Uradni list

Številka 122
Uradni list RS, št. 122/2004 z dne 12. 11. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 122/2004 z dne 12. 11. 2004

Kazalo

5094. Odlok o ureditvenem načrtu za pešpoti in kolesarske poti Novega mesta, stran 14788.

Na podlagi 23. člena v povezavi s 175. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03-popravek) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01 in 44/02) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 16. seji seji dne 14. 10. 2004 sprejel
O D L O K
o ureditvenem načrtu za pešpoti in kolesarske poti Novega mesta
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme Ureditveni načrt za pešpoti in kolesarske poti Novega mesta, ki ga je izdelalo podjetje Acer Novo mesto, d.o.o., pod številko UN-05/2000. Sestavljajo ga tekstualni del in grafične priloge.
Ta ureditveni načrt obravnava peš in kolesarske povezave različnih kategorij (kolesarske steze, poti in pasove). Skladno s programom priprave se v naslovu ohranja naziv kolesarske poti, v besedilu tega odloka pa se uporablja termin povezave.
2. člen
Območje ureditvenega načrta zajema približno 9,1 ha zemljišč, in sicer zemljišča oziroma dele zemljišč v katastrskih občinah Bršljin, Novo mesto, Ragovo, Smolenja vas, Kandija, Šmihel pri Novem mestu, Gotna vas z naslednjimi parcelnimi številkami:
– Povezava A – Straška cesta: 1054/3, 25/2, 25/7, 577/2, 577/1, 20/2, 20/10, 11/6, 11/5, 5/1, 5/6, 3/7, 5/4, 11/1, 16/5, 1062/1, 20/1, 25/8, vse k.o. Bršljin
– Povezava C – Seidlova cesta: 847, 846, 849, 850, 854, 853, 855, 863, 865, 867, 864, 868, 895, 909, 906/8, 910/1, 911, 912, 916, 984, 985, 1161, 1159/2, 1160/1, 1163, 1164, 1165, 1168, 1166, 1196, 1158/1, 1158/5, 1158/12, 1158/17, 1158/11, 1158/4, 1158/9, 1158/10, 1092, 1158/3, 987, 986/2, 938, 937, 936, 933, 934/1, 986/1, 930, 929, 924, 922, 917, 920, 816, 815, vse k.o. Novo mesto.
– Povezava D – Vzhodna cesta: 1345/1, 1266/2, 185/1, 186/1, 1252, 189/2, 217/4, 1342/5, 188, 238/27, 238/28, 249/22, 259/17, 1266/1, 256/12, vse k.o. Ragovo (1482_01). 1125/3, 1150/1, vse k.o. Bršljin.
– Povezava F – Šentjernejska cesta: 2185/7, 1997/2, 1997/1, vse k.o. Smolenja vas (1481_01). 252/19, 252/11, 252/5, 252/14, 252/1, 249/1, 249/23, 249/4, 254/5, 254/1, 254/17, 254/15, 254/16, 1231/1, 254/22, 254/2, 256/1, 256/2, 1231/3, 285/12, 284/46, 304/2, vse k.o. Ragovo.
– Povezava G – Ob Težki vodi (Kandija): 732, 595/2, 594, 823, 1393, 824, 825, 826, 827, 829, 830, 1361, 1359/2, vse k.o. Kandija (1483_01). 370/18, 1290/1, 370/4, 370/7, 370/8, 370/13, 1292/3, 370/6, 1278/2, 374/2, vse k.o. Šmihel pri Novem mestu.
– Povezava H – Ob Težki vodi (Gotna vas): 1390, 1389, 1386/2, 1383, 1382, 1376/1, 1378/1, 1400/1, vse k.o. Kandija (1483_01). 1206, 876/1, 878, 882, 884, 885/6, 1221/3, vse k.o. Gotna vas.
