstavka 55. člena tega zakona, zahtevo za izdajo dovoljenja za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev iz drugega odstavka 59. člena tega zakona Agenciji naknadno posredovati najkasneje v dveh mesecih od datuma prve izdaje dovoljenja iz tretjega odstavka 55. člena tega zakona, vendar ne kasneje kot v dveh letih od uveljavitve tega zakona.
(7) V primerih iz prejšnjega odstavka tega člena se do prve izdaje dovoljenja iz tretjega odstavka 55. člena tega zakona ne uporabljajo določbe 1. točke drugega odstavka 118. člena in določbe 1. točke drugega odstavka 173. člena tega zakona.
Člani uprav družbe za upravljanje
233. člen
Za osebo, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje na podlagi ZISDU, se šteje, da ima dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje po tem zakonu.
Kvalificirani deleži v družbi za upravljanje
234. člen
(1) Za osebe, ki so na dan uveljavitve tega zakona imetniki kvalificiranih deležev oziroma deležev iz drugega odstavka 19. člena tega zakona v družbi za upravljanje, se šteje, da so z uveljavitvijo tega zakona pridobile dovoljenje Agencije iz prvega oziroma drugega odstavka 19. člena tega zakona.
(2) Družba za upravljanje mora v roku osmih dni po uveljavitvi tega zakona Agencijo obvestiti o imetnikih iz prvega odstavka tega člena in višini njihovih deležev.
(3) Obvestilu iz prejšnjega odstavka mora priložiti izpisek iz sodnega registra, če je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, oziroma izpisek iz delniške knjige, če je organizirana kot delniška družba.
Uskladitev vzajemnih skladov
235. člen
(1) Družba za upravljanje, ki ob uveljavitvi tega zakona upravlja vzajemni sklad na podlagi ZISDU, mora v dveh letih od uveljavitve tega zakona:
1. s skrbnikom skleniti pogodbo o opravljanju skrbniških storitev za vzajemni sklad, ki ga upravlja, pri čemer pogodba stopi v veljavo z izdajo dovoljenja Agencije iz 1. točke četrtega odstavka tega člena,
2. uskladiti prospekt in izvleček prospekta vzajemnega sklada z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov,
3. uskladiti pravila upravljanja vzajemnega sklada z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov,
4. uskladiti naložbe vzajemnega sklada z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, in
5. uskladiti poslovanje vzajemnega sklada z drugimi določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov.
(2) Družba za upravljanje iz prvega odstavka tega člena mora v dveh letih od uveljavitve tega zakona na Agencijo vložiti zahtevo za izdajo odločbe o uskladitvi poslovanja vzajemnega sklada s tem zakonom.
(3) Zahtevi iz prejšnjega odstavka mora družba za upravljanje priložiti poročilo o uskladitvah iz prvega odstavka tega člena, izvod prospekta, izvlečka prospekta ter pravil upravljanja vzajemnega sklada, fotokopijo pogodbe sklenjene s skrbnikom in mnenje revizorja, iz katerega izhaja, da naložbe vzajemnega sklada ustrezajo določbam tega zakona o naložbah vzajemnega sklada.
(4) Hkrati z vložitvijo zahteve za izdajo odločbe iz drugega odstavka tega člena mora družba za upravljanje vložiti zahteve za izdajo naslednjih dovoljenj oziroma soglasij po tem zakonu:
1. za izdajo dovoljenja za sklenitev pogodbe s skrbnikom,
2. za izdajo dovoljenja za objavo prospekta in izvlečka prospekta in
3. za izdajo soglasja k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada.
(5) Če Agencija na podlagi poročila iz tretjega odstavka tega člena in drugih podatkov in dokazov ugotovi, da je družba za upravljanje uskladila poslovanje vzajemnega sklada z določbami tega zakona in plačala tarifo Agenciji za vodenje postopka, izda odločbo, s katero ugotovi, da je uskladitev opravljena.
(6) Za odločanje o zahtevi za izdajo odločbe o uskladitvi iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporablja 118. člen tega zakona.
(7) Če družba za upravljanje v dveh letih od uveljavitve tega zakona ne vloži zahteve za izdajo odločbe o uskladitvi iz drugega odstavka tega člena oziroma če Agencija zavrne zahtevo za izdajo odločbe o uskladitvi iz drugega odstavka tega člena, Agencija družbi za upravljanje z odredbo o odpravi kršitev določi dodaten rok, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni in ne daljši od dveh mesecev za izpolnitev obveznosti iz prvega do četrtega odstavka tega člena. Zavržen zahtevek velja za nevloženega.
