Uradni list

Številka 75
Uradni list RS, št. 75/2004 z dne 13. 7. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 75/2004 z dne 13. 7. 2004

Kazalo

3333. Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli, stran 9029.

Na podlagi 59. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96, 33/97, 59/01 in 71/04) minister za šolstvo, znanost in šport izdaja
P R A V I L N I K
o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
S tem pravilnikom se podrobneje opredeljujejo z zakonom določene pravice in dolžnosti učencev v osnovni šoli, način uveljavljanja pravic in izpolnjevanja dolžnosti, nagrajevanje, izrekanje vzgojnih ukrepov ter pravice in dolžnosti strokovnih delavcev in ravnatelja šole pri uresničevanju določb tega pravilnika.
2. člen
(pravice učencev)
Pravice učenca v osnovni šoli so:
– da obiskuje pouk in druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti,
– da pridobiva znanje, spretnosti in navade za vseživljenjsko učenje,
– da mu je v šoli zagotovljeno varno in spodbudno okolje,
– da šola organizira življenje in delo s spoštovanjem univerzalnih civilizacijskih vrednot in posebnosti različnih kultur,
– da mu šola zagotavlja enakopravno obravnavanje ne glede na spol, raso in etnično pripadnost, veroizpoved, socialni status družine in druge okoliščine,
– da šola zagotovi varovanje njegovih osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi,
– da učitelji in drugi delavci šole spoštujejo njegovo osebnost in individualnost ter njegovo človeško dostojanstvo in pravico do zasebnosti,
– da mu je omogočeno tudi izven pouka pridobiti dodatno razlago in nasvet,
– da se pri pouku upošteva njegova radovednost ter razvojne značilnosti, predznanje in individualne posebnosti,
– da pri pouku dobi kakovostne informacije, ki sledijo sodobnemu razvoju znanosti in strok,
– da dobi o svojem delu sprotno, pravično in utemeljeno povratno informacijo,
– da dobi pri svojem delu pomoč in podporo, če ju potrebuje,
– da svoji razvojni stopnji primerno sodeluje pri oblikovanju dnevov dejavnosti, ekskurzij, interesnih dejavnosti in prireditev šole,
– da se lahko svobodno izreče o vseh vprašanjih iz življenja in dela šole,
– da se vključuje v delo oddelčne skupnosti učencev, skupnosti učencev šole in šolskega parlamenta,
– da sodeluje pri ocenjevanju,
– da sodeluje pri dogovorjenih skupnih aktivnostih.
3. člen
(dolžnosti učencev)
Dolžnosti učenca so:
– da spoštuje pravice drugih učencev in delavcev šole in ima spoštljiv in strpen odnos do individualnosti, človeškega dostojanstva, etnične pripadnosti, veroizpovedi, rase in spola,
– da izpolni osnovnošolsko obveznost,
– da redno in točno obiskuje pouk in druge vzgojno-izobraževalne dejavnosti,
– da izpolnjuje svoje učne in druge šolske obveznosti,
– da učencev in delavcev šole ne ovira in ne moti pri delu,
– da v šoli in izven šole skrbi za lastno zdravje in varnost ter ne ogroža zdravja in varnosti ter osebnostne integritete drugih učencev in delavcev šole,
– da spoštuje pravila hišnega reda,
– da varuje in odgovorno ravna s premoženjem šole ter lastnino učencev in delavcev šole ter le-tega namerno ne poškoduje,
– da se spoštljivo vede do drugih,
– da sodeluje pri urejanju šole in šolske okolice, dogovorjenem v oddelčni skupnosti ali skupnosti učencev šole,
– da sodeluje pri dogovorjenih oblikah dežurstva učencev.
II. UVELJAVLJANJE PRAVIC IN IZPOLNJEVANJE DOLŽNOSTI UČENCA
1. Organiziranost učencev v osnovni šoli
4. člen
(oddelčna skupnost)
V osnovni šoli se učenci organizirajo v oddelčne skupnosti. Oddelčna skupnost je temeljna oblika organiziranosti učencev enega oddelka.