– Povezava I – Drska – Šmihel: 807; k.o. Kandija. 1451/2, 451/1, 451/10, 1451/2, 1289/1, 1293/5, 1354/6, 466/1, 1294/1, 967/5, 962/3, 962/2, 962/4, 964/3, 503/1, 951/2, 951/3, 1303/1, 949/1, 956/6, 956/5, 960/6, 1303/4, 960/4, 1303/2, 883/8, 883/13, 883/12, 883/14, 883/11, 883/15, 883/10, 883/9, 880/7, 880/5, 880/4, 877/14, 977/12, 977/13, 877/13, 877/6, 877/10, 877/12, 1303/9, 1303/6, 985/3, 1328/3, 866/1, 866/7, 865/1, 1328/10, 1076/1, 1071/1, 1069/1, vse k.o. Šmihel pri Novem mestu.
– Povezava J – Jedro – levi breg: 1571, 1568, 1567, 1563, 1562, 1253, 1246, 1810, 1224, 1225, 1223, 1211, 1173, 1174, vse k.o. Novo mesto.
– Povezava K – Ragov log: 911, 912, 915, 1811, vse k.o. Novo mesto (1456_01). 1360, 141, vse k.o. Ragovo (1482_01). 1244, 1, 22, 8, 2, 7, 4, 5, 11, 12, 13, 14, 15, 33/1, 33/2, 33/3, 33,4/ 34, 38, 106/3, 112, 108, 111, 116, 115, 129, 126, 128, 153, 127, 133, 132, 150, 151, 155, 157, 158, 1394, vse k.o. Kandija.
II. POGOJI ZA REALIZACIJO PROSTORSKIH
UREDITEV
3. člen
Koncept prostorskega urejanja območja
Predlagani posegi se načrtujejo tako, da bodo povezali obstoječe in predvidene odseke kolesarskih in peš povezav v sklenjeno in varno omrežje teh povezav Novega mesta, ki se bo postopno dograjevalo z rešitvami po tem odloku in z nadaljnjimi dopolnitvami tega odloka. Shema omrežja načrtovanih povezav je usklajena s plansko predvidenim bistveno obsežnejšim omrežjem v prihodnosti (po strokovnih podlagah za Urbanistično zasnovo Novega mesta), kar v skladu s sodobnimi trendi trajnostno uravnoteženega razvoja mest zagotavlja izboljšanje bivalnih pogojev za prebivalce.
V skladu s tem se v ureditvenem načrtu predvidevajo povsem nove povezave, ločene od prometnic: v območju mestnega jedra po levem bregu Krke, po desnem bregu Krke po Ragovem logu ter ob Težki vodi v območju Kandije in v območju Gotne vasi. Obenem pa se načrtujejo novi pločniki in kolesarske steze (skupaj z drevoredi) ob primarnih mestnih cestah, kjer to doslej še ni urejeno ali predvideno: ob Straški, Levičnikovi, Šentjernejski in Vzhodni cesti. Nove peš in kolesarske povezave so načrtovane ob upoštevanju prostorskih kakovosti, in sicer tako, da uporabnika približajo obstoječim ustvarjenim in naravnim kakovostim prostora Novega mesta, hkrati pa ne sme biti okrnjena njihova historična pričevalnost in prostorska pojavnost.
Zahtevnejše prostorske ureditve, kot so npr. prehodi prek vodotokov, se načrtujejo tako, da v čimvečji možni meri izkoristijo obstoječe mostove.
4. člen
Območja obravnave
Lokacijski načrt obravnava izvedbo devetih kolesarskih in pešpovezav v območju mesta Novo mesto v dolžini približno 10 km, in sicer povezave:
A – Bršljin – Straška cesta na poteku od križišča s severno obvoznico na severu do križišča z ulico Bršljin na jugu,
B – Seidlova cesta, vzhodni del, na poteku od križišča s severno obvoznico na vzhodu do križišča s Koštialovo ulico na zahodu,
D – Vzhodna cesta na poteku od križišča s severno obvoznico in Seidlovo cesto na severu do križišča v Žabji vasi na jugu,
F – Šentjernejska cesta na poteku od križišča v Žabji vasi na zahodu do križišča s Podbevškovo ulico v območju Cikave na vzhodu,
G – Ob Težki vodi (Kandija) na poteku od kompleksa bolnišnic na severu do mostiča preko potoka Težke vode v območju Šmihela na jugu,
H – Ob Težki vodi (Gotna vas) na poteku od Belokranjske ceste na vzhodu preko mostiča čez Težko vodo do Gotne vasi na zahodu,
I – Drska – Šmihel na poteku od pokopališča v Šmihelu, mimo srednješolskega centra čez Šipčev hrib ter po Ulici Slavka Gruma do križišča s Topliško cesto,
J – Jedro – levi breg na poteku od Seidlovega mlina pod Strojarsko potjo na jugu do stopnišča v Ulico talcev na severu in
K – Ragov log na poteku od Jakčeve ulice na jugu, po Ragovem logu do naselja Ragovo oziroma prek mostu čez Krko do Plave lagune na Seidlovi cesti.