(8) V primeru iz sedmega odstavka tega člena lahko Agencija družbi za upravljanje tudi začasno prepove upravljanje vzajemnega sklada.
(9) Za začasno prepoved upravljanja vzajemnega sklada se smiselno uporabljajo drugi, četrti in peti odstavek 203. člena ter tretji do šesti odstavek 216. člena tega zakona.
(10) Če družba za upravljanje ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev iz sedmega odstavka tega člena, nastopi razlog za odvzem dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov družbi za upravljanje.
(11) V primeru iz prejšnjega odstavka se opravi prisilni prenos vzajemnega sklada na drugo družbo za upravljanje v skladu z določbami podpoglavja 5.7.2. tega zakona.
(12) V kolikor prisilni prenos ni mogoč mora družba za upravljanje začeti likvidacijo vzajemnega sklada v skladu z določbami 5.8. poglavja tega zakona.
(13) Do popolne uskladitve vzajemnega sklada iz ZISDU z določbami tega zakona o vzajemnih skladih, mora vzajemni sklad iz ZISDU v imenu nositi oznako "poseben" vzajemni sklad, po uskladitvi z vsemi določbami tega zakona pa oznako "vzajemni sklad".
(14) Pravila upravljanja vzajemnega sklada, prospekt in vsa promocijska literatura morata v imenu oziroma firmi vsebovati označbo "poseben vzajemni sklad", kot je opredeljena v prvem odstavku 11. člena tega zakona toliko časa, dokler se vzajemni sklad ne uskladi z določbami 4.3. poglavja tega zakona o naložbah investicijskih skladov in z drugimi določbami tega zakona.
(15) Do izdaje predpisa iz sedmega odstavka 126. člena tega zakona, s katerim Agencija v okviru pogojev za uvrstitev investicijskih kuponov vzajemnega sklada na organiziran trg podrobneje določi tudi postopek izdaje in umika oziroma prenehanja investicijskega kupona kot nematerializiranega vrednostnega papirja, se mora investicijski kupon izdajati v materializirani obliki in ni predmet uvrstitve v trgovanje na organiziran trg.
Uskladitev investicijskih družb
236. člen
(1) Družba za upravljanje, ki ob uveljavitvi tega zakona upravlja investicijsko družbo iz ZISDU, mora v roku dveh let od uveljavitve tega zakona:
1. s skrbnikom skleniti pogodbo o opravljanju skrbniških storitev za investicijsko družbo, ki jo upravlja, pri čemer pogodba stopi v veljavo z izdajo dovoljenja Agencije iz 1. točke drugega odstavka tega člena,
2. uskladiti prospekt in izvleček prospekta investicijske družbe z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov,
3. uskladiti statut investicijske družbe z določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov,
4. uskladiti poslovanje investicijske družbe z drugimi določbami tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov, ter Agenciji predložiti dokazila o vpisu spremembe dejavnosti in firme investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, v sodni register.
(2) Družba za upravljanje iz prejšnjega odstavka mora v roku dveh let od uveljavitve tega zakona vložiti na Agencijo zahtevo za izdajo naslednjih dovoljenj oziroma soglasij po tem zakonu:
1. za izdajo dovoljenja za sklenitev pogodbe s skrbnikom,
2. za izdajo dovoljenja za objavo prospekta in izvlečka prospekta, in
3. za izdajo soglasja k spremembam statuta investicijske družbe ter zahtevi priloži poročilo o usklajevanju naložb investicijske družbe z določbami tega zakona od datuma preoblikovanja iz pooblaščene investicijske družbe dalje.
(3) Za investicijske družbe, ki ob uveljavitvi tega zakona poslujejo kot investicijske družbe na podlagi ZISDU, se prva 4 leta po uveljavitvi tega zakona uporabljajo naslednje izjeme od pravil o naložbah in izpostavljenosti investicijske družbe do posameznih oseb:
1. premoženje investicijske družbe lahko predstavljajo tudi naložbe v nepremičnine,
2. vrednost vrst naložb iz tretjega odstavka 64. člena tega zakona skupaj ne sme presegati 40 odstotkov vrednosti sredstev investicijske družbe.
(4) Družba za upravljanje, ki upravlja investicijsko družbo iz prejšnjega odstavka, mora takoj pričeti z usklajevanjem poslovanja, naložb in izpostavljenosti investicijske družbe do posamezne osebe ter najkasneje v 4 letih od uveljavitvi tega zakona, v celoti uskladiti tudi naložbe in izpostavljenost investicijske družbe do posamezne osebe.
