Uradni list

Številka 123
Uradni list RS, št. 123/2004 z dne 18. 11. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 123/2004 z dne 18. 11. 2004

Kazalo

5124. Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, stran 14819.

Na podlagi četrtega odstavka 112. in četrtega odstavka 113. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta uredba določa način obračunavanja, odmere in plačevanja okoljske dajatve za onesnaževanje okolja (v nadaljnjem besedilu: okoljska dajatev), ki je posledica odvajanja odpadnih voda v javno kanalizacijo, neposredno v površinske vode ali posredno s ponikanjem v podzemne vode (v nadaljnjem besedilu: odvajanje), ter merila in pogoje za vračilo plačane okoljske dajatve.
2. člen
(1) Okoljska dajatev se plačuje za odvajanje industrijske, komunalne in padavinske odpadne vode.
(2) Okoljska dajatev je prihodek proračuna Republike Slovenije.
(3) Prihodki proračuna Republike Slovenije iz plačil okoljske dajatve iz prejšnjega odstavka so namenski prejemki državnega proračuna za izvedbo operativnega programa varstva okolja na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
3. člen
Okoljska dajatev se ne plačuje za:
a) odpadno vodo, ki nastaja v kmetijstvu in se tudi uporablja v kmetijstvu na kmetijskih zemljiščih,
b) odpadno vodo, ki nastaja na vodnem ali priobalnem zemljišču pri odkopu naplavljenega rečnega gramoza, in se uporablja samo za pranje gramoza ter če je zagotovljeno, da se ne odvaja v druge površinske vode,
c) odpadno vodo, ki nastaja pri opravljanju dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
d) padavinsko vodo, ki se odvaja iz javnih cestnih površin in površin z železniškimi tiri,
e) padavinsko vodo, ki se odvaja iz objektov infrastrukture, namenjene letalskemu in pomorskemu prometu,
f) padavinsko vodo, ki se odvaja s površin prekritih in skladno s predpisi zaprtih odlagališč odpadkov ali jalovine, ki je nastala pri izkoriščanju rudnin.
4. člen
Pojmi imajo po tej uredbi naslednji pomen:
1. čistilna naprava je naprava za obdelavo odpadne vode, ki zmanjšuje ali odpravlja onesnaženost odpadne vode;
2. mala komunalna čistilna naprava je čistilna naprava za komunalno odpadno vodo z zmogljivostjo manjšo od 2.000 PE, ki obratuje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav;
3. enota obremenitve voda z odpadnimi vodami je enota, določena kot podlaga za izračun osnove za obračunavanje in odmero okoljske dajatve (v nadaljnjem besedilu: enota obremenitve);
4. odpadna voda je voda, ki se po uporabi odvaja in je lahko industrijska odpadna voda, padavinska odpadna voda ali komunalna odpadna voda;
5. industrijska odpadna voda je voda, ki po uporabi v industrijski, obrtni ali obrti podobni, gospodarski ali kmetijski dejavnosti ali drugi storitveni dejavnosti vsebuje naslednje snovi:
– snovi, ki se oksidirajo, izražene kot kemijska potreba po kisiku (v nadaljnjem besedilu: KPK),
– fosforjeve spojine,
– dušikove spojine,
– organske halogenske spojine kot adsorbirani organsko vezani halogeni,
– živo srebro in njegove spojine, izražene kot Hg,
– kadmij in njegove spojine, izražene kot Cd,
– krom šestvalentni in njegove spojine, izražene kot Cr (VI),
– nikelj in njegove spojine, izražene kot Ni,
– svinec in njegove spojine, izražene kot Pb,
– baker in njegove spojine, izražene kot Cu, ali
– strupene snovi za vodne bolhe.
Industrijske odpadne vode so tudi izcedne in druge odpadne vode, ki se zbirajo in odtekajo iz objektov za obdelavo, skladiščenje in odlaganje odpadkov;
6. komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna odpadna voda je tudi voda, ki nastaja v stavbah v javni rabi ali pri kakršnikoli dejavnosti, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu. Komunalna odpadna voda je tudi odpadna voda, ki nastaja kot industrijska odpadna voda v proizvodnji ali storitveni ali drugi dejavnosti ali mešanica te odpadne vode s komunalno ali padavinsko odpadno vodo, če je po naravi ali sestavi podobna odpadni vodi po uporabi v gospodinjstvu, njen povprečni dnevni pretok ne presega 15 m3/dan, njena letna količina ne presega 4.000 m3, obremenjevanje okolja zaradi njenega odvajanja ne presega 50 PE in pri kateri za nobeno od nevarnih snovi, določenih kot nevarne v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod, letna količina ni presežena;
7. padavinska odpadna voda je voda, ki se kot posledica meteorskih padavin odvaja iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin;
8. investicijska dokumentacija je investicijski program in drugi dokumenti, ki jih je treba v času priprave investicije v infrastrukturo javne službe izdelati v skladu s predpisi s področja javnih financ, ki urejajo izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja, in v skladu z operativnim programom varstva okolja s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode;
9. investicijski projekt občine je skupek aktivnosti za gradnjo novih ali obnovo obstoječih objektov infrastrukture javne službe na območju posamezne občine ali več občin, če gre za skupno infrastrukturo več občin, ki predstavlja v okviru operativnega programa varstva okolja s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode zaokroženo celoto in za katero so predvideni tudi viri iz plačil okoljske dajatve, pri tem pa je določen datum začetka projekta in njegov zaključek s predajo v uporabo in končnim obračunom;
10. javna kanalizacija je omrežje kanalskih vodov, kanalov in jarkov ter z njimi povezanih tehnoloških naprav, ki se povezujejo v sekundarno, primarno ali magistralno kanalizacijsko omrežje in s pomočjo katerega se zagotavlja odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in iz utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih javnih površin. Objekti in naprave javne kanalizacije so infrastruktura javne službe. Priključki stavb na javno kanalizacijo, pretočne ter nepretočne greznice in male čistilne naprave z zmogljivostjo, manjšo od 50 PE, niso objekti javne kanalizacije;
11. javna služba je lokalna gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode;
12. načrt razvojnih programov države na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: načrt razvojnih programov države) je sestavni del državnega proračuna in ga sestavljajo projekti in programi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, za katere je predvideno financiranje ali sofinanciranje iz sredstev državnega proračuna in je prikazan najmanj za obdobje štirih let;
13. načrt razvojnih programov občine na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljnjem besedilu: načrt razvojnih programov občine) je sestavni del občinskega proračuna in ga sestavljajo projekti in programi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, ki so sofinancirani tudi iz sredstev državnega proračuna, prikazani najmanj za obdobje štirih let. Načrt razvojnih programov občine mora biti usklajen z načrtom razvojnih programov države.