5. člen
Tipi kolesarskih in pešpovezav
V okviru tega ureditvenega načrta se urejajo štirje tipi kolesarskih in peš povezav:
Tip 1: Kolesarske steze in pločniki vzdolž primarnih mestnih prometnic, ob katerih se predlaga ureditev drevoredov in obojestranskih ali enostranskih obojesmernih kolesarskih stez, pločniki pa obojestransko ali enostransko. Sem spadajo povezave A – Bršljin – Straška cesta, C – Seidlova cesta, D – Vzhodna cesta in F – Šentjernejska cesta.
Tip 2: Kolesarske steze in pločniki vzdolž sekundarnih mestnih prometnic, ob katerih se predlaga ureditev obojestranskih kolesarskih stez in obojestranskih pločnikov. Sem spada del povezave I – Drska – Šmihel (povezava po Ulici Slavka Gruma).
Tip 3: Pešaške in kolesarske povezave ob mestnih vodotokih, ki se uredijo po mestnih zelenih površinah kot kombinirane pešaško-kolesarske poti. Sem spadajo povezave G – Ob Težki vodi (Kandija), H – Ob Težki vodi (Gotna vas) in J – Jedro – levi breg Krke.
Tip 4: Pešaška pot po mestnem gozdu, ki se uredi kot sprehajalna pešaška pot. Sem spada povezava K – Ragov log.
6. člen
Preureditve prečnih profilov ob obstoječih cestah (tip 1)
Povezava A – Bršljin – Straška cesta: ob obstoječi cesti se uredijo: obojestranska drevoreda (tik ob cesti), obojestranski kolesarski stezi (ob drevoredih), pločnik le po vzhodni strani ceste (ob kolesarski stezi).
Povezava C – Seidlova cesta: Ob obstoječi cesti se uredita novi obojestranski kolesarski stezi, ki se delno uredita tudi na obstoječem severnem pločniku. Pločnik se na vzhodnem delu ceste v območju Plave lagune in pokopališča ohrani na obeh straneh ceste. Na zahodnem delu povezave se pločnik uredi le po južni strani ceste konzolno nad brežino Krke. Rešitve se prilagodijo razpoložljivemu prostoru na terenu. Obstoječa drevesna vegetacija na južni strani ceste se ohrani.
Povezava D – Vzhodna cesta: Na potezi ceste vse do mostu se uredi enoten profil. Ob obstoječi cesti se uredijo: obojestranska drevoreda tik ob cesti, obojestranski kolesarski stezi ob drevoredih, pločnik po zahodni strani ceste ob kolesarski stezi. Na mostu se uredi enoten profil: obstoječa pločnika se uporabita za ureditev obojestranskih kolesarskih stez, pločnik se doda konzolno na zahodni strani mostu. Rešitve se prilagodijo razpoložljivemu prostoru na terenu in preoblikovanju križišča pri bencinski črpalki OMV Istrabenz ter rekonstrukciji križišča Belokranjske ceste G2-105/0256 in Šentjernejske ceste R2-416/1204 v Novem mestu (križišče Žabja vas).
Povezava F – Šentjernejska cesta: Ob obstoječi cesti se uredi razširitev za kolesarske in pešpovršine na območju od trgovine KZ Krka naprej proti vzhodu. Glede na razpoložljiv prostor se dvosmerna kolesarska steza in pločnik uredita na začetnem delu na južni strani regionalne ceste, naprej pa na severni. Rešitve se prilagodijo razpoložljivemu prostoru na terenu in preoblikovanju križišča pri uvozu v območje Drgančevja.