(5) Družba za upravljanje mora v roku 4 let od uveljavitve tega zakona vložiti na Agencijo zahtevo za izdajo odločbe o uskladitvi poslovanja investicijske družbe z določbami tega zakona.
(6) Zahtevi iz prejšnjega odstavka mora priložiti poročilo skrbnika o uskladitvah naložb in izpostavljenosti do posameznih oseb, v katerem morajo biti podrobno opisane morebitne neusklajenosti, izvod prospekta in izvlečka prospekta, fotokopijo pogodbe sklenjene s skrbnikom, fotokopijo statuta iz prvega odstavka tega člena, dokazila o plačilu takse Agenciji za vodenje postopka in mnenje revizorja, iz katerega izhaja, da naložbe in izpostavljenosti investicijske družbe do posameznih oseb ustrezajo določbam tega zakona, ki veljajo za investicijske družbe iz 6. poglavja tega zakona.
(7) Če Agencija na podlagi poročila iz šestega odstavka tega člena in drugih podatkov in dokazov ugotovi, da je družba za upravljanje uskladila poslovanje investicijske družbe z določbami tega zakona in plačala tarifo Agenciji za vodenje postopka, izda odločbo, s katero ugotovi, da je uskladitev opravljena.
(8) Za odločanje o zahtevi za izdajo odločbe o uskladitvi iz petega odstavka tega člena se smiselno uporablja 173. člen tega zakona.
(9) Če družba za upravljanje v roku štirih let od uveljavitve tega zakona ne vloži zahteve za izdajo odločbe o uskladitvi iz petega odstavka tega člena oziroma če Agencija zavrže oziroma zavrne zahtevo za izdajo odločbe o uskladitvi, Agencija družbi za upravljanje z odredbo o odpravi kršitev določi dodaten rok, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni in ne daljši od dveh mesecev za izpolnitev obveznosti iz prvega, drugega, četrtega, petega in šestega odstavka tega člena.
(10) Če družba za upravljanje ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev iz devetega odstavka tega člena, nastopi razlog za odvzem dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov družbi za upravljanje.
(11) V primeru iz prejšnjega odstavka se opravi prisilni prenos investicijske družbe na drugo družbo za upravljanje v skladu z določbami podpoglavja 6.4.2. tega zakona.
(12) V kolikor prisilni prenos ni mogoč mora družba za upravljanje začeti likvidacijo investicijske družbe v skladu z določbami 6.5. poglavja tega zakona.
(13) Prospekt in vsa promocijska literatura morata v imenu oziroma firmi vsebovati označbo "posebna investicijska družba" toliko časa, dokler se investicijska družba ne uskladi z določbami 4.3. poglavja tega zakona o naložbah investicijskih skladov in z drugimi določbami tega zakona.
(14) Za uskladitev z določbami tega zakona se uporabljajo za investicijske družbe, ki bodo nastale s preoblikovanjem oziroma uskladitvijo pooblaščenih investicijskih družb na podlagi ZISDU in ZPSPID po uveljavitvi tega zakona, določbe tega člena in druge določbe tega zakona, pri čemer pričnejo posamezni roki iz tega člena teči od datuma prejema odločbe Agencije o preoblikovanju pooblaščene investicijske družbe v investicijsko družbo.
(15) Investicijska družba iz tega člena se mora najkasneje v roku štirih let od datuma prejema odločbe Agencije iz sedmega odstavka tega člena preoblikovati v vzajemni sklad.
(16) Za preoblikovanje investicijske družbe iz prejšnjega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe 192. in 237. člena tega zakona.
(17) V kolikor družba za upravljanje ne izvrši vseh aktivnosti, potrebnih za preoblikovanje investicijske družbe v vzajemni sklad, mora te aktivnosti izvršiti skrbnik v imenu in za račun investicijske družbe.
(18) Ne glede na določbe petnajstega odstavka tega člena, se investicijski družbi ni potrebno preoblikovati v vzajemni sklad, če delničarji investicijske družbe na skupščini s 3/4 večino vsega kapitala, sprejmejo sklep, da se investicijska družba ne preoblikuje v vzajemni sklad.
Preoblikovanje pooblaščenih investicijskih
družb
237. člen
(1) Do sprejema posebnega zakona se za preoblikovanje pooblaščenih investicijskih družb uporabljajo določbe ZISDU in ZPSPID.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko pooblaščena investicijska družba preoblikuje tudi v vzajemni sklad.