5. člen
(1) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve za odvajanje industrijske odpadne vode je oseba, ki zaradi izvajanja svoje dejavnosti povzroča odvajanje industrijske odpadne vode, za katerega je v skladu s predpisi, ki urejajo obratovalni monitoring odpadnih vod, določeno izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih vod (v nadaljnjem besedilu: zavezanec za industrijsko odpadno vodo).
(2) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve za odvajanje komunalne odpadne vode je izvajalec javne službe na območju lokalne skupnosti, in sicer za komunalno odpadno vodo tistih uporabnikov, ki so priključeni na omrežje javne kanalizacije ali odvajajo komunalno odpadno vodo skozi pretočno greznico ali malo komunalno čistilno napravo (v nadaljnjem besedilu: zavezanec za komunalno odpadno vodo).
(3) Zavezanec za komunalno odpadno vodo je občina, če se plačila uporabnikov storitev javne službe, ki se opravljajo na njenem območju ali na delu njenega območja, zbirajo na njenem računu.
(4) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve za odvajanje padavinske odpadne vode je oseba, ki zaradi izvajanja svoje dejavnosti uporablja več kot tri hektarje utrjenih, tlakovanih ali z drugim materialom prekritih površin, ki so namenjene parkiranju ali vzdrževanju vozil, skladiščenju ali izvajanju druge dejavnosti, če površine nimajo statusa javnega dobra.
II. VIŠINA OKOLJSKE DAJATVE
6. člen
Ceno za enoto obremenitve določi Vlada Republike Slovenije s sklepom na predlog ministrstva, pristojnega za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
III. OBRAČUNAVANJE OKOLJSKE DAJATVE
7. člen
(1) Zavezanec za industrijsko odpadno vodo plačuje okoljsko dajatev od seštevka enot obremenitve, doseženih v koledarskem letu z odvajanjem industrijske odpadne vode na vseh izpustih.
(2) Seštevek enot obremenitve iz prejšnjega odstavka se izračuna glede na količino vsake snovi iz 3. točke 4. člena te uredbe v odpadni vodi na podlagi tabele 1 iz priloge 1, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Zavezanec za industrijsko odpadno vodo ugotavlja snovi iz 3. točke 4. člena te uredbe v odpadni vodi na podlagi podatkov o kakovosti in količini svojih odpadnih voda, pridobljenih s predpisanim obratovalnim monitoringom odpadnih vod do 31. decembra v letu, za katero se plačuje okoljska dajatev.
(4) Okoljska dajatev se ne plačuje od enot obremenitve za snov, če v onesnaženi odpadni vodi ne presega koncentracije in letne količine za to snov, ki so določene v tabeli 1 iz priloge 1 te uredbe.
(5) Zavezanec za industrijsko odpadno vodo ne plačuje okoljske dajatve od enot obremenitve za strupene snovi za vodne bolhe, če odvaja odpadne vode v javno kanalizacijo.
8. člen
(1) Zavezanec za komunalno odpadno vodo plačuje okoljsko dajatev od seštevka enot obremenitve, doseženih v koledarskem letu z odvajanjem komunalne odpadne vode na celotnem območju, na katerem izvaja javno službo.
(2) Če je območje izvajanja javne službe posameznega zavezanca za komunalno odpadno vodo na območju več občin, mora plačevati okoljsko dajatev od seštevka enot obremenitve, doseženih z odvajanjem komunalne odpadne vode, za vsako občino posebej.
(3) Če se v občini izvajata javni službi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode ločeno, plačuje okoljsko dajatev od seštevka enot obremenitve izvajalec oziroma izvajalci javne službe odvajanja komunalne odpadne vode na območju občine.
9. člen
(1) Če se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, ki nima komunalne ali skupne čistilne naprave, je seštevek enot obremenitve:
a) za odvajanje v javno kanalizacijo enak:
                              0,9 kg/m3 O(2) x (letna poraba vode v m3)
število enot obremenitve =  -------------------------------------------
                                             50 kg O(2)
kjer je:
– 0,9 kg O(2)/m3 – koncentracija KPK za komunalno odpadno vodo,
– letna poraba vode – letna količina porabljene pitne vode pri uporabnikih storitev javne službe, ki odvajajo komunalno odpadno vodo v javno kanalizacijo,
– 50 kg O(2–)količina KPK, ki skladno s tabelo 1 iz priloge 1 te uredbe določa 1 enoto obremenitve za KPK, in
b) za odvajanje v javno kanalizacijo iz stanovanjske stavbe na območju, kjer se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem odvzema pitne vode iz vodovodnega sistema, enak številu prebivalcev, ki imajo stalno prebivališče v tej stavbi.