Vse kolesarske steze in pločniki ob obstoječih cestah se projektirajo skladno z ustreznimi predpisi, ki določajo širine, nagibe in druge tehnične elemente teh površin. Vse površine se tlakujejo ali asfaltirajo. Kolesarske steze naj se načeloma rdeče pobarvajo.
7. člen
Ureditve novih povezav, ločenih od cest (tip 3 in 4)
Povezava G – Ob Težki vodi (Kandija): Povezava se uredi kot kombinirana pešaško-kolesarska povezava, oblikovno sorodno Župančičevemu sprehajališču na levem bregu Krke. Uredi se makadamska pot širine 2 do 2,40 m z utrjenimi muldami oziroma robniki iz naravnih materialov (granitne kocke, mačje glave v betonu, kamen ipd.).
Povezava H – Ob Težki vodi (Gotna vas): Pot se uredi kot kombinirana pešaško-kolesarska povezava, makadamska pot širine 2 do 3 m z utrjenimi muldami oziroma robniki (granitne kocke, mačje glave v betonu, kamen ipd.).
Povezava J – Jedro – levi breg Krke: Pot se uredi kot kombinirana pešaško-kolesarska povezava, oblikovno sorodno Župančičevemu sprehajališču na levem bregu Krke gorvodno. Uredi se makadamska pot širine 2 do 2,40 m z utrjenimi muldami oziroma robniki iz naravnih materialov (granitne kocke, mačje glave v betonu, kamen ipd.).
Povezava K – Ragov log: obstoječa gozdna pot se uredi v sprehajalno pešaško pot. Uredi se v makadamu, širine do 2 m z robniki iz naravnih materialov (les, kamen). Del poti se uredi po predvidenem (lesenem) pešaškem mostu čez Krko v območju naselja Ragovo. Na odseku od Ragovske ulice do Ragovskega mostu se zagotovi režim gozdne poti – ne za gozdno vlako. Od mostu proti naselju Ragovo se dovolijo prevozi (in ne vlačenje lesa) z namenom gospodarjenja z gozdom, vendar je pot treba po izvedbi del sanirati v prvotno stanje.
8. člen
Ureditev kombinirane povezave, delno ločeno od cest, delno ob obstoječih cestah (tip 2)
Povezava I – Drska – Šmihel: Pot se na poteku čez Šipčev hrib in mimo pokopališča v Šmihelu uredi kot kombinirana pešaško-kolesarska povezava, kot makadamska pot širine 2 do 3 m z utrjenimi muldami oziroma robniki (granitne kocke, mačje glave v betonu, kamen ipd.).
Na preostalem delu se povezave urejajo skladno s situacijo na terenu; ob Ulici Slavka Gruma se predvidi obojestranska širitev cestišča za kolesarski stezi, na območju podvoza pod Šmihelsko cesto se upošteva že pripravljena idejna rešitev (Acer, št. proj. PR-RD2/2002) oziroma njena dopolnitev. Ob parkirišču srednješolskega centra se iz Šegove ulice do kurilnice nad Ulico Slavka Gruma uredi makadamska pot v širini 2 do 3 m. Del Ulice Slavka Gruma (območje ureditvenega načrta Pod topom na Drski v Novem mestu, Uradni list RS, št. 59/04) je izključeno iz območja obravnave tega ureditvenega načrta.
Na območju parkirišča srednješolskega centra se kolesarski in pešpromet spelje na cestišče ali pa se (skladno z grafičnim delom tega odloka) pot uredi po robu parkirišč nad obstoječo brežino.
9. člen
Oblikovanje in oprema kolesarskih in pešpovezav
Tlakovanje: kolesarske steze vzdolž prometnic se načeloma uredijo v asfaltu ali (delno) tlakujejo ter opečno obarvajo, pločniki se uredijo v asfaltu ali tlakujejo. Ureditve se prilagodijo obstoječim kakovostnim talnim ureditvam prostora, na katerega mejijo. Druge peš in kolesarske povezave oziroma poti se tlakujejo, uredijo v makadamu ali asfaltirajo.
