Uradni list

Številka 39
Uradni list RS, št. 39/1997 z dne 30. 6. 1997
Uradni list

Uradni list RS, št. 39/1997 z dne 30. 6. 1997

Kazalo

2147. Pravilnik o požarnem redu, stran 3528.

Na podlagi petega odstavka 35. člena zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93) in na podlagi 99. člena zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94) izdaja minister za obrambo
P R A V I L N I K
o požarnem redu
1. člen
Ta pravilnik določa objekte, vsebino in pogoje za pripravo požarnega reda in požarnega načrta.
2. člen
Lastnik ali uporabnik poslovnega, industrijskega ali stanovanjskega objekta, razen družinske stanovanjske hiše, v požarnem redu določi:
1. organizacijo varstva pred požarom, zlasti naloge in odgovornosti zaposlenih, obiskovalcev, gostov oziroma stanovalcev pri preprečevanju nastanka požara,
2. ukrepe varstva pred požarom, ki jih zahtevajo delovne ali bivalne razmere, ter način in kontrolo izvajanja teh ukrepov,
3. navodila za ravnanje v primeru požara, zlasti naloge, odgovornosti in postopke za ukrepanje za zaposlene, obiskovalce ali goste oziroma stanovalce ob nastanku požara, ter naloge in odgovornosti zaposlenih oziroma stanovalcev po požaru,
4. vrste in načine usposabljanja zaposlenih oziroma stanovalcev.
3. člen
Obvezne priloge požarnega reda iz prejšnjega člena so:
1. izvleček požarnega reda,
2. navodila za posameznike,
3. požarni načrt za objekte, določene s tem pravilnikom,
4. načrt evakuacije za objekte, določene s tem pravilnikom,
5. evidenčni listi o rednih pregledih ter vzdrževanju in servisiranju opreme, naprav in drugih sredstev za varstvo pred požarom,
6. evidenčni listi o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom,
7. evidenčni listi o požarih, eksplozijah, gasilskih intervencijah ter nastali škodi,
8. kontrolni listi.
4. člen
Vsebine določenih delov požarnega reda morajo biti prilagojene posebnostim posameznega objekta in napisane v ločenih celotah. Požarni red je treba stalno dopolnjevati in prilagajati spremembam v objektu, ki vplivajo na varstvo pred požarom.
Delodajalec mora poskrbeti, da je s požarnim redom seznanjen vsak, ki je redno, začasno ali občasno zaposlen pri njem.
Pri izdelavi požarnega reda, izvlečka iz požarnega reda ter navodil za posameznike se smiselno uporabljajo slovenski standardi SIST DIN 14096-1, SIST DIN 14096-2 in SIST DIN 14096-3.
5. člen
Izvleček iz požarnega reda mora vsebovati splošne podatke o:
1. organizaciji varstva pred požarom,
2. ukrepih varstva pred požarom,
3. navodilih za ravnanje v primeru požara.
Vsebino izvlečka iz požarnega reda je treba za posamezna mesta v objektu prilagoditi posebnostim tega dela objekta.
Izvleček iz požarnega reda mora biti v poslovnih, industrijskih in stanovanjskih objektih izobešen na vidnem mestu. Izdelan mora biti na formatu A4 ali A3.
6. člen
Navodila za ravnanje za posameznike se izdelajo za skupine oseb, in sicer za:
1. osebe, ki se v objektu zadržujejo samo občasno,
2. osebe, ki so v objektu zaposlene ali v njem bivajo in nimajo posebnih nalog na področju varstva pred požarom,
3. osebe, ki so v objektu zaposlene, v njem bivajo ali se v njem zadržujejo samo občasno in imajo posebne naloge na področju varstva pred požarom.
Navodila za posamezne skupine oseb morajo vsebovati:
1. preventivne ukrepe in postopke za preprečevanje nastanka požara,
2. postopke in naloge v primeru požara,
3. postopke in naloge po požaru.
Osebe, ki so v objektu zaposlene ali v njem bivajo, morajo dobiti svoj izvod navodila za skupino, ki ji pripadajo.
7. člen
Požarni načrt je grafični prikaz situacije objekta in delov objekta z označenimi nevarnostmi ter napravami in sredstvi za preventivno in aktivno požarno zaščito. Namenjen je uporabnikom objekta, gasilcem in drugim reševalcem.
Požarni načrt mora biti izdelan za poslovne, industrijske, stanovanjske in druge objekte, v katerih obstaja srednja, srednja do povečana, velika ali zelo velika požarna ogroženost.
8. člen