Učenci oddelčne skupnosti volijo dva predstavnika oddelka v skupnost učencev šole. Volitve so tajne.
5. člen
(naloge oddelčne skupnosti)
Učenci pri urah oddelčne skupnosti skupaj z razrednikom obravnavajo posamezna vprašanja iz življenja in dela svoje skupnosti in šole ter oblikujejo predloge in pobude za boljše delo in razreševanje problemov, in sicer:
– obravnavajo učni uspeh v oddelku in organizirajo medsebojno pomoč pri učenju,
– organizirajo pomoč sošolcem v različnih težavah,
– obravnavajo kršitve in predlagajo načine ukrepanja ter preventivnega delovanja,
– dajejo pobude in predloge v zvezi s poukom, programom dnevov dejavnosti, ekskurzij, šolskih prireditev in interesnih dejavnosti,
– predlagajo razredniku ugotavljanje ustreznosti posamezne ocene,
– sodelujejo pri ocenjevanju,
– oblikujejo predloge za pohvale, priznanja in nagrade učencem v oddelčni skupnosti,
– organizirajo različne oblike dežurstva v skladu s sprejetim hišnim redom in dogovorjenim letnim načrtom dežurstev,
– organizirajo različne akcije in prireditve,
– opravljajo druge naloge, za katere se dogovorijo.
6. člen
(skupnost učencev šole)
Za uveljavljanje svojih pravic in interesov se oddelčne skupnosti preko svojih predstavnikov povezujejo v skupnost učencev šole.
Skupnost učencev šole sprejme letni program dela.
Skupnost učencev šole opravlja naslednje naloge:
– zbira pripombe in predloge oddelčnih skupnosti v zvezi s programom pouka, dnevov dejavnosti, ekskurzij, interesih dejavnosti, prireditev in drugih dejavnosti, ki jih organizira šola,
– spremlja uresničevanje pravic in dolžnosti učencev ter opozarja ravnatelja in svet šole na morebitne kršitve pravic učencev,
– organizira šolske prireditve, sodeluje pri izdajanju šolskega časopisa in informira učence o svoji dejavnosti,
– načrtuje in organizira skupne akcije (zbiralne akcije, solidarnostne akcije ipd.),
– predlaga izboljšave bivalnega okolja (lepši izgled, čistejše okolje) in sodeluje pri uresničitvi idej,
– oblikuje predloge za pohvale, nagrade in priznanja učencem,
– opravlja druge naloge, za katere se dogovorijo učenci.
Skupnost učencev šole ima mentorja, ki ga imenuje ravnatelj izmed strokovnih delavcev šole. Mentorja lahko predlagajo predstavniki oddelčnih skupnosti.
Pred imenovanjem mentorja si mora ravnatelj pridobiti mnenje skupnosti učencev šole.
7. člen
(šolski parlament)
Šolski parlament je izvršilni organ skupnosti učencev šole. Sestavljajo ga učenci, ki jih izvoli skupnost učencev šole. Število predstavnikov se določi glede na število oddelkov v šoli, ne more pa biti manjše od 9.
Šolski parlament se skliče najmanj dvakrat letno. Sklicatelj šolskega parlamenta je ravnatelj, lahko pa tudi mentor skupnosti učencev šole. Pobudo za sklic šolskega parlamenta lahko da tudi predstavnik oddelčne skupnosti. Če dajo pobudo predstavniki vsaj treh oddelčnih skupnosti, je ravnatelj oziroma mentor dolžan sklicati šolski parlament.
8. člen
(predlogi, mnenja in pobude učencev)
Učiteljski zbor, svet staršev in svet šole vsaj enkrat letno obravnavajo predloge, mnenja in pobude učencev, ki so jih le-ti oblikovali v skupnosti učencev šole ali šolskem parlamentu.