(3) Za preoblikovanje pooblaščene investicijske družbe v vzajemni sklad oziroma za oddelitev dela sredstev pooblaščene investicijske družbe v vzajemni sklad se uporabljajo določbe tega člena in smiselno določbe prvega do vključno petega odstavka 192. člena tega zakona.
(4) Vzajemni sklad se oblikuje iz pooblaščene investicijske družbe tako, da družba za upravljanje prenese premoženje in obveznosti pooblaščene investicijske družbe, ki jo upravlja, v vzajemni sklad, sprejme pravila upravljanja vzajemnega sklada in s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških storitev (oblikuje vzajemni sklad).
(5) Šteje se, da se je pooblaščena investicijska družba preoblikovala v vzajemni sklad z dnem, ko Agencija izda odločbo, s katero ugotovi, da se je pooblaščena investicijska družba uskladila z določbami prejšnjega odstavka tega člena.
(6) Družba za upravljanje mora najkasneje v roku 12 mesecev od dneva prejema odločbe Agencije iz prejšnjega odstavka tega členavložiti zahtevo Agenciji za pridobitev dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada, pri čemer se v zvezi z zahtevo smiselno uporabljajo določbe 117. člena tega zakona.
(7) Za odločanje o izdaji dovoljenja iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 118. člena tega zakona.
(8) Agencija zavrne zahtevo iz šestega odstavka tega člena tudi, če vzajemni sklad nima usklajenih naložb tako, da so upoštevane najmanj določbe V. poglavja ZISDU.
(9) Družba za upravljanje, ki upravlja vzajemni sklad iz drugega odstavka tega člena, mora takoj pričeti z usklajevanjem poslovanja, naložb in izpostavljenosti vzajemnega sklada do posamezne osebe ter se najkasneje v 2 letih od datuma prejema odločbe Agencije iz petega odstavka tega člena, v celoti uskladiti z določbami tega zakona in uskladiti naložbe z določbami poglavja 4.3. in 4.4. tega zakona.
(10) Za usklajevanje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe drugega do vključno štirinajstega odstavka 235. člena tega zakona.
(11) Vzajemni sklad, ki je nastal s preoblikovanjem ali z oddelitvijo sredstev pooblaščene investicijske družbe sme sprejemati nova vplačila oziroma prodajati nove enote premoženja vzajemnega sklada šele z dnem pravnomočnosti odločbe Agencije o uskladitvi iz petega odstavka 235. člena tega zakona.
Provizije
238. člen
(1) Družba za upravljanje, ki upravlja:
1. investicijsko družbo, oziroma
2. pooblaščeno investicijsko družbo, katere delničarji so na skupščini sprejeli sklep o preoblikovanju v investicijsko družbo,
mora v roku 60 dni, šteto od datuma uveljavitve tega zakona, pričeti obračunavati upravljalsko provizijo za upravljanje investicijske družbe v višini in na način, kot to določa drugi odstavek 177. člena tega zakona.
(2) Družba za upravljanje, ki upravlja:
1. vzajemni sklad, oziroma
2. pooblaščeno investicijsko družbo, katere delničarji so na skupščini sprejeli sklep o preoblikovanju v vzajemni sklad ali oddelitvi dela sredstev v vzajemni sklad,
mora od datuma, ki ga družba za upravljanje opredeli v pravilih upravljanja vzajemnega sklada oziroma v statutu pooblaščene investicijske družbe, dalje obračunavati celotno upravljavsko provizijo za upravljanje vzajemnega sklada oziroma za upravljanje takšne pooblaščene investicijske družbe, v višini in na način, kot to določata prvi in drugi odstavek 123. člena tega zakona za upravljavske provizije, do katerih je upravičena družba za upravljanje vzajemnega sklada.