Počivališča: Počivališča za pešce in kolesarje s pripadajočo urbano opremo (klopi, koši za smeti, na bolj prometno frekventnih mestnih lokacijah pa lahko tudi stojala za kolesa) se uredijo ob križanjih peš in kolesarskih poti na mestih povečane intenzivnosti javnih programov v kombinaciji s posebnimi mestnimi programi ipd.
Lokacije počivališč se kombinirajo z obstoječimi javnimi površinami, v čim večji meri pa se izkoristijo tudi obstoječa počivališča ter obstoječa urbana oprema prostora (npr. nadstrešnice in klopi na postajališčih mestnega avtobusnega prometa).
Prehodi prek vodotokov: Uporabijo se obstoječi prehodi prek reke Krke in potoka Težka voda, ki so že urejeni pretežno kot pešaški in kolesarski mostovi. Na izteku poti skozi Ragov log se predvidi nov pešaško-kolesarski most na lokaciji pod naseljem Ragovo skladno z ureditvijo stanovanjskega območja Plava laguna. Oblikovanje tega mostu naj se prilagodi obema obstoječima pešaškima mostovoma v Novem mestu, pri čemer naj bo oblikovanje novega mostu moderno.
Urbana oprema: vse povezave (poti, kolesarske steze in pasovi ter pločniki) se opremijo z ustrezno prometno signalizacijo, kažipoti, info-tablami ter ovirami za motorni promet in avtomobile. Uporabniki povezav bodo uporabljali tudi preostalo obstoječo urbano opremo prostora: čolnarne, klopi, koše za smeti ipd. Na novih počivališčih se namesti nova urbana oprema. Urbana oprema naj bo na povezavah, ki se urejajo izven cest, poenotena, na povezavah, ki se uredijo vzdolž cest, pa usklajena z oblikovanjem cestne urbane opreme. Uporabi se urbana oprema (ulične svetilke, koši za smeti, klopi, ograje, konfini in druge ovire za motorni promet, stojala za kolesa, pitniki ipd.), ki naj bo tipološko usklajena po posameznih povezavah, obenem pa tudi z obstoječo kakovostno urbano opremo prostora, po katerem poteka.
10. člen
Pogoji za urbanistično oblikovanje
S predlaganimi posegi naj se zagotovi boljša opremljenost območja Novega mesta z varnimi in od prometa ločenimi pešpotmi ter kombiniranimi kolesarskimi in pešpovezavami po mestnih zelenih, rekreacijskih območjih in ob vodotokih (Krka, Težka voda). To so atraktivna in ambientalno prijetna mestna območja, kjer pa doslej te povezave še niso bile izvedene ali/in lastniško urejene.
Hkrati naj se s predlaganimi posegi zagotovi boljša opremljenost območja mesta Novega mesta z varnimi kolesarskimi stezami in pločniki ob prometnicah, ob katerih le-ti doslej še niso urejeni in tudi niso predvideni z drugimi prostorskimi izvedbenimi načrti. Povezave so načrtovane tako, da bodo povezale že izvedene odseke povezav v sklenjeno in varno omrežje, kar je osnovni cilj tega ureditvenega načrta.
Poti, ki so ločene od prometa in se načrtujejo ob vodotokih, po mestnih gozdovih in drugih zelenih mestnih površinah, naj se načrtujejo kot kombinirane pešaško-kolesarske poti ali le kot pešaške poti. Širina teh poti naj bo od 2 m do 3 m, dovolijo se odstopanja v primeru utesnjenih razmer v prostoru, vendar naj povezave ne bodo ožje od 1 m.
Pločniki in kolesarske steze ali kolesarski pasovi ob cestah se načrtujejo skladno z ustreznimi predpisi.
11. člen
Krajinsko in arhitekturno oblikovanje
Ob primarnih, pomembnejših mestnih prometnicah se načrtuje oprema cest z obojestranskimi ali enostranskimi drevoredi, zasajenimi v zelenice. V primerni oddaljenosti od roba cestišča se zasadijo obojestranski enojni drevoredi visokorastočih, drevoredno vzgojenih sadik istovrstnih listavcev (javor, lipa, lipovec ipd.).
