Uradni list

Številka 59
Uradni list RS, št. 59/2004 z dne 28. 5. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 59/2004 z dne 28. 5. 2004

Kazalo

2728. Odlok o lokacijskem načrtu Učno-razvojni center za krajino in šport - golf Otočec, stran 7594.

Na podlagi 23. člena ter v povezavi s 175. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek) in 16. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 68/01 in 44/02) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 13. seji dne 20. 5. 2004 sprejel
O D L O K
o lokacijskem načrtu Učno-razvojni center
za krajino in šport – golf Otočec
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ob upoštevanju usmeritev dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 3/90, 10/90 in 9/91 ter Uradni list RS, št. 17/92, 58/95, 11/96, 16/96, 21/97, 80/97, 80/97, 39/98, 59/98, 21/99, 59/99, 63/99, 92/99, 52/00, 12/01, 33/01, 49/01, 68/01, 72/0, 35/02, 69/02, 92/02, 46/03, 57/03, 97/03 in 15/04) in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 18/88, 6/89, 15/90, 3/91, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 50/94, 71/94, 78/94, 58/95, 68/95, 11/96, 16/96, 32/96, 21/97, 80/97, 39/98, 59/98, 21/99, 59/99, 63/99, 92/99, 52/00, 12/01, 33/01, 49/01, 68/01, 72/01, 4/02, 22/02, 35/02, 69/02, 92/02, 57/03, 97/03 in 15/04) za območje Mestne občine Novo mesto sprejme lokacijski načrt Učno-razvojni center za krajino in šport – golf Otočec. Lokacijski načrt je izdelal Topos, d.o.o., Dolenjske Toplice pod št. 06/03-LN.
2. člen
Lokacijski načrt iz prejšnjega člena sestavljata tekstualni in grafični del:
 
Tekstualni del:
– Obrazložitev
– Smernice za načrtovanje in mnenja nosilcev urejanja prostora
– Podatki o parcelah iz evidence zemljiškega katastra
 