2. Podaljšanje statusa učenca
9. člen
(podaljšanje statusa učenca)
Učenec, ki je izpolnil osnovnošolsko obveznost in ni uspešno končal osnovne šole, jo lahko obiskuje še dve leti in tako obdrži status učenca.
Ravnatelj zagotovi, da so učenec in njegovi starši oziroma zakoniti zastopniki (v nadaljnjem besedilu: starši) posebej seznanjeni s pravico iz prvega odstavka tega člena.
10. člen
(prepoved obiskovanja osnovne šole)
Učencu, ki ima podaljšan status učenca, lahko ravnatelj na predlog učiteljskega zbora v skladu s 55. členom zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96, 33/97, 59/01 in 71/04) prepove obiskovati osnovno šolo.
3. Obiskovanje pouka in opravičevanje odsotnosti
11. člen
(obiskovanje pouka)
Učenec mora prisostvovati pouku in dejavnostim obveznega programa.
12. člen
(opravičevanje odsotnosti)
Starši morajo najkasneje v petih dneh po izostanku učenca razredniku sporočiti vzrok izostanka, razen v primeru, določenem v 13. členu tega pravilnika.
Če učenec izostane več kot pet dni, starši pa razredniku niso sporočili vzroka izostanka, razrednik o izostanku učenca obvesti starše in jih pozove, da sporočijo vzrok izostanka.
Odsotnost učenca morajo starši opravičiti osebno ali v pisni obliki.
Osebna ali pisna opravičila je treba posredovati razredniku najkasneje v petih dneh po prihodu učenca v šolo.
Če razrednik v omenjenem roku ne prejme opravičila, šteje izostanke za neopravičene in ukrepa v skladu s tem pravilnikom.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka razrednik upošteva opravičilo, ki ga učenec ali starši iz opravičenih razlogov predložijo po izteku roka.
Kadar učenec izostane zaradi bolezni več kot 5 šolskih dni, lahko razrednik zahteva uradno zdravniško potrdilo o opravičenosti izostanka. Uradno zdravniško potrdilo izda zdravnik na predpisanem obrazcu, ki mora biti opremljen s štampiljko izvajalca zdravstvene dejavnosti in štampiljko ter podpisom zdravnika.
Če razrednik dvomi o verodostojnosti opravičila, obvesti o tem starše oziroma zdravnika, ki naj bi opravičilo izdal. Če ugotovi, da je opravičilo lažno, izostanka ne opraviči in ukrepa v skladu s tem pravilnikom.
Razrednik sproti pregleduje izostanke učencev in ustrezno ukrepa.
13. člen
(napovedana odsotnost)
Učenec lahko izostane, ne da bi starši sporočili vzrok izostanka, če njegov izostanek razredniku vnaprej napovejo. Ta izostanek lahko strnjeno ali v več delih traja največ pet dni v letu.
Ravnatelj lahko na podlagi obrazložene prošnje staršev iz opravičljivih razlogov dovoli učencu daljši izostanek od pouka.
Odsotnost učenca pri posamezni uri pouka oziroma drugi dejavnosti dovoli učitelj, ki vodi to uro oziroma dejavnost, in o tem obvesti razrednika.
14. člen
(vodenje odsotnosti)
Vse izostanke učencev pri pouku in dejavnostih iz obveznega programa vodi razrednik v dnevniku dela za posamezni oddelek.
Sprotne izostanke vpisuje učitelj, ki vodi posamezno uro, najavljene odsotnosti pa vpisuje v dnevnik dela razrednik.
O odsotnosti zaradi sodelovanja pri športnih, kulturnih in drugih tekmovanjih in srečanjih, na katerih učenci sodelujejo v imenu šole, razrednik obvesti starše. Navedene odsotnosti so opravičene.
Učitelj ali drug delavec, ki pripravlja tekmovanje ali srečanje učencev, o udeležbi in odsotnosti učencev obvesti razrednika najkasneje tri dni pred tem, ko učenci odidejo na srečanje ali tekmovanje.