Ob preostalih mestnih cestah se uredijo kolesarske steze tik ob cestah, takoj za njimi pa pločniki. Pri podrobnejših rešitvah je treba upoštevati obstoječa počivališča, osvetlitev ter obstoječo vegetacijo, kar naj se čimbolj vključi v nove ureditve. Nove ureditve naj se prilagodijo pomembni vegetaciji tudi tako, da jo obidejo ter s tem ohranijo.
Povezave na območjih ob vodotokih in po mestnih zelenih parkovnih ali rekreativnih površinah naj se načrtujejo tako, da čimbolj izkoristijo obstoječa počivališča, osvetlitev ter obstoječo vegetacijo. Nove ureditve naj se prilagodijo pomembni vegetaciji tudi tako, da jo obidejo ter s tem ohranijo. Hkrati naj se pri podrobnejših rešitvah zagotovijo odstopanja (zožitve profila in podobno) oziroma krajinsko ustrezne ureditve v primeru posega v strmo brežino.
12. člen
Ureditev opornih zidov, uporaba materialov
Podpornih zidov naj se načeloma ne načrtuje, razen v primeru, ko bi se s tem poseg v območje bistveno zmanjšal. Nad opornimi zidovi se zasadijo prevešave pokrovne rastline.
Oblikovanje opornih zidov, ograj ipd. naj povzema kakovostno oblikovanje podobnih elementov v danem prostoru. V gozdnih območjih in ob vodotokih naj se uporablja predvsem naravne materiale (kamen, les ipd.) in kakovostno tradicionalno oblikovanje, v območjih ob cestah pa lahko tudi sodobnejše materiale (beton, kovina, steklo ipd.) in kakovostno sodobno oblikovanje.
Ureditev in zaščita brežin
Brežine se izvedejo v naklonu 1:2 do 1:1,5 in se vegetacijsko utrdijo, zatravijo in mestoma zasadijo z nizkim grmičevjem, odvisno od posameznega območja.
III. POGOJI ZA UREDITEV KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
13. člen
Javna razsvetljava: Vzdolž cest je delno javna razsvetljava že urejena, kjer pa ni, se na povezavah tipa 1 in 2 (6. člen tega odloka) predvidi nova. Predvidena je izvedba dveh tipov javne razsvetljave, in sicer cestnih svetilk po eni strani vozišča in uličnih svetilk, ki se namestijo po drugi strani vozišča. Ulične svetilke se lahko namestijo tudi na drogove cestnih svetilk.
Na povezavah tipa 3 in 4 se javna razsvetljava predvidi ali ne. Na povezavi J – Jedro – levi breg Krke se javna razsvetljava uredi, pot se osvetli podobno kot v Župančičevem sprehajališču.
Drugo: Peš in kolesarske povezave in počivališča bodo na več mestih tangirale javno komunalno omrežje (vodovod, kanalizacija, plin). Na te komunalne naprave ni dovoljeno postavljati objektov in stvari, ki bi lahko povzročale poškodbe komunalnih naprav ali ovirale njihovo delovanje in vzdrževanje.
Prostori za ureditev novih kolesarskih in peš površin ponekod posegajo v območja drugih obstoječih ali načrtovanih infrastrukturnih vodov. Pri načrtovanju pešaškega in kolesarskega omrežja je treba upoštevati predhodna mnenja in pogoje ter smernice za projektiranje vseh upravljavcev infrastrukturnih omrežij in cest.
Za ureditev peš in kolesarskih površin je na nekaterih povezavah potrebna ureditev javne razsvetljave in meteorne kanalizacije, in sicer:
– Povezava A – Bršljin – Straška cesta: predvidi se javna razsvetljava ter sanira meteorna kanalizacija.
– Povezava C – Seidlova cesta: predvidi se javna razsvetljava.
– Povezava D – Vzhodna cesta: predvidi se javna razsvetljava in meteorna kanalizacija.
– Povezava F – Šentjernejska cesta: predvidi se javna razsvetljava.