(3) Pri oddelitvi sredstev investicijske družbe ali pooblaščene investicijske družbe v vzajemni sklad oziroma pri preoblikovanju pooblaščene investicijske družbe oziroma investicijske družbe v vzajemni sklad, je dolžna družba za upravljanje, ki upravlja tako nastal vzajemni sklad, vsem imetnikom kuponov, ki želijo biti izplačani, obračunati izstopno provizijo, v skladu s pravili upravljanja vzajemnega sklada, ki znaša v prvem letu od preoblikovanja oziroma oddelitve sredstev v vzajemni sklad od 0 do 20 odstotkov in v drugem letu od 0 do 10 odstotkov od vrednosti enote vzajemnega sklada.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka mora družba za upravljanje v pravilih upravljanja vzajemnega sklada določiti višino izstopne provizije v takšnem odstotku od vrednosti enote vzajemnega sklada, ki je enak ali večji od odstotka deleža netržnega in nelikvidnega premoženja vzajemnega sklada v celotnem premoženju vzajemnega sklada, v nižjem odstotku pa samo pod pogojem, da vrednostni obseg in dinamika izplačil enot vzajemnega sklada, na podlagi prejetih zahtevkov za odkup in izplačilo investicijskih kuponov, ter dejanska struktura in lastnosti naložb vzajemnega sklada, zagotavljata družbi za upravljanje strukturno in časovno usklajevanje naložb vzajemnega sklada, v skladu z določbami tega zakona.
(5) Izstopna provizija iz tretjega oziroma četrtega odstavka tega člena ostane vzajemnemu skladu v obdobju do prejema odločbe Agencije iz petega odstavka 235. člena tega zakona o uskladitvi vzajemnega sklada z vsemi določbami tega zakona, ki veljajo za vzajemni sklad iz 5. poglavja tega zakona, in je sestavni del sredstev vzajemnega sklada.
(6) Izstopne provizije zaračunane od datuma prejema odločbe Agencije iz petega odstavka 235. člena dalje, pripadajo družbi za upravljanje.
Izdaja predpisov
239. člen
(1) Agencija mora v roku 6 mesecev od uveljavitve tega zakona izdati predpise na podlagi tega zakona, potrebne za uskladitev poslovanja družbe za upravljanje in za uskladitev poslovanja vzajemnih skladov oziroma investicijskih družb.
(2) Agencija mora v roku 8 mesecev od uveljavitve tega zakona izdati preostale predpise na podlagi tega zakona, ki niso predpisi iz prvega odstavka tega člena.
(3) Do izdaje predpisov na podlagi tega zakona se uporabljajo predpisi, izdani na podlagi ZISDU.
Razveljavitev predpisov
240. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona nehajo veljati:
1. zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 6/94, 68/96 – odločba US, 25/97, 10/98, 26/99 in 56/99),
2. tretji in četrti odstavek 335. člena, 379. člen in 380. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, 81/2000, 124/2000 in 109/2001),
3. peti odstavek 33. člena zakona o prvem pokojninskem skladu in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb (Uradni list RS, št. 50/99 in 106/99),
(2) Ne glede na določbe 1. točke prvega odstavka tega člena se za pooblaščene investicijske družbe in pooblaščeno družbo za upravljanje, ki upravlja samo pooblaščene investicijske družbe, uporablja ZISDU v kolikor ta zakon izrecno ne določa drugače.
(3) Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena se za omejitev naložb pooblaščenih investicijskih družb uporablja tudi četrti odstavek 76. člena tega zakona.
(4) Ne glede na določbe 1. točke prvega odstavka in tretjega odstavka tega člena, se V. poglavje ZISDU uporablja po uveljavitvi tega zakona za vzajemne sklade iz 237. člena tega zakona, do pravnomočnosti odločbe Agencije o uskladitvi iz petega odstavka 235. člena tega zakona.
Začetek uporabe posameznih določb zakona
241. člen
(1) Določbe 3. točke četrtega odstavka 5. člena, petega odstavka 19. člena, 41. do 44. člena, 46. do 49. člena, 95. člena, 2. točke tretjega odstavka in 1. točke petega odstavka 223. člena, 224. člena in 225. člena tega zakona se začnejo uporabljati z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji.
(2) Do začetka uporabe določb iz prvega odstavka tega člena se:
1. za odločanje o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža osebe države članice uporablja tretji odstavek 20. člena tega zakona,
2. za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov izven območja Republike Slovenije uporablja 45. člen tega zakona,
3. za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov družb za upravljanje držav članic uporablja 50. do 52. člen tega zakona,
4. za posredovanje podatkov in odločanje o zaprosilih nadzornih organov držav članic uporabljajo določbe 3. točke tretjega odstavka in 2. točke petega odstavka 223. člena tega zakona.
(3) Z dnem pristopa Republike Slovenije k Evropski uniji se:
1. za odločanje o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža osebe države članice preneha uporabljati tretji odstavek 20. člena tega zakona,
2. za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov na območju držav članic Evropske unije preneha uporabljati 45. člen tega zakona,
3. za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov družb za upravljanje držav članic preneha uporabljati 50. do 52. člen tega zakona,
4. za posredovanje podatkov in odločanje o zaprosilih nadzornih organov držav članic preneha uporabljati 3. točka tretjega odstavka in 2. točka petega odstavka 223. člena tega zakona.