15. člen
(oprostitev sodelovanja iz zdravstvenih razlogov)
Posamezni učenec je lahko iz zdravstvenih razlogov oproščen sodelovanja pri določenih urah pouka in drugih dejavnostih osnovne šole.
Starši učenca morajo predložiti razredniku mnenje in navodilo zdravstvene službe. Razrednik o tem takoj obvesti učitelje oziroma druge sodelavce, ki izvajajo pouk ali druge dejavnosti šole. V dnevnik šolskega dela razrednik vpiše čas trajanja oprostitve.
Učenec, ki je oproščen sodelovanja pri posamezni uri pouka, mora tej uri prisostvovati in opraviti naloge, ki ne ogrožajo njegovega zdravstvenega stanja in jih sme opravljati v skladu z navodili zdravstvene službe. Če učenec zaradi zdravstvenih
razlogov ne more opravljati nobene naloge, šola zanj organizira nadomestno dejavnost.
16. člen
(neopravičeni izostanki)
Za neopravičen izostanek se šteje neopravičena odsotnost učenca pri pouku in dejavnostih obveznega programa.
Neopravičeni izostanki so občasni, če učenec izostaja le pri urah pouka posameznih predmetov, ali strnjeni, če izostanek traja več ur ali šolskih dni zaporedoma.
Izostanke učenca pri razširjenem programu se evidentira. Razrednik o izostankih obvesti starše.
17. člen
(izjema)
Ne glede na določbe tega pravilnika se lahko v izjemnih primerih in po proučitvi vseh okoliščin ravnatelj v sodelovanju z razrednikom in svetovalno službo odloči, da se izostanek učenca ne bo obravnaval kot neopravičeni izostanek, če oceni, da je vzrok izostanka take narave, da učenec potrebuje pomoč oziroma svetovanje.
4. Pohvale, priznanja in nagrade
18. člen
(predlog)
Učenci ali skupine učencev lahko za uspešno in prizadevno delo v šoli prejmejo pohvale, priznanja in nagrade.
Pohvale, priznanja in nagrade učencem ali skupinam učencev predlagajo:
– oddelčne skupnosti in skupnost učencev šole,
– razrednik,
– drugi strokovni delavci šole,
– mentorji dejavnosti,
– ravnatelj,
– starši.
19. člen
(pohvale)
Pohvale so lahko ustne ali pisne.
Kadar se učenec ali več učencev izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, so ustno pohvaljeni.
Pisne pohvale podeljujeta razrednik ali mentor dejavnosti za aktivnosti, ki trajajo celo šolsko leto.
Razrednik podeljuje pisne pohvale za delo v oddelčni skupnosti ali za individualno napredovanje učenca.
Mentor podeljuje pisne pohvale za prizadevno delo pri interesnih ali drugih dejavnostih.
Pisne pohvale se podeljujejo za:
– prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri pouku, interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih šole,
– bistveno izboljšanje učnega uspeha v primerjavi s preteklim šolskim letom,
– doseganje vidnih rezultatov na šolskih tekmovanjih in srečanjih učencev z različnih področij znanja in delovanja,
– posebej prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti učencev ali skupnosti učencev šole,
– nudenje pomoči tistim, ki jo potrebujejo,
– aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi različnih dejavnosti in prireditev, pomembnih za delo šole.
Pisne pohvale se lahko podelijo tudi skupini učencev. Skupinske pisne pohvale podeljuje ravnatelj šole.
20. člen
(priznanja)
Priznanja podeljuje učencem ravnatelj šole, in sicer za delo oziroma dosežek, ki je pomemben za celotno šolo ali znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti.
Priznanja se izrekajo za:
– večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri šolskem delu,
– doseganje vidnih rezultatov na tekmovanjih in srečanjih učencev, ki so organizirana za območje celotne države,
– večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri interesnih in drugih dejavnostih,
– večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti, skupnosti učencev šole ali šolskem parlamentu.