Grafični del:
1. Izsek iz prostorskih sestavin planskih aktov občine – kartografska dokumentacija
2. Načrt parcele
3. Digitalni katastrski načrt z mejo območja urejanja
4. Ureditvene enote
5. Ureditvena situacija
5.1 Ureditvena situacija UE 1
5.2 Ureditvena situacija UE 2
5.3 Ureditvena situacija UE 4
6. Zbirna situacija infrastrukturnih vodov in naprav
7.1 Situacija cestnega omrežja
7.2 Situacija cestnega omrežja
7.3 Situacija cestnega omrežja
8 Situacija priključevanja na regionalno cesto
9. Situacija prometne ureditve s preglednim trikotnikom
10. Zakoličbena situacija in načrt gradbenih parcel
II. MEJA OBMOČJA
3. člen
V območje urejanja so zajeta zemljišča oziroma deli zemljišč s parc. št.: 3634/1, 3713/4, 3714, 3713/1, 3742/3-pot, 3748/7-pot, 3633, 3716/1, 3742/1-pot, 3713/2, 3713/3-cesta, 3748/5-cesta, 3634/2, 3748/17-cesta, 3748/18-cesta, 3741-pot, 3715/1, 3732/2, 3732/1, 3738, 3733, 3740-pot, 3739/1, 3739/2, 3739/3, 3739/4, 3739/5, 3739/6, 3739/7, 3739/8, 3736/1, 3736/2, 3736/3, 3735, 3731, 3727, 3730, 3725/2, 3725/3, 3725/1, 3724, stp.147, 3742/2-pot, 3748/2-pot, 3722, 3717-del, vse k.o. Brusnice.
Meja območja urejanja poteka od J proti S po Z robu regionalne cesta s parc. št. 3748/5 in lokalne ceste s parc. št. 3742/3, nato po Z robu lokalne ceste za Strugo s parc. št 3742/1, se obrne proti Z in seka zemljišče s parc. št. 3717, nato seka pot s parc. št. 3742/2 in se obrne proti SV, poteka po SZ robu zemljišč s parc. št. 3722, 3727, 3735, 3736/1, 3736/2, 3736/3, 3739/8, 3739/7, 3739/6, 3739/5, 3739/4, 3739/3, 3739/2 in 3739/1 do najsevernejše točke, kjer se ob levem bregu Žerjavinskega potoka obrne proti J in poteka po V robu zemljišč s parc. št. 3739/1, 3740-pot, 3738, 3715/1, se nato obrne proti Z, seka pot s parc. št. 3741, seka zemljišče s parc. št 3716/1, se obrne spet proti J do poti s parc. št. 3748/2, jo seka in poteka po njenem J robu do regionalne ceste nato poteka po JV mejah zemljišč s parc. št. 3716/1, 3713/1, 3714, seka nato regionalno cesto s parc. št. 3748/5 in zemljišči s parc. št. 3713/2 ter 3734/2, nato poteka po vzhodnem robu regionalne ceste proti jugu, le-to seka in se zaključi v izhodiščni točki.
Območje urejanja obsega okoli 136,5 ha površin.
Izven območja lokacijskega načrta poteka:
– izvedba 20 kV povezave od trafo postaje pri gradu Struga (TP 2) do 20 kV DV; Mačkovec in 20 kV povezava od trafo postaje na J delu območja (TP 1) do TP Žerjavin in 20 kv DV Mokro polje;
– izvedba in navezava telekomunikacijskega omrežja od območja urejanja do priključne točke (obstoječi kabelski jašek pred tenis igrišči) v sklopu Hotelskega kompleksa Otočec na levem bregu reke Krke;
– izvedba oziroma rekonstrukcija vodovoda od območja urejanja do gradu Otočec oziroma turističnega Hotelskega kompleksa Otočec;
– del voda tehnološke vode ob levem robu lokalne ceste L 295230 Struga – Otočec;
– kanalski sistem (dolgoročna navezava) do ČN obrtno industrijske cone Mokro polje.
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI
4. člen
Koncept
Celotna organizacija prostora je podrejena ohranjanju naravnega okolja in razmestitvi dejavnosti tako, da si ne bodo v nasprotju. Ob predpostavki, da so predvideni različni programi, ki se med sabo ne smejo prepletati oziroma se ob sočasnem odvijanju med sabo motijo, je bilo pri konceptu upoštevano, da je v največji meri potrebno varovati zaščitene in najkvalitetnejše elemente naravnih in ustvarjenih danosti, kot so:
– grad Struga z ožjim varovanim območjem ter bližnjim parkom,
– ambientalni in krajinsko najvrednejši del porečja reke Krke,
– biotopi oziroma mokrišča ob Žerjavinskem potoku in mokrotni travniki ob reki Krki,
– zaledni del struških gozdov, kot sestavni del okolja dveh grajskih stavb: gradu Otočec in grad Struga,
– najboljša kmetijska zemljišča, ki se koristijo v primarni rabi in se vanje le delno posega za potrebe predvidenih dejavnosti.
Pri razmestitvi dejavnosti v območju urejanja je poleg zgoraj naštetih potrebno upoštevati še naslednja izhodišča:
– postavitev golf igrišča mora sloneti na profesionalnem pristopu in tehnično zadostiti najzahtevnejše igralce, rangiranje igrišča mora biti po svetovnih standardih,
– postavitev učno razvojnega centra za krajino in šport sovpada s težnjo po kvalitetno izpeljanih programih in objektih, tako da se predvidene površine zgradijo po evropskih standardih,
– organizacija površin in objektov za konjeniški šport mora biti po kriterijih, ki bodo omogočali prireditve na nivoju evro turnirjev, sama vzreja konj pa se locira izven območja urejanja,
– ureditve, ki jih zahtevajo posamezne dejavnosti se predvidijo kot rekreativne parkovne površine, ki dopolnjujejo turistično ponudbo že uveljavljenih turističnih centrov, kot so: Otočec, Šmarješke in Dolenjske Toplice,
– sama lokacija centra vključno z grajskima kletema omogoča kvalitetno promocijo vinorodnega okoliša cvička in prezentacije celotnega podeželskega prostora podgorjanskega prostora.
5. člen
Ureditvene enote
Območje LN je razdeljeno na šest ureditvenih enot (v nadaljevanju: UE):
UE1 – območje grajskega kompleksa Struga,
UE2 – območje za hotel apartmajskega tipa,
UE3 – območje za gradnjo sezonskih, občasnih parkirišč,
UE4 – območje za gradnjo učno razvojnega centra za krajino in šport,
UE5 – območje golf igrišča in pridelave travnih tepihov,
UE6 – območje varovanih naravnih vrednot (mokrišča in mokrotni travniki).
6. člen
Namembnost prostora