Uveljavitev zakona
242. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje – ZISDU-1A (Uradni list RS, št. 42/04) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Začetek uporabe posameznih določb zakona
57. člen
(1) Do začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03, v nadaljnjem besedilu: ZP-1) postopek o prekršku za prekrške, ki jih določa ta zakon, ni dopusten, če pretečeta dve leti od dneva, ko je bil prekršek storjen. Zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška. Z vsakim pretrganjem začne zastaralni rok znova teči, vendar pa se postopek zaradi prekrška v nobenem primeru ne more več začeti ali nadaljevati po preteku štirih let od dneva, ko je bil prekršek storjen.
(2) Določba 231.b člena se uporablja od 1. januarja 2005 dalje.
(3) Globe, določene s tem zakonom, se do začetka uporabe ZP-1 v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni in sicer:
1. za prekrške, ki jih ZISDU-1 opredeljuje kot hujše kršitve:
– družbi za upravljanje, skrbniku ter pravnim osebam za prekrške iz 231. člena se za prekrške izreče denarna kazen od 300.000 do 30,000.000 tolarjev,
– odgovornim osebam subjektov iz prejšnje alinee se izreče denarna kazen od 30.000 do 1,500.000 tolarjev,
– fizičnim osebam se za prekrške iz 231. člena izreče denarna kazen od 3.000 do 450.000 tolarjev,
2. za prekrške, ki jih ZISDU-1 opredeljuje kot lažje kršitve:
– družbi za upravljanje in skrbniku se izreče denarna kazen od 100.000 do 10,000.000 tolarjev,
– odgovornim osebam subjektov iz prejšnje alineje se izreče denarna kazen od 10.000 do 500.000 tolarjev.
(4) Določba 231.a člena se uporablja od 1. januarja 2005 dalje.
Uskladitev družb za upravljanje v zvezi s kvalificiranimi deleži v skrbniku
58. člen
Družba za upravljanje, ki je na dan uveljavitve tega zakona imetnica delnic oziroma poslovnega deleža v skrbniku, na podlagi katerega dosega ali presega kvalificiran delež v skrbniku ali na podlagi katerega izvaja pomemben vpliv na skrbnika, s katerim ima sklenjeno pogodbo o opravljanju skrbniških storitev, mora najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona odtujiti delnice oziroma poslovni delež v skrbniku tako, da se zaradi tega njen delež zmanjša pod 10% oziroma pod mejo, ki ji zagotavlja izvajanje pomembnega vpliva na skrbnika.
Nova tripartitna pogodba med družbo za upravljanje, skrbnikom in klirinško depotno družbo
59. člen
(1) Družba za upravljanje, skrbnik in klirinško depotna družba morajo najkasneje v 60 dneh od uveljavitve tega zakona skleniti novo pogodbo, na podlagi katere postane član klirinško depotne družbe skrbnik, in s katero se v skladu z zakonskimi določbami uredijo razmerja, pravice in obveznosti med družbo za upravljanje, skrbnikom investicijskega sklada in klirinško depotno družbo, zlasti v zvezi z odpiranjem računa vrednostnih papirjev, če so bili ti izdani v nematerializirani obliki za posamezen investicijski sklad, v zvezi z vpogledom v stanje in promet z vrednostnimi papirji na tem računu, v zvezi z vnosom nalogov za razpolaganje z vrednostnimi papirji na računih investicijskih skladov in denarno poravnavo kupoprodaj vrednostnih papirjev za račun posameznega investicijskega sklada.
(2) Z dnem sklenitve pogodbe iz prejšnjega odstavka tega člena preneha veljati pogodba, sklenjena med družbo za upravljanje, skrbnikom in klirinško depotno družbo, na podlagi katere je postala članica klirinško depotne družbe družba za upravljanje.
Uskladitev družb za upravljanje pri upravljanju premoženja dobro poučenih vlagateljev
60. člen
Družbe za upravljanje, ki na dan uveljavitve tega zakona že upravljajo premoženje dobro poučenih vlagateljev, morajo najkasneje v 30 dneh po uveljavitvi tega zakona, sprejeti notranji akt iz devetega odstavka 7.a člena.
Izdaja predpisov
61. člen
Predpise, za katere ta zakon določa, da jih predpiše Agencija, mora Agencija izdati najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega zakona.
Uveljavitev zakona
62. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.