– Povezava I – Drska – Šmihel: predvidi se javna razsvetljava na poteku mimo pokopališča.
– Povezava J – Jedro – levi breg Krke: predvidi se javna razsvetljava.
Odpadki: Ob poteh bodo na mestih križanj povezav in drugih prostorskih zanimivosti predvidene razširitve utrjenih površin – počivališča, kjer se namesti urbana oprema (klopi, koši, stojala za kolesa ipd.) in uredi se odvoz odpadkov.
Zbiranje odpadkov se uredi s postavitvijo posod za odpadke. Predviden je odvoz odpadkov in posebnih odpadkov v občinsko deponijo. Posebnih odpadkov oziroma odpadkov, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža/papir, kartoni, lesni odpadki, steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), se ne pričakuje.
IV. PRIKAZ PROSTORSKIH UREDITEV PO POSAMEZNIH PODROČJIH
14. člen
Rešitve v zvezi z ohranjanjem narave in varovanjem kulturne dediščine
Z Odlokom o razglasitvi naravnih in kulturnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto iz leta 1992 (Uradni list RS, št. 38/92) so na obravnavanem območju oziroma v njegovi neposredni soseščini zaščiteni številni objekti oziroma območja.
Skladno s predhodnim mnenjem in smernicami za načrtovanje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območne enote Novo mesto, podanih k spremembam planskih aktov Mestne občine Novo mesto – za območje Urbanistične zasnove Novega mesta, v dokumentu obravnavane poti zadevajo predvsem naslednje enote kulturne dediščine:
Novo mesto – Mestno jedro (EŠD 492) s smerjo J.
Na teh območjih je speljava poti načeloma možna, vendar se morajo pri podrobnejši obravnavi upoštevati natančnejša konservatorska izhodišča. Njihova končna izvedba pa mora biti v skladu s pridobljenimi kulturnovarstvenimi pogoji v kasnejših fazah.
Predvsem je treba poudariti obojestransko dopolnjevanje – kulturna dediščina poveča atraktivnost določene poti, hkrati pa ustrezna pot poveča možnosti prezentacije kulturne dediščine. Umestitev poti ne sme krniti historične pričevalnosti in prostorske pojavnosti objekta kulturne dediščine.
Pri ureditvah povezav v območjih dediščine in spomenikov ter ureditvi počivališč je treba upoštevati pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine RS, Enote Novo mesto, in Zavoda RS za varstvo narave.
15. člen
Varovanje krajinskih značilnosti in drugih prostorskih kvalitet
Z novimi ureditvami se v čim večji meri upoštevajo krajinske značilnosti prostora in druge prostorske kvalitete. Zato so povezave speljane po območjih, kjer so poti delno že uhojene, hkrati pa je pri rešitvah upoštevana reliefna zgradba prostora. Povezave pretežno potekajo po območjih uravnanega reliefa. V primeru posegov v strme brežine se zagotovijo odstopanja (zožitve profila in podobno), da bodo posegi v naravno prostorsko zgradbo čim manjši.
Povezave ob pomembnejših mestnih prometnicah se opremijo z drevoredi, kar prinaša poenotenje in večjo urejenost obcestnega prostora cest in ulic in povečanje privlačnosti za pešačenje in kolesarjenje.
Pri speljavi povezav naj se upoštevajo obstoječa počivališča, osvetlitev ter vegetacija. Posebej na območjih ob vodotokih in po mestnih zelenih površinah ter gozdu se poti navezujejo na obstoječe poti in ureditve, posegi v prostor naj se s tem zmanjšajo na najmanjšo možno mero.
16. člen
Rešitve v zvezi z vplivi na okolje
Varstvo pred hrupom
Za kolesarje in pešce bodo moteči hrup in vizualne obremenitve okolja (predvsem motorni promet), po katerem bodo potekale njihove poti. Posebej to velja za kolesarske steze in pešpločnike vzdolž prometnic. Ob primarnih prometnicah so kot vizualna bariera predvideni drevoredi med voziščem in kolesarsko ter pešpovršino. Tudi na območjih, kjer drevoreda oziroma druge zasaditve zaradi tehničnih ali prostorskih omejitev ne bo možno predvideti, naj se v nadaljnjih fazah projektiranja preverijo rešitve, ki bi pešca in kolesarja vsaj delno zavarovale pred hrupom in vizualno izpostavljenostjo.