(2) Če se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, ki je zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, se pri seštevku enot obremenitve iz prejšnjega odstavka odštejejo enote obremenitve za KPK, ki ga je odstranila komunalna ali skupna čistilna naprava.
(3) Če se komunalna odpadna voda ne odvaja v javno kanalizacijo, je seštevek enot obremenitve:
a) za odvajanje skozi pretočno greznico iz stanovanjske ali nestanovanjske stavbe enak količniku med celotno letno količino porabljene pitne vode v tej stavbi, izražene v m3, in povprečno letno količino porabljene pitne vode na prebivalca, ki je enaka 50 m3,
b) za odvajanje skozi malo komunalno čistilno napravo iz stanovanjske ali nestanovanjske stavbe enak 15% količnika med celotno letno količino porabljene pitne vode v tej stavbi, izražene v m3, in povprečno letno količino porabljene pitne vode na prebivalca, ki je enaka 50 m3,
c) za odvajanje skozi pretočno greznico iz stanovanjske stavbe na območju, kjer se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem odvzema pitne vode iz vodovodnega sistema, enak številu prebivalcev, ki imajo stalno prebivališče v tej stavbi,
d) za odvajanje skozi malo komunalno čistilno napravo iz stanovanjske stavbe na območju, kjer se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem odvzema pitne vode iz vodovodnega sistema, enak 15% števila prebivalcev, ki imajo stalno prebivališče v tej stavbi.
(4) Če se komunalna odpadna voda odvaja skozi pretočno greznico ali malo komunalno čistilno napravo iz stavbe brez prebivalcev s stalnim prebivališčem na območju, kjer se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem odvzema pitne vode iz vodovodnega sistema, v stavbi pa se izvaja stalno ali občasno gospodarska dejavnost, se okoljska dajatev za odvajanje komunalne odpadne vode obračuna na podlagi ocene izvajalca javne službe o porabi pitne vode v tej stavbi in meril iz prejšnjega odstavka.
(5) Če se komunalna odpadna voda odvaja skozi pretočno greznico ali malo komunalno čistilno napravo iz stavbe brez prebivalcev s stalnim prebivališčem na območju, kjer se poraba pitne vode ne ugotavlja z merjenjem odvzema pitne vode iz vodovodnega sistema, v stavbi pa se ne izvaja nobena gospodarska dejavnost, se okoljska dajatev za odvajanje komunalne odpadne vode iz te stavbe ne obračunava.
(6) Če se del pitne vode, odvzete iz vodovodnega sistema, uporablja tudi za industrijske namene, se obračuna okoljska dajatev za odvajanje komunalne odpadne vode samo za tisti del iz vodovodnega sistema odvzete pitne vode, za katerega je v poročilu o obratovalnem monitoringu odpadnih vod ugotovljeno, da se dejansko uporablja kot pitna voda v gospodinjstvu.
(7) Okoljska dajatev se ne obračunava tudi za odvajanje komunalne odpadne vode iz stavbe na območju nad 1.500 m nadmorske višine, če se na območju, kjer je stavba, ne izvajajo storitve javne službe, v stavbi pa se ne izvaja gospodarska dejavnost.
(8) Če mala komunalna čistilna naprava ne obratuje v skladu s predpisi, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode iz malih komunalnih čistilnih naprav, se za odvajanje komunalne odpadne vode skozi tako malo komunalno čistilno napravo uporabljajo določbe, ki veljajo za odvajanje komunalne odpadne vode skozi pretočno greznico.
10. člen
(1) Pri porazdelitvi plačila okoljske dajatve mora zavezanec za komunalno odpadno vodo upoštevati, da se seštevek enot obremenitve iz celotnega območja, na katerem za posamezno občino izvaja storitve javne službe, porazdeli med uporabnike storitev javne službe na teh območjih glede na porabljeno pitno vodo, iz katere po uporabi nastane komunalna odpadna voda ne glede na to, ali so uporabniki priključeni na javno kanalizacijo ali ne.
(2) Če zavezanec za komunalno odpadno vodo od uporabnika storitev javne službe v stanovanjski stavbi ne more pridobiti podatkov o porabi pitne vode, lahko porazdeli plačilo okoljske dajatve glede na število prebivalcev s stalnim prebivališčem v tej stavbi, pri čemer upošteva, da je povprečna letna količina porabljene pitne vode na prebivalca enaka 50 m3.
(3) Ne glede na določbe o porazdelitvi plačila okoljske dajatve iz prejšnjih odstavkov tega člena mora izvajalec javne službe obračunati okoljsko dajatev uporabniku storitev javne službe, če odvaja komunalno odpadno vodo skozi:
– komunalno čistilno napravo ali skupno čistilno napravo v višini, izračunani na način iz drugega odstavka 9. člena te uredbe,
– malo komunalno čistilno napravo, ki obratuje v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi z odvajanjem odpadnih vod iz malih čistilnih naprav, v višini 15% od enot obremenitve, ki se odvajajo v malo komunalno čistilno napravo.
11. člen
Zavezanec iz četrtega odstavka 5. člena te uredbe plačuje okoljsko dajatev za odvajanje padavinske vode v znesku 18 enot obremenitve na 1 hektar površine v koledarskem letu.