21. člen
(nagrade)
Učenci, ki prejmejo priznanje, so lahko tudi nagrajeni. Vrsto nagrade za posameznega učenca določi ravnatelj v sodelovanju z razrednikom oziroma mentorjem. Praviloma so nagrade knjige ali pripomočki, ki jih učenec lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih šole.
Priznanja in nagrade podeljuje ravnatelj ob zaključku šolskega leta na slavnosten način.
5. Zdravstveno varstvo
22. člen
(zdravstveno varstvo)
Učenci imajo pravico do zdravstvenega varstva v skladu s posebnimi predpisi.
Osnovna šola mora sodelovati z zdravstvenimi zavodi pri izvajanju zdravstvenega varstva učencev, zlasti pri izvedbi obveznih zdravniških pregledov za otroke, vpisane v prvi razred, rednih sistematičnih zdravstvenih pregledov v času šolanja in cepljenj.
Če učenec odkloni sodelovanje pri predpisanem zdravstvenem pregledu ali cepljenju, razrednik o tem obvesti starše učenca.
23. člen
(obveščanje staršev)
Za vse posebne zdravstvene preglede, ki jih namerava zdravstvena služba organizirati v šoli in niso v predpisanem programu, razrednik posebej obvesti starše in pridobi njihova pisna soglasja.
24. člen
(preventivna dejavnost šole)
Šola mora delovati preventivno in osveščati učence o škodljivosti in posledicah kajenja, pitja alkoholnih pijač, uživanja drog, spolnega nadlegovanja ter nasilja. Šola osvešča učence o njihovih pravicah in dolžnostih ter o načinih iskanja ustrezne pomoči v primerih spolnega nadlegovanja in zlorabe ter nasilja v družini. V te namene organizira različne aktivnosti pri pouku in drugih dejavnostih šole.
6. Varnost učencev
25. člen
(naloge šole)
Osnovna šola mora poskrbeti za varnost učencev. S tem namenom:
– izvaja različne aktivnosti in ukrepe za zagotavljanje varnosti učencev in preprečevanje nasilja,
– oblikuje oddelke in skupine učencev v skladu z veljavnimi normativi in standardi,
– na ekskurzijah, športnih, naravoslovnih, kulturnih dnevih ter tečajih plavanja, kolesarjenja, smučanja ipd. zagotovi ustrezno število spremljevalcev v skladu z veljavnimi normativi in standardi in navodili za izvajanje učnih načrtov,
– zagotovi, da so objekti, učila, oprema in naprave v skladu z veljavnimi normativi in standardi ter zagotavljajo varno izvajanje dejavnosti,
– zagotovi učencem ustrezno opremo, kadar sodelujejo pri urejanju šole in šolske okolice.
26. člen
(posebej oblikovane skupine učencev)
Ne glede na določbo druge alinee 25. člena tega pravilnika šola lahko občasno organizira vzgojno-izobraževalno delo v posebej oblikovanih skupinah učencev z namenom, da se učencem zagotovi varnost oziroma nemoten pouk.
27. člen
(hišni red)
Šola določi hišni red, s katerim uredi vprašanja, pomembna za življenje na šoli, in sicer predvsem:
– nadzor v šolskih prostorih v času pouka in drugih dejavnosti, ki jih organizira šola,
– hranjenje garderobe,
– dežurstvo strokovnih delavcev in učencev,
– varovanje in nadzor vstopanja v šolo in
– način informiranja učencev in staršev.
Šola s hišnim redom določi območje (prostori šole in šolske površine), ki sodi v šolski prostor.
28. člen
(dolžnosti šole)
Šola mora varovati učence pred nadlegovanjem, trpinčenjem, zatiranjem, diskriminacijo, nagovarjanjem k dejanjem, ki so v nasprotju z zakonom in splošno sprejetimi civilizacijskimi normami, in pred tem, da bi jih namerno poniževali drugi učenci, delavci šole in druge osebe, ki vstopajo v šolski prostor.