Varstvo zraka
Za kolesarje in pešce bo moteče onesnaženje zraka na območju povezav, predvidenih vzdolž cest z motornim prometom. Kolesarji in pešci ne onesnažujejo zraka.
Odpadki
Ob kolesarskih in pešpoteh bodo na območju počivališč postavljeni koši za odpadke. Odvoz komunalnih odpadkov bo organiziran. Komunala Novo mesto bo odvažala odpadke na občinsko komunalno deponijo v Leskovec.
17. člen
Ogroženost zaradi naravnih in drugih nesreč
Pri načrtovanju kolesarskih in peš povezav je potrebno upoštevati določila Odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli – Cancan – Seiberg.
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe Zakona o obrambi in zaščiti (Uradni list RS, št. 15/91) ni potrebno predvideti.
V. FAZE IZVAJANJA UREDITVENEGA NAČRTA
18. člen
Izvajanje ureditvenega načrta bo postopno v več fazah. Te se bodo prilagodile fazam izvedbe drugih posegov, povezanih z načrtovanimi peš in kolesarskimi povezavami, ki jih predlaga ta ureditveni načrt. Izvajanje posamezne povezave naj bo v celoti v eni fazi ali pa po smiselno zaključenih odsekih skladno z grafičnim delom tega ureditvenega načrta.
VI. TOLERANCE
19. člen
Odstopanja od določil tega ureditvenega načrta
Posamezni odseki se urejajo glede na določila ureditvenega načrta, vendar tudi ob upoštevanju razpoložljivega prostora in razmer v naravi. Zato se dovolijo odstopanja, s katerimi se ureditve prilagodijo neodstranljivim oviram ter racionalnejšim tehničnim rešitvam, ki se bodo pokazale v nadaljnjih fazah projektiranja posameznih povezav. Pri načrtovanju kolesarskih in pešpovezav ob obstoječih ali predvidenih voziščih se poteki tras ustrezno prilagodijo predvidenim potekom oziroma projektnim rešitvam vozišč.
V primeru kombiniranih kolesarskih in pešpoti oziroma v primeru pešpoti se dovolijo odstopanja širine poti navzdol – do 30 %. Pri drugih povezavah se dovolijo odstopanja do + – 20 % širine v okviru veljavnih normativov.
Za večja odstopanja je potrebno pri pristojnem upravnem organu za urejanje prostora predložiti: kopijo katastrskega načrta za območje sprememb, situacijo nove rešitve s prikazom reševanja vseh posledično tangiranih objektov in naprav ter prikaz posega glede na veljavne planske dokumente. Ta odstopanja morajo biti usklajena s pogoji, ki so jih nosilci urejanja prostora podali k temu ureditvenemu načrtu.
VII. PREHODNA DOLOČBA
21. člen
Do izvedbe načrtovanih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.
VIII. KONČNE DOLOČBE
22. člen
V primeru neusklajenosti tekstualnega in grafičnega dela tega ureditvenega načrta se pri odločanju upoštevajo določila tekstualnega dela tega odloka.
23. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo v območjih urejanja tega ureditvenega načrta veljati določila Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in submestna središča (Uradni list RS, št. 7/92, 32/93, 22/95, 37/95, 41/95, 35/97, 40/98, 38/99, 60/99, 96/00, 49/01 in 69/02), Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za območje mestnega jedra Novega mesta (SDL, št. 12/91) ter odloka o Ureditvenem načrtu za Obrtno industrijsko cono Livada (Uradni list RS, št. 70/99).
24. člen
Ureditveni načrt je stalno na vpogled v Oddelku okolje in prostor Mestne občine Novo mesto.
25. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem li­stu Republike Slovenije.
Št. 015-05-21/2003
Novo mesto, dne 14. oktobra 2004.
Župan
Mestne občine Novo mesto
mag. Boštjan Kovačič l.r.