IV. ODMERA OKOLJSKE DAJATVE
12. člen
(1) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve mora pri Agenciji Republike Slovenije za okolje (v nadaljnjem besedilu: agencija) do 31. marca tekočega leta vložiti napoved za odmero okoljske dajatve za preteklo leto (v nadaljnjem besedilu: napoved), v kateri navede vse potrebne podatke za odmero okoljske dajatve.
(2) Napoved za industrijsko odpadno vodo in padavinsko odpadno vodo se odda na obrazcu, ki ga objavi agencija na svoji spletni strani, napoved za komunalno odpadno vodo pa agencija posreduje neposredno zavezancem za komunalno odpadno vodo.
13. člen
Zavezanec za industrijsko odpadno vodo, ki je med letom prenehal odvajati industrijsko odpadno vodo ali izvajati dejavnost, zaradi katere je dolžan plačevati okoljsko dajatev po tej uredbi, mora vložiti napoved v tridesetih dneh po prenehanju odvajanja industrijske odpadne vode ali opravljanja dejavnosti.
14. člen
(1) Agencija odmeri okoljsko dajatev z odločbo.
(2) Agencija odmeri okoljsko dajatev do 31. oktobra tekočega leta za preteklo leto.
15. člen
Zavezanec za plačilo okoljske dajatve mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost podatkov iz vložene napovedi in pravilnost obračuna osnove za odmero okoljske dajatve hraniti še najmanj pet let od dneva pravnomočnosti odločbe o odmeri okoljske dajatve.
V. NAČIN PLAČEVANJA OKOLJSKE DAJATVE
16. člen
(1) Zavezanec za plačilo okoljske dajatve plačuje okoljsko dajatev med letom v obliki mesečnih akontacij na račun, določen s predpisom ministra, pristojnega za finance.
(2) Nadzor nad vplačili okoljske dajatve opravlja agencija.
(3) Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom okoljske dajatve za odvajanje industrijske ali padavinske odpadne vode in zneskom, odmerjenim za to okoljsko dajatev z odločbo iz 14. člena te uredbe, se mora plačati na račun iz prvega odstavka tega člena ali vrniti v 60 dneh po dokončnosti odločbe.
(4) Morebitna razlika med z akontacijo vplačanim zneskom okoljske dajatve za odvajanje komunalne odpadne vode in zneskom, odmerjenim za to okoljsko dajatev z odločbo iz 14. člena te uredbe, se poračuna z naslednjimi akontacijami tako, da se razlika na enak način porazdeli med vse akontacije v koledarskem letu, ki sledi letu, v katerem je bila okoljska dajatev odmerjena.
(5) Za nepravočasno plačano okoljsko dajatev mora zavezanec za plačilo okoljske dajatve plačati zakonite zamudne obresti.
17. člen
(1) Znesek mesečne akontacije znaša dvanajstino zadnje odmerjene okoljske dajatve, povečano ali zmanjšano sorazmerno odstotku spremembe cene za enoto obremenitve iz 6. člena te uredbe.
(2) Znesek mesečne akontacije zavezanca za industrijsko odpadno vodo, kateremu okoljska dajatev iz prejšnjega odstavka še ni bila odmerjena, znaša dvanajstino predvidenega zneska plačila okoljske dajatve za tekoče leto, ki se izračuna na podlagi podatkov o kakovosti in količini odpadnih voda iz prvih meritev ali obratovalnega monitoringa odpadnih vod in cene za enoto obremenitve iz 6. člena te uredbe.
(3) Če za odvajanje odpadne vode prve meritve niso predpisane, se znesek mesečne akontacije iz prejšnjega odstavka izračuna na podlagi podatkov o največji letni količini odpadne vode, ki se lahko odvaja v okolje, določene v okoljevarstvenem dovoljenju, in mejnih vrednosti, ki so predpisane za odvajanje odpadne vode.
(4) Znesek mesečne akontacije zavezanca za komunalno odpadno vodo, kateremu okoljska dajatev iz prvega odstavka tega člena še ni bila odmerjena, znaša dvanajstino predvidenega zneska plačila okoljske dajatve za tekoče leto, ki se izračuna na podlagi:
a) podatka o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v preteklem letu na območju, kjer izvaja javno službo,
b) učinki čiščenja komunalne ali skupne čistilne naprave iz zadnjega poročila o obratovalnem monitoringu odpadnih vod,
c) predpostavke, da en prebivalec zaradi odvajanja odpadne vode obremenjuje vode z eno enoto obremenitve, in
d) cene iz 6. člena te uredbe.
(5) Znesek mesečne akontacije zavezanca iz četrtega odstavka 5. člena te uredbe, kateremu okoljska dajatev še ni bila odmerjena, znaša dvanajstino predvidenega zneska plačila okoljske dajatve za tekoče leto, ki se izračuna na podlagi podatkov o velikosti utrjenih površin iz četrtega odstavka 5. člena te uredbe in cene iz 6. člena te uredbe.
(6) Za zavezanca iz prvega in četrtega odstavka 5. člena te uredbe znesek mesečne akontacije zapade v plačilo vsakega desetega dne v mesecu za pretekli mesec, za zavezanca za komunalno odpadno vodo pa vsakega desetega dne v mesecu za obveznost, ki je nastala pred tremi meseci.