29. člen
(prepovedi)
Kajenje, uživanje alkohola in drog ter drugih psihoaktivnih sredstev oziroma prihod ter prisotnost pod vplivom alkohola in drog ter drugih psihoaktivnih sredstev v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu šole, je prepovedano.
Če delavec šole opazi, da učenec kadi, v šolo prinaša, poseduje ali uživa alkohol, drogo ter druga psihoaktivna sredstva oziroma je pod vplivom alkohola, droge ter drugih psihoaktivnih sredstev, o tem obvesti razrednika ali svetovalno službo, ki ustrezno ukrepa.
III. KRŠITVE TER IZREKANJE VZGOJNIH UKREPOV
30. člen
(kršitve in hujše kršitve)
Učenec, ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti, stori kršitev.
Hujše kršitve v skladu s tem pravilnikom so:
– ponavljajoče istovrstne kršitve iz prvega odstavka tega člena, za katere so že bili izrečeni vzgojni ukrepi,
– občasni neopravičeni izostanki nad 12 ur oziroma strnjeni neopravičeni izostanki nad 18 ur,
– uporaba pirotehničnih sredstev v šoli, na zunanjih površinah šole ali na šolskih ekskurzijah,
– izsiljevanje drugih učencev ali delavcev šole,
– namerno poškodovanje in uničevanje šolske opreme, zgradbe ter stvari in opreme drugih učencev, delavcev ali obiskovalcev šole,
– kraja lastnine šole, drugih učencev, delavcev ali obiskovalcev šole,
– popravljanje in vpisovanje ocen v šolsko dokumentacijo,
– uničevanje uradnih dokumentov ter ponarejanje podatkov in podpisov v uradnih dokumentih in listinah, ki jih izdaja šola,
– grob verbalni napad na učenca, učitelja, delavca šole ali drugo osebo,
– fizični napad na učenca, učitelja, delavca šole ali drugo osebo,
– ogrožanje življenja in zdravja učencev in delavcev šole,
– kajenje ter prinašanje, posedovanje, ponujanje, prodajanje ali uživanje alkohola, drog ter drugih psihoaktivnih sredstev in napeljevanje sošolcev k takemu dejanju v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu šole,
– prihod oziroma prisotnost pod vplivom alkohola, drog in drugih psihoaktivnih sredstev v času pouka, dnevih dejavnosti in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu šole,
– spolno nadlegovanje učencev ali delavcev šole.
31. člen
(izrekanje vzgojnih ukrepov)
Učencu se zaradi storjenih kršitev lahko izrečejo vzgojni ukrepi, določeni s tem pravilnikom.
Za hujše kršitve, določene v drugem odstavku 30. člena tega pravilnika, se izreče vzgojni ukrep, razen če razrednik oceni, da učenec potrebuje pomoč oziroma svetovanje.
Pri izbiri določenega vzgojnega ukrepa za kršitve, ki niso opredeljene kot hujše kršitve, morajo razrednik, ravnatelj in učiteljski zbor upoštevati postopnost uporabe posameznih vzgojnih ukrepov, določenih s tem pravilnikom.
V primeru izrekanja vzgojnih ukrepov za hujše kršitve, določene v drugem odstavku 30. člena tega pravilnika, razen za kršitve iz prve alinee, načelo postopnosti ne velja.
32. člen
(predlog za začetek postopka)
Predlog za začetek postopka zaradi storjene kršitve lahko razredniku poda vsak delavec šole, starši ali učenec.
Razrednik razišče okoliščine domnevne kršitve, zbere dodatne informacije od morebitnih očividcev in se pogovori z učencem, tako da lahko le-ta pojasni vse o domnevni kršitvi.
Če je na podlagi okoliščin mogoče sklepati, da bo po zaključku obravnave kršitve uporabljen eden od vzgojnih ukrepov od tretje do šeste alinee 34. člena tega pravilnika, mora razrednik o kršitvi takoj obvestiti starše in jih pozvati, da prisostvujejo pogovoru z učencem. Če starši ne morejo prisostvovati pogovoru ali odklonijo sodelovanje, pri pogovoru sodeluje strokovni delavec šole, ki ga izbere učenec. Če učenec strokovnega delavca ne izbere, ga določi ravnatelj šole.