Požarni načrt mora v skladu s prejšnjim členom vsebovati prikaz objekta v prostoru in prikaz požarnovarnostne ureditve objekta.
Prikaz objekta v prostoru mora zajemati podatke o:
1. legi in namembnosti vseh objektov na zemljišču,
2. stopnji požarne obremenitve,
3. intervencijskih poteh in postavitvenih površinah za gasilce in druge reševalce,
4. visoko- in nizkonapetostnih elektrovodih in napravah,
5. plinovodih ali vodih požarno nevarnih snovi,
6. hidrantnih omrežjih in drugih vodnih virih za potrebe gašenja,
7. prisotnosti nevarnih snovi in eksplozijsko ogroženih prostorih,
8. gasilskih orodiščih.
Prikaz požarnovarnostne ureditve objekta mora v tlorisih posameznih etaž zajemati podatke o:
1. mejah požarnih sektorjev,
2. odprtinah v zidovih in stropovih z zaporami,
3. dostopnih poteh,
4. poteh za evakuacijo in stopniščih,
5. posebno nevarnih prostorih,
6. prostorih, kjer se ne sme gasiti z vodo,
7. prostorih, v katerih je prisotno sevanje,
8. električnih transformatorjih in napravah za oskrbo z energijo ter stikalih za te naprave,
9. tlačnih posodah,
10. legi plinske požarne pipe,
11. vgrajenih sistemih aktivne požarne zaščite, ročnih in prevoznih gasilnih aparatih, hidrantih,
12. lokacijah javljalnikov požara in naprav za alarmiranje,
13. možnosti notranjega napada.
9. člen
Požarni načrt mora biti izdelan na formatu A4 ali A3 ter v merilu ali v koordinatni mreži.
Za označevanje opreme, naprav in drugih sredstev za varstvo pred požarom je treba pri izdelavi požarnega načrta upoštevati slovenski standard SIST ISO 6790. Do sprejetja novega slovenskega standarda se za oznake pri izdelavi požarnega načrta, ki niso določene v standardu SIST ISO 6790, uporablja tudi JUS. U. J1.220.
Glede na velikost in strukturo objekta morajo biti pripravljeni tudi požarni načrti za posamezne dele objekta z vrisanimi nevarnostmi.
10. člen
V bolnicah, domovih za ostarele, šolah, hotelih in drugih objektih, ki so namenjeni nastanitvi gostov, ter v objektih, kjer se lahko začasno zbere več kot 100 ljudi, mora biti v vsaki sobi ali v prostoru, kjer se zbirajo ljudje, izobešen načrt evakuacije. Načrt evakuacije mora biti izdelan v skladu s požarnim načrtom iz prejšnjega člena.
V načrtu evakuacije mora biti vrisan položaj posamezne sobe ali posameznega prostora, evakuacijska pot, zbirno mesto, mesta, kjer so nameščena ročna gasilna sredstva, in položaj ročnih javljalnikov požara.
V hotelskih in drugih sobah, ki so namenjene nastanitvi gostov, mora biti poleg načrta evakuacije izobešeno tudi navodilo za ravnanje v primeru požara, napisano v slovenskem, angleškem in nemškem jeziku. Na območjih, kjer živijo pripadniki avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti, morajo biti navodila napisana tudi v jeziku narodne skupnosti.
11. člen
Lastnik ali uporabnik objekta oziroma oseba, ki jo za izvajanje ukrepov varstva pred požarom v objektu v skladu s predpisi pooblasti lastnik ali uporabnik, določi način in pogostost periodičnih pregledov opreme, naprav in drugih sredstev za varstvo pred požarom glede na predpise in navodila proizvajalcev ter požarno ogroženost objekta. Vzorčni obrazec kontrolnega lista je sestavni del tega pravilnika.
12. člen
Požarni red in požarni načrt mora izdelati lastnik ali uporabnik objekta oziroma oseba, ki je pooblaščena za izvajanje ukrepov varstva pred požarom v objektu.
Če lastnik ali uporabnik objekta oziroma pooblaščena oseba za izvajanje ukrepov varstva pred požarom ne more izdelati požarnega reda in požarnega načrta sama, mora izdelavo naročiti pri organizaciji, ki deluje na področju varstva pred požarom in ima vsaj enega delavca z najmanj VI. stopnjo strokovne izobrazbe tehnične ali gasilske smeri in opravljenim splošnim delom strokovnega izpita iz varstva pred požarom na podlagi pravilnika o usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom in o usposabljanju odgovornih oseb za izvajanje ukrepov varstva pred požarom (Uradni list RS, št. 64/95). Za izdelavo požarnega reda in požarnega načrta za objekte s stopnjo požarne ogroženosti od srednje do zelo velike mora imeti organizacija, ki deluje na področju varstva pred požarom vsaj enega delavca z najmanj VII. stopnjo izobrazbe ustrezne tehnične ali gasilske smeri ter opravljenim splošnim in posebnim delom strokovnega izpita iz varstva pred požarom.