18. člen
(1) Če namerava zavezanec za industrijsko odpadno vodo ali zavezanec za komunalno odpadno vodo v obdobju tekočega leta, daljšem od treh mesecev, odvajati odpadno vodo, katere količina ali kakovost pomeni vsaj 20% manjšo osnovo za odmero okoljske dajatve kot je osnova za izračun mesečnih akontacij iz prejšnjega člena, lahko pri agenciji vloži zahtevo za zmanjšanje višine mesečne akontacije.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke o programu izvajanja obratovalnega monitoringa odpadnih vod zavezanca za tekoče leto, ki omogoča potrditev upravičenosti zmanjšanja akontacije.
19. člen
(1) Če agencija ugotovi, da zavezanec v napovedi ni pravilno obračunal osnove za plačilo okoljske dajatve ali da napovedi ni vložil v predpisanem roku, mu z odločbo naloži, da v petnajstih dneh od dokončnosti odločbe plača svojo obveznost.
(2) Če zavezanec napovedi ni vložil, mu agencija okoljsko dajatev odmeri na podlagi razpoložljivih podatkov iz lastnih evidenc, pri čemer mu z odločbo naloži, da svojo obveznost plača v petnajstih dneh od dokončnosti odločbe.
VI. MERILA ZA ZMANJŠANJE PLAČILA OKOLJSKE DAJATVE
20. člen
(1) Če zavezanec za industrijsko odpadno vodo zajema vodo za svojo uporabo neposredno iz površinske ali podzemne vode in je ta že pred njegovo uporabo na podlagi meritev, izvedenih v okviru monitoringa kakovosti voda, čezmerno onesnažena, je treba pri obračunu osnove za odmero okoljske dajatve odšteti število enot obremenitve zajete vode.
(2) Čezmerno onesnaženost vode pred uporabo iz prejšnjega odstavka se ugotavlja na podlagi meritev, izvedenih v okviru monitoringa kakovosti voda, kot povprečje koncentracij snovi v površinski oziroma podzemni vodi v zadnjih treh letih.
21. člen
(1) Če odvaja zavezanec za industrijsko odpadno vodo odpadne vode v javno kanalizacijo, ki je zaključena s komunalno ali skupno čistilno napravo, pri obračunu osnove za odmero okoljske dajatve lahko odšteje toliko enot obremenitve za KPK, kolikor jih je iz njegovih odpadnih voda odstranila komunalna oziroma skupna čistilna naprava.
(2) Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za enote obremenitve za dušik in fosfor, če je iz poročila o obratovalnem monitoringu odpadnih vod iz komunalne ali skupne čistilne naprave razviden učinek čiščenja za ta dva parametra odpadne vode.
VII. NAKAZILO SREDSTEV IZ NASLOVA OKOLJSKE DAJATVE
22. člen
(1) Občina je upravičena do nakazila sredstev iz državnega proračuna iz naslova okoljske dajatve, ki je plačana od zavezancev na njenem območju za odvajanje komunalne odpadne vode, če se ta sredstva vložijo v infrastrukturo javne službe v skladu z operativnim programom varstva okolja na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in občina za to nakazilo izpolnjuje pogoje iz te uredbe.
(2) Občina je pod enakimi pogoji upravičena do nakazila sredstev iz državnega proračuna iz naslova okoljske dajatve tudi za plačani delež okoljske dajatve zaradi vsebnosti KPK, fosforja in dušika v odpadni vodi, ki se kot industrijska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, in za plačani delež okoljske dajatve za odvajanje padavinske vode iz 11. člena te uredbe, če se ta odvaja v javno kanalizacijo.
(3) Sredstva, ki se nakažejo občini na podlagi prejšnjih odstavkov tega člena, se načrtujejo in evidentirajo v občinskem proračunu kot transferni prihodki, prejeti iz državnega proračuna za investicijske projekte, ki so vključeni v načrt razvojnih programov države in občine.
23. člen
(1) Občini nakazana sredstva na podlagi določb prejšnjega člena se morajo v proračunu občine izkazovati kot namenski prejemki in porabljati kot namenski izdatki v skladu s 43. členom Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02 in 56/02 – ZJU) in odlokom o proračunu občine, skladno z drugimi predpisi, ki podrobneje urejajo porabo sredstev okoljske dajatve ter s podrobnejšimi navodili ministrstva, ki zagotavljajo učinkovitost, namenskost in zakonitost porabe teh sredstev pod nadzorom ministrstva.
(2) Višina in namen občini nakazanih sredstev vplačane okoljske dajatve se vsako proračunsko leto določi skladno s predvideno izvedbo in financiranjem projektov v načrtu razvojnih programov občine in države.
(3) Občina mora pridobiti predhodno soglasje ministrstva, pristojnega za finance, k investicijskemu projektu praviloma pred začetkom izvajanja investicije.
(4) Sredstva za plačilo izvedenih del se občini nakažejo skladno z izdanim soglasjem ministrstva, pristojnega za finance, in pogodbo o sofinanciranju med občino in ministrstvom.
(5) Nakazilo občini se izvrši na podlagi s strani občine predložene in potrjene situacije, ki jo izstavi na podlagi pogodbe o sofinanciranju iz prejšnjega odstavka.
24. člen
(1) Za namenskost porabe sredstev, nakazanih občini iz državnega proračuna iz naslova okoljske dajatve, odgovarja občina in mora v ta namen poskrbeti za usposobljen investitorski nadzor.
(2) Sprotni nadzor nad namenskostjo porabe sredstev izvaja ministrstvo.
(3) Občina mora namenskost porabe sredstev sproti izkazovati v dokumentaciji o izvajanju investicije. V primeru, da občina nima dokazil o namenski porabi teh sredstev, mora občina sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila vrniti v državni proračun.