Če je pri kršitvi udeleženih več učencev, so pri skupnem pogovoru s kršitelji prisotni starši le, če je mogoče zagotoviti prisotnost staršev vseh učencev oziroma strokovnih delavcev v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena.
33. člen
(izbira vzgojnega ukrepa)
Razrednik mora pred izbiro vzgojnega ukrepa zanesljivo ugotoviti, da je kršitev mogoče pripisati določenemu učencu ali skupini učencev.
Pri izbiri določenega vzgojnega ukrepa mora razrednik upoštevati:
– predvidene pedagoške posledice ukrepanja,
– zmožnost presoje posledic lastnih dejanj glede na učenčevo starost,
– nagibe oziroma motive za dejanje,
– okolje, v katerem učenec živi,
– škodljivost dejanja,
– ponavljanje kršitve.
34. člen
(vzgojni ukrepi)
Glede na ugotovitve v postopku obravnave kršitve ter ob upoštevanju okoliščin iz prejšnjega člena se razrednik lahko odloči, da:
– učenca pokliče na pogovor in mu izreče ustni opomin,
– učenca pokliče na pogovor in mu izreče pisni opomin,
– učenca pokliče na pogovor in mu izreče strogi opomin razrednika,
– predlaga, da se učencu izreče opomin oddelčnega učiteljskega zbora; če je predlog sprejet, razrednik pozove učenca in starše na pogovor, jim izroči opomin in jih opozori, da lahko nadaljnje kršitve privedejo do premestitve učenca v drug oddelek,
– predlaga, da se učencu izreče opomin ravnatelja, učiteljskemu zboru pa lahko predlaga, da odloči o premestitvi učenca v drug oddelek; če ravnatelj učencu izreče opomin, pozove učenca in starše na pogovor in jim ga izroči. Če je učiteljski zbor sprejel odločitev o premestitvi učenca v drug oddelek, jih obvesti tudi o tem, ter jih opozori, da bo lahko v primeru nadaljnjih kršitev šola začela s postopkom prešolanja učenca,
– predlaga, da se učencu izreče opomin učiteljskega zbora; če mu ga le-ta izreče, ravnatelj pozove učenca in starše na pogovor ter jim ga izroči.
Ob predlogu za izrek opomina učiteljskega zbora ali po izreku tega vzgojnega ukrepa lahko razrednik predlaga, da učiteljski zbor sprejme tudi odločitev o začetku postopka za prešolanje učenca.
Prešolanje učenca se izvede v skladu z določili 54. člena zakona o osnovni šoli.
Telesne in denarne kazni niso dovoljene.
35. člen
(pridobitev mnenja)
Preden učiteljski zbor sklepa o premestitvi učenca v drug oddelek oziroma o začetku postopka za prešolanje učenca, si ravnatelj šole pridobi:
– pisno mnenje razrednika in
– pisno mnenje šolske svetovalne službe.
36. člen
(zadržanje vzgojnega ukrepa)
Premestitev učenca v drug oddelek ali začetek postopka za prešolanje učenca lahko učiteljski zbor za določen čas zadrži.
Ravnatelj lahko zaradi kršitve postopka ali drugih utemeljenih razlogov zadrži uporabo kateregakoli vzgojnega ukrepa.
37. člen
(vodenje zapisov)
Razrednik in ravnatelj vodita o svojih dejanjih v postopku obravnavanja kršitve (pogovori z učencem, pogovori s starši, telefonski pogovori, pisna obvestila staršem itd.) pisne zapise.