Organizacija, ki deluje na področju varstva pred požarom vsaj 5 let in nima delavca z ustrezno izobrazbo iz prejšnjega odstavka, lahko izdeluje požarne rede in požarne načrte še eno leto po uveljavitvi tega pravilnika.
13. člen
Evidenco o požarih in eksplozijah vodi lastnik ali uporabnik objekta na obrazcu, ki je sestavni del tega pravilnika. V desetih dneh po požaru ali eksploziji mora lastnik ali uporabnik objekta poslati celovito poročilo o požaru pristojni upravi za obrambo Ministrstva za obrambo.
Evidence o nastali škodi, gasilskih intervencijah, usposabljanju zaposlenih za varstvo pred požarom in o opremi, napravah in drugih sredstvih za varstvo pred požarom se vodijo v skladu s posebnimi predpisi.
14. člen
Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za vojaške objekte, razen za strelišča, poligone in posebej urejena poveljniška mesta, ognjene položaje in stacionarne objekte telekomunikacijskih sistemov. Za te objekte se varstvo pred požarom uredi z elaboratom ali navodilom za uporabo objekta.
15. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 017-02-18/97
Ljubljana, dne 9. junija 1997.
Minister
za obrambo
Tit Turnšek l. r.
Navodilo za izpolnjevanje obrazca
V rubriki pod zaporedno številko 4 se navede, ali je nastal požar na gradbenem objektu, v naravi ali na prometnih sredstvih. Ob vsaki kategoriji se poleg osnovne razdelitve navede tudi vrsta objekta (npr. proizvodni prostor, skladišče, poslovna stavba, gostinski obrat), vrsta požara v naravi (npr. gozd, park, travnik, smetišče) ali vrsta prometnega sredstva (npr. osebno vozilo, tovorno vozilo, vlak).
V rubriki pod zaporedno številko 5 se navede, ali je požar odkrila oseba (navede se ime in priimek, če sta znana) ali naprava za javljanje požara (navede se, katera).
V rubriki pod zaporedno številko 6 se navede vzrok nastanka požara. Požar je lahko nastal zaradi samovžiga, naravnega pojava (strela), cigaretnega ogorka, odprtega ognja, ognjišča, iskre, kratkega stika, poškodbe ali okvare sredstev, opreme ali strojev, brušenja ali varjenja, eksotermnih reakcij, električnih ali grelnih naprav ali aparatov, preobremenjenosti električnih vodov, gradbenih ali konstrukcijskih pomanjkljivosti, eksplozije. Navede se tudi, ali o vzroku nimamo podatka oziroma je vzrok neznan.
V rubriki pod zaporedno številko 7 se navede način povzročitve požara. Požar se lahko povzroči zaradi malomarnosti, namerne povzročitve, otroške igre, naravnega pojava ali ga povzroči žival. Navede se tudi, ali o načinu povzročitve ni podatka oziroma je način neznan.
V rubriki pod zaporedno številko 8 se navede vrsto, proizvajalca in tip vgrajenega sistema aktivne požarne zaščite ter številko in datum potrdila o brezhibnem delovanju tega sistema.
V rubriki pod zaporedno številko 9 se navede s katero opremo (npr. ročni gasilni aparat, hidranti) in s katerim sredstvo (npr. voda, prah, pena) je bil požar pogašen.
V rubriki pod zaporedno številko 10 se za vsako kategorijo navedejo številčni podatki o sodelujočih pri gašenju (npr. __ zaposelnih, __ poklicnih gasilcev, __ prostovoljnih gasilcev, __ drugih reševalcev).
V rubriki pod zaporedno številko 11 se navede, koliko zaposlenih, gasilcev, reševalcev ter ostalih je bilo ob požaru poškodovanih, mrtvih ali pogrešanih.
V rubriki pod zaporedno številko 12 se navede neposredna materialna škoda v tolarjih. Če materialne škode ni, se napiše “brez škode”.
V rubriki pod zaporedno številko 13 se navede, kdo je vodil intervencijo, čas trajanja intervencije ter število sodelujočih gasilskih in drugih reševalnih enot.
V rubriki pod zaporedno številko 14 se navede, katere preventivne in druge ukrepe je treba izvesti za preprečitev nastanka požara.