25. člen
(1) Prednostno listo investicijskih projektov za uvrstitev v državni načrt razvojnih programov pripravi ministrstvo na podlagi predlogov investicijskih projektov občin, ki jih ministrstvo razvrsti v prednostno listo po merilih iz operativnega programa.
(2) Ministrstvo objavi besedilo razpisa za zbiranje predlogov projektov, ki je predhodno usklajen z ministrstvom, pristojnim za finance, v Uradnem listu Republike Slovenije najkasneje do 25. februarja tekočega leta.
(3) Občine pripravijo predlog investicijskih projektov za uvrstitev na prednostno listo do roka in na obrazcih, ki jih določi minister, pristojen za okolje, in sicer skladno z njegovimi navodili za predložitev predloga projekta in za pripravo investicijske dokumentacije. Občine morajo upoštevati napovedana merila za vrednotenje investicijskih projektov.
(4) Prednostno listo investicijskih projektov iz prejšnjega odstavka pripravi ministrstvo najkasneje do 31. maja tekočega leta.
26. člen
(1) Predlog investicijskega projekta občine mora poleg vsebin, ki jih za investicijsko dokumentacijo določajo predpisi s področja javnih financ, vsebovati tudi:
a) obrazložitev usklajenosti investicijskega projekta z izhodišči iz operativnega programa varstva okolja s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode,
b) izvleček iz načrta razvojnih programov občine v delu, ki določa načrtovane investicije v infrastrukturo javne službe,
c) osnutek akta o ceni storitev javne službe,
d) osnutek akta o komunalnem prispevku, če je to vir za investicije v infrastrukturo,
e) programe opremljanja zemljišč v skladu s predpisi s področja urejanja prostora,
f) podatek o investitorju in izvajalcu investicijskih poslov, če občina investicije ne izvaja sama,
g) dokazila o usposobljenosti služb osebe iz prejšnje točke za izvedbo investicije,
h) sporazume z občinami in namenske postavke za skupne investicije,
i) izjavo prejemnika sredstev iz naslova okoljske dajatve, da ni prejel sredstev za sofinanciranje z državne ravni, oziroma navedba višine prejetih sredstev za sofinanciranje investicije na podlagi predpisov, ki urejajo dodeljevanje regionalnih spodbud lokalnim skupnostim, in predpisov o izvajanju porabe sredstev strukturne politike in druga dokazila o sofinanciranju posamezne investicije,
j) izjavo, da se investicija še ni začela oziroma utemeljitev spremembe načrta financiranja.
(2) Z izjavo iz točke i) prejšnjega odstavka občina jamči, da za investicijski projekt ni pridobila več sredstev državne pomoči, kot jih za izvedbo projekta potrebuje.
27. člen
(1) Predloge investicijskih projektov oceni ministrstvo na podlagi skladnosti z operativnim načrtom ob upoštevanju primernosti, izvedljivosti in upravičenosti posameznega investicijskega projekta v skladu s predpisom, ki ureja enotno metodologijo za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja za objekte in naprave javnih služb varstva okolja.
(2) Podlaga za ocenitev investicijskih projektov občin so merila o upravičenosti investicij v infrastrukturo lokalne javne službe iz operativnega programa varstva okolja s področja odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
(3) Občina mora na podlagi poziva ministrstva dopolniti svojo vlogo ali odpraviti pomanjkljivosti v vlogi v roku, ki ga določi ministrstvo.
28. člen
(1) Investicijski projekti občine se na predlog ministrstva in občine vključijo v načrta razvojnih programov države in občine po postopku, ki velja za pripravo državnega in občinskega proračuna.
(2) Če občina ne predloži investicijskega projekta v roku iz tretjega odstavka 25. člena te uredbe, se šteje, da ne uveljavlja pravice do nakazila iz sredstev državnega proračuna iz naslova okoljske dajatve v naslednjem letu.
VIII. NADZOR
29. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja.
IX. KAZENSKA DOLOČBA
30. člen
(1) Z globo od 1,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje pravna oseba, če kot zavezanec za plačilo okoljske dajatve:
a) ne vloži napovedi v predpisanem roku ali če v napovedi navede napačne podatke in zato pride do znižanja osnove ali višine odmerjene okoljske dajatve (prvi odstavek 12. člena in 13. člen te uredbe),
b) ne hrani dokumentacije, s katero dokazuje resničnost podatkov iz napovedi, predpisan čas (15. člen in peti odstavek 36. člena te uredbe).
(2) Z globo od 1,000.000 tolarjev do 10,000.000 tolarjev se kaznuje tudi samostojni podjetnik posameznik, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 30.000 tolarjev do 150.000 tolarjev se za prekršek iz prvega in drugega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika.
X. PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA
31. člen
Za industrijske odpadne vode se štejejo tehnološke odpadne vode iz predpisov iz tretjega odstavka 193. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), ki urejajo emisije snovi pri odvajanju odpadnih vod.
32. člen
(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 7. člena te uredbe plačuje zavezanec za industrijsko odpadno vodo v obdobju do 31. decembra 2007 okoljsko dajatev od števila enot obremenitve, ki se izračuna na naslednji način:
kjer je:
– E(število) število enot obremenitve, od katerega se plačuje okoljsko dajatev, in
– E(seštevek) seštevek enot obremenitve iz drugega odstavka 7. člena te uredbe.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka 17. člena te uredbe agencija določi višino mesečne akontacije za okoljsko dajatev za komunalno odpadno vodo za leto 2006 za vsako občino in zavezanca za komunalno odpadno vodo posebej.