38. člen
(obvestilo o vzgojnem ukrepu)
Vsak izrečen vzgojni ukrep se vpiše v obvestilo o vzgojnem ukrepu, ki obsega vrsto ukrepa, obrazložitev in pravni pouk. Obvestilo o vzgojnem ukrepu se osebno vroči staršem, ki s podpisom potrdijo njegov prejem. Če pri pogovorih ob izrekanju oziroma izročitvi vzgojnega ukrepa ni predvidena prisotnost staršev ali pa se starši ne odzovejo pisnemu vabilu na pogovor, razrednik oziroma ravnatelj pošlje staršem obvestilo o vzgojnem ukrepu s priporočeno poštno pošiljko.
Drugi izvod obvestila o vzgojnem ukrepu se vloži v mapo vzgojnih ukrepov.
Razrednik o vzgojnem ukrepu in utemeljitvah zanj obvesti tudi oddelčno skupnost učencev.
39. člen
(ugovor zoper vzgojni ukrep)
Zoper vzgojni ukrep lahko starši v osmih dneh od dneva, ko jim je bilo vročeno obvestilo o vzgojnem ukrepu, predložijo ravnatelju šole obrazložen ugovor.
Ravnatelj mora najpozneje v treh dneh po prejemu ugovora imenovati tričlansko komisijo, ki odloča o ugovoru. Med člani komisije mora biti vsaj en član, ki ni zaposlen v šoli. Komisija takoj preveri ustreznost vzgojnega ukrepa.
Odločitev komisije je dokončna.
40. člen
(izbris vzgojnih ukrepov)
Vzgojne ukrepe iz 34. člena tega pravilnika je mogoče pod pogoji iz tega člena izbrisati.
Razrednik izbriše vzgojni ukrep, ki je v njegovi pristojnosti, ko ugotovi, da je bil namen vzgojnega ukrepa dosežen.
Razrednik predlaga izbris vzgojnega ukrepa oddelčnemu učiteljskemu zboru oziroma ravnatelju šole, kadar meni, da je bil namen vzgojnega ukrepa, ki je v njuni pristojnosti, dosežen. Če oddelčni učiteljski zbor oziroma ravnatelj šole sprejme odločitev o izbrisu vzgojnega ukrepa, se opravi izbris.
Vzgojni ukrep, ki ni bil izbrisan v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena, se izbriše po enem letu od njegovega izreka.
Izbris vzgojnega ukrepa se opravi tako, da se obvestilo o vzgojnem ukrepu izvzame iz mape vzgojnih ukrepov učenca in se uniči. Ko se vzgojni ukrep izbriše, se šteje, da ni bil izrečen.
IV. VARSTVO PRAVIC UČENCA
41. člen
(varstvo pravic učenca)
Če učenec meni, da so bile njegove pravice iz 2. člena tega pravilnika kršene, lahko na to sam ali njegovi starši glede na vrsto in stopnjo kršitve pisno opozori razrednika, šolsko svetovalno službo, ravnatelja, ali svet šole. Učenec oziroma starši imajo pravico, da najkasneje v 30 dneh od vložitve opozorila dobijo odgovor. Če učenec ali starši v 30 dneh ne dobijo odgovora, oziroma če z njim niso zadovoljni, lahko dajo pobudo za inšpekcijski pregled.
V. ODRASLI
42. člen
(odrasli)
Pravice in dolžnosti udeležencev osnovnošolskega izobraževanja šole za odrasle se določijo v pogodbi o izobraževanju.
VI. UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI
43. člen
(učenci s posebnimi potrebami)
Ta pravilnik se smiselno uporablja tudi za učence s posebnimi potrebami, če z vzgojnim oziroma izobraževalnim programom ni drugače določeno.
VII. KONČNI DOLOČBI
44. člen
(prenehanje veljavnosti predpisa)
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli (Uradni list RS, št. 31/96 in 15/98), uporablja pa se do začetka uporabe tega pravilnika.
45. člen
(uveljavitev pravilnika)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. 9. 2004.
Št. 011-03-52/2004
Ljubljana, dne 9. julija 2004.
EVA 2004-3311-0086
dr. Slavko Gaber l. r.
Minister
za šolstvo, znanost in šport