UE1: obsega grajski kompleks s parkom in z zalednimi zelenimi površinami; v UE je možno umestiti vse dejavnosti, ki so vezane in podrejene zagotavljanju nočitvenih in gostinskih kapacitet, upravi golfa in prezentaciji turistično zanimivih produktov. V UE lahko umesti »golf hišo« z recepcijo, restavracijo in klubskimi prostori golfa, zunanje površine vzhodno in južno od »golf hiše« pa se oblikujejo že kot del golf igrišča, v grad se umestijo nočitvene kapacitete visoke kategorije, restavracija, klet je možno preurediti v grajsko vinoteko, v obstoječi hlev južno od gradu naj se umestijo shrambe za golf opremo in poslovni prostori za upravo golf igrišča; v sklopu grajskega kompleksa se poišče prezentativni prostor gradu Struga in manjši tehnični muzej, vezan na grajsko zapuščino in zgodovino ožjega območja, možno tudi kot galerijski prostor.
UE2: obsega površine južno od grajskega kompleksa in vzhodno od lokalne dostopne ceste, namenjena je za gradnjo hotela apartmajskega tipa s potrebnimi zunanjimi in manipulativnimi površinami vključno s parkirišči za goste hotela.
UE3: obsega površine vzhodno ob lokalni cesti za Strugo; v tej UE so predvidene površine za ureditev parkirišč za potrebe večjih prireditev.
UE4: obsega površine za potrebe učno razvojnega centra za krajino in šport na skrajnem južnem delu kompleksa med lokalno in regionalno cesto; v UE se površine in objekti namenijo za upravo, turistične programe in učno razvojne programe centra, gradnjo športne jahalnice, pomožne dvorane in ostalih objektov za konjeniški šport, zagotovijo se manipulativne površine in parkirišča za učno razvojni center, v sklopu zunanjih površin so predvideni rastlinjaki, drevesnica ter površine za vrtičkarstvo in cvetličarstvo.
UE5: obsega večji del površin v območju urejanja in je namenjena za gradnjo golf igrišča z vsemi potrebnimi ureditvami kot so pešpoti, vodne površine in sistem namakanja ter ostala infrastruktura potrebna za funkcioniranje golf igrišča, v UE je del površin na severnem delu ob reki Krki namenjen za revitalizacijo grajskega sadovnjaka, na njivski površini v osrednjem delu pa so površine namenjene pridelavi travnih tepihov .
UE6: ohranja se obstoječa namembnost in sicer najboljša kmetijska in gozdna zemljišča. Obsega mokrišča ob Žerjavinskem potoku, ki je s poplavno ravnico obravnavan kot naravna vrednota in predlagan za zavarovanje ter poplavne površine ob reki Krki, ki je zavarovana z Odlokom o varstvu reke Krke, njenih pritokov in bregov (Skupščinski Dolenjski list, št. 21/72 in 12/73).
7. člen
Rušitve
V območju urejanja se zaradi novih ureditev odstranita dva gospodarska objekta in maneža na zemljišču s parc. št. stp 147, k.o. Brusnice.
IV. URBANISTIČNO ARHITEKTURNI POGOJI ZA GRADNJO OBJEKTOV IN ZUNANJE UREDITVE
8. člen
Površina za razvoj objekta – PRO predstavlja zemljišče na katerem je možno graditi objekt ali ločene objekte pod pogoji, ki jih določa ta lokacijski načrt vključno s potrebnimi zunanjimi ureditvami, pri čemer je tloris objekta lahko manjši oziroma mora biti manjši od PRO. V posameznih primerih predvideno oziroma obstoječe stavbišče predstavlja površino za razvoj objekta pri tem pa niso vključene zunanje ureditve.
9. člen
Ureditvena enota UE1
Grad Struga:
Grad Struga z zavarovanim in širšim območjem, ki se varuje kot kulturni spomenik se revitalizira na podlagi predhodno dobljenih smernic s strani pristojne službe za varstvo kulturne dediščine in konzervatorskega programa prenove. Površino za razvoj objekta predstavlja obstoječe stavbišče. V grad se ob upoštevanju usmeritev iz konzervatorskega programa umesti hotel visoke kategorije s prenočišči, restavracijo in vinsko kletjo.
Grajski park:
Obstoječi grajski park na vzhodnem delu gradu se obnovi po predhodni valorizaciji in usmeritvah pristojnih služb za varstvo naravne in kulturne dediščine ter na podlagi konzervatorskega programa. Večina vegetacije naj se ohrani in revitalizira.
Parkirišča in manipulativne površine:
Parkirišča za goste gradu se umestijo JZ od obstoječega hleva in južno od gradu med dostopno cesto in potjo ob gradu. Predvidena je gradnja podzemnih parkirišč v več etažah z odprto fasado proti hlevu z zeleno streho oziroma zasutjem v obstoječih profilih in sicer na površini za razvoj objekta – PRO. Vhod v podzemna parkirišča z levega brega reke Krke ne sme biti viden. V sklopu podzemnih garaž se lahko del prostorov nameni za strojne instalacije za potrebe gradu in golf hiše Po izgradnji parkirišč naj se teren oblikuje naravno in naj v čim večji meri prevzame podobo pred posegi. Ostale zunanje manipulativne površine, dostopi in ureditve se izvedejo na podlagi smernic iz konzervatorskega programa območja gradu Struga. Proste površine naj se v čim večji možni meri zatravijo in zasadijo z avtohtonimi grmovnimi ter drevesnimi vrstami, utrjene površine pa tlakujejo ali kako drugače uredijo z minimalno uporabo asfalta, v kolikor je le ta potrebna.
Golf hiša:
Za zagotavljanje tehničnih potreb golf igrišča (recepcija, proshop, klubski prostori golf kluba, garderobe, sanitarije, restavracija) je predvidena golf hiša. Pri umestitvi objekta v prostor je potrebno upoštevati konzervatorski program prenove celotnega območja kulturnega spomenika gradu Struga, saj obstoječi objekti sodijo h gradu kot bivši gospodarski objekti in so vključeni v zavarovano območje. Golf hiša naj se zasnuje kot dva med sabo povezana objekta. Velikost novih objektov bistveno ne sme presegati gabaritov sedanjih gospodarskih objektov, pri čemer se fasade oblikujejo skladno s celotno