(3) Pri izračunu višine mesečne akontacije iz prejšnjega odstavka agencija uporabi podatke iz poročil o obratovalnem monitoringu odpadnih vod in poročil izvajalcev javne službe.
33. člen
(1) Ne glede na določbe četrtega odstavka 5. člena te uredbe plačuje zavezanec za komunalno odpadno vodo okoljsko dajatev v letih 2004 in 2005 tudi za odvajanje padavinske odpadne vode v kanalizacijo.
(2) Seštevek enot obremenitve za odvajanje padavinske odpadne vode v kanalizacijo iz prejšnjega odstavka je v koledarskem letu enako 20% števila prebivalcev, priključenih na kanalizacijsko omrežje na območju občine.
34. člen
(1) Določbe 10. člena te uredbe se začnejo uporabljati 1. januarja 2006.
(2) Pri porazdelitvi plačila okoljske dajatve med uporabnike storitev javne službe na območju posamezne občine mora zavezanec v letu 2005 upoštevati, da se porazdelitev plačila okoljske dajatve med uporabnike storitev javne službe izvede za celotno območje iste občine enotno na podlagi letne količine porabljene pitne vode ne glede na to, ali so uporabniki priključeni na javno kanalizacijo, malo komunalno čistilno napravo ali odvajajo komunalno odpadno vodo v greznico.
(3) Če zavezanec od uporabnika storitev javne službe v stanovanjski stavbi ne more pridobiti podatkov o porabi pitne vode, lahko porazdeli plačilo okoljske dajatve glede na število prebivalcev s stalnim prebivališčem v tej stavbi, pri čemer upošteva, da je povprečna letna količina porabljene pitne vode na prebivalca enaka 50 m3.
35. člen
(1) Določbe o vračilu okoljske dajatve iz 22. in 23. člena te uredbe se začnejo uporabljati 1. januarja 2006.
(2) Ne glede na določbo tretjega odstavka 25. člena te uredbe se zbiranje predlogov na podlagi 25. člena te uredbe za leto 2006 zaključi do 31. maja 2005.
36. člen
(1) Zavezanec v napovedi za leto 2004 uveljavlja oprostitev plačila okoljske dajatve, ki mu jo je za leto 2004 agencija odobrila z odločbo na podlagi določb Uredbe o taksi za obremenjevanje vode (Uradni list RS, št. 41/95, 44/95, 8/96, 124/00, 49/01, 8/04, 23/04 in 41/04 – ZVO-1).
(2) Če je pridobil odločbo iz prejšnjega odstavka zavezanec za industrijsko odpadno vodo, se na podlagi ugotovitve o dejanskih upravičenih stroških za izvedbo del za zmanjševanje obremenjevanja voda v odločbi o odmeri okoljske dajatve za leto 2004 zmanjša plačilo okoljske dajatve do zneska sredstev, ki jih je vložil v to izvedbo, vendar tako, da so za skupno višino državne pomoči izpolnjeni pogoji 21. člena Uredbe o taksi za obremenjevanje vode (Uradni list RS, št. 41/95, 44/95, 8/96, 124/00, 49/01, 8/04, 23/04 in 41/04 – ZVO-1).
(3) Če je pridobil odločbo iz prvega odstavka tega člena zavezanec za komunalno odpadno vodo, se na podlagi ugotovitve o dejanski izvedbi del za zmanjšanje obremenjevanja voda v odločbi o odmeri okoljske dajatve za leto 2004 zmanjša plačilo okoljske dajatve do zneska sredstev, ki jih je vložil v to izvedbo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
a) da se oprostitev plačila okoljske dajatve uveljavlja za investicije v infrastrukturo javne službe,
b) da so bila sredstva plačane okoljske dajatve nakazana v proračun občine, na območju katere se izvaja javna služba,
c) da je bila občina investitor del za zmanjšanje obremenjevanja voda ali pa je za izvedbo del za zmanjšanje obremenjevanje vode pooblastila zavezanca za komunalno odpadno vodo in
d) da je zavezanec iz prejšnje točke javno podjetje ali režijski obrat.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se zavezancu za komunalno odpadno vodo v odločbi o odmeri okoljske dajatve za leto 2004 na njegovo zahtevo zmanjša plačilo okoljske dajatve tudi za znesek sredstev okoljske dajatve, ki jih je v letu 2004 v skladu z odločbo agencije nakazoval v proračun občine, na območju katere je izvajal javno službo, čeprav ta sredstva v letu 2004 niso bila porabljena za investicije v infrastrukturo čiščenja in odvajanja odpadnih voda, če jih je občina v skladu s predpisi s področja javnih financ izkazovala na posebnem plačilnem podračunu z namenom, da se ta sredstva v proračunu občine porabijo v letih 2005 in 2006 v skladu s 56. do 60. členom zakona o javnih financah v proračunskem skladu ali kot namenski prejemki in izdatki v skladu s 43. členom zakona o javnih financah in odlokom o proračunu občine.
(5) Zavezanec iz tega člena mora dokumentacijo, s katero dokazuje resničnost podatkov iz vložene napovedi o upravičenosti do oprostitve plačila okoljske dajatve, hraniti še najmanj pet let od dneva pravnomočnosti odločbe o odmeri okoljske dajatve.
37. člen
(1) Zavezanec za komunalno odpadno vodo lahko v napovedi za leto 2005 uveljavlja oprostitev plačila okoljske dajatve, če mu je za leto 2005 agencija odobrila oprostitev plačila okoljske dajatve.
(2) Zavezanec za komunalno odpadno vodo uveljavlja oprostitev plačila okoljske dajatve za izvajanje del za zmanjšanje obremenjevanja voda v letu 2005 z zahtevo za oprostitev plačila okoljske dajatve, ki jo mora vložiti na agencijo najkasneje do 31. marca 2005.
(3) Zavezanec za komunalno odpadno vodo lahko uveljavlja oprostitev plačila okoljske dajatve v letu 2005 tudi za odplačevanje glavnice posojila, ki je bilo najeto za izvedbo sanacijskih ali drugih del za zmanjšanje obremenjevanja vode, če mu je bila za izvedbo teh del odobrena oprostitev plačila okoljske dajatve na podlagi določb Uredbe o taksi za obremenjevanje vode (Uradni list RS, št. 41/95, 44/95, 8/96, 124/00, 49/01, 8/04, 23/04 in 41/04 – ZVO-1) in če je izvedba del zaključena.
(4) O oprostitvi plačila okoljske dajatve iz prejšnjih odstavkov tega člena odloči agencija s posebno odločbo.
(5) Zavezancu za komunalno odpadno vodo, ki je pridobil odločbo o oprostitvi plačila okoljske dajatve iz prejšnjega odstavka, se na podlagi ugotovitve o dejanski izvedbi del za zmanjšanje obremenjevanja voda v odločbi o odmeri okoljske dajatve za leto 2005 zmanjša plačilo okoljske dajatve do zneska sredstev, ki jih je vložil v to izvedbo, če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka prejšnjega člena in dela za zmanjševanje obremenjevanje voda niso v nasprotju z operativnim programom varstva okolja na področju odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
38. člen
(1) Globe iz 30. člena te uredbe se do dne začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in 86/04) v postopku o prekršku izrekajo kot denarne kazni v mejah, ki so določene z Zakonom o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83 – popr., 42/85, 2/86 – popr., 47/87 in 5/90 ter Uradni list RS, št. 10/91, 13/91, 66/93, 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97, 73/98, 31/00 in 24/01).
(2) Določbe tretjega odstavka 30. člena te uredbe, ki urejajo globe za prekršek, ki ga stori odgovorna oseba samostojnega podjetnika, se uporabljajo od začetka uporabe Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03 in 86/04).
39. člen
Do sprejema sklepa iz 6. člena te uredbe se za ceno za enoto obremenitve uporablja cena za enoto obremenitve iz Sklepa o določitvi cene za enoto obremenitve vode za leto 2004 in 2005 (Uradni list RS, št. 13/04).
40. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o taksi za obremenjevanje vode (Uradni list RS, št. 41/95, 44/95, 8/96, 124/00, 49/01, 8/04 in 23/04), razen določb 21. člena, ki se uporabljajo do 31. decembra 2005.
41. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 423-21/2004-1
Ljubljana, dne 4. novembra 2004.
EVA 2004-2511-0300
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik
   PRILOGA 1

   DOLOČANJE ENOT OBREMENITVE ZA INDUSTRIJSKO ODPADNO VODO IN KONCENTRACIJA IN
LETNA KOLIČINA SNOVI, DO KATERE SE ENOT OBREMENITVE NE DOLOČA

   Tabela 1

+------+-----------------------+--------------------------+---------------------+
| Št.  |          Snov         | Količina snovi, ki določa|   Koncentracija in  |
|      |                       |   eno enoto obremenitve  |letna količina snovi,|
|      |                       |                          |za katere se okoljska|
|      |                       |                          |  dajatev ne plačuje |
+------+-----------------------+--------------------------+---------------------+
|1     |Snovi, ki oksidirajo   |50 kg O(2)                |30 mg/l in 250       |
|      |kot kemijska potreba po|                          |kg/leto              |
|      |kisiku                 |                          |                     |
+------+-----------------------+--------------------------+---------------------+
|2     |Fosfor                 |3 kg                      |0,1 mg/l in 15       |
|      |                       |                          |kg/leto              |
+------+-----------------------+--------------------------+---------------------+
|3     |Dušik                  |25 kg                     |5 mg/l in 125 kg/leto|
+------+-----------------------+--------------------------+---------------------+
|4     |Organske halogenske    |2 kg halogen           ov,|100 mg/l in 10       |
|      |spojine kot adsorbirani|izračunano kot organsko   |kg/leto              |
|      |organsko vezani        |vezani klor               |                     |
|      |halogeni               |                          |                     |
+------+-----------------------+--------------------------+---------------------+
|5     |Kovine in njihove      |                          |                     |
|      |spojine, izražene kot  |                          |                     |
|      |kovine:                |                          |                     |
|5.1   |                       |20 g                      |1 µg/l in 100 g/leto |
|      |Živo srebro            |100 g                     |5 µg /l in 500 g/leto|
|      |Kadmij                 |100 g                     |10 µg /l in 0,5      |
|      |Krom šestvalentni      |500 g                     |kg/leto              |
|      |Nikelj                 |500 g                     |50 µg/l in 2,5       |
|      |Svinec                 |500 g                     |kg/leto              |
|      |Baker                  |                          |50 µg/l in 2,5       |
|      |                       |                          |kg/leto              |
|      |                       |                          |50 µg/l in 2,5       |
|      |                       |                          |kg/leto              |
+------+-----------------------+--------------------------+---------------------+
|6     |Strupene snovi za vodne|3000 m3 odpadne vode      |S(D )= 2             |
|      |bolhe                  |deljeno s S(D)*           |                     |
+------+-----------------------+--------------------------+---------------------+

   SD * je faktor razredčenja, pri katerem odpadna voda pri testu na vodnih
bolhah (Daphnia magna Straus) ni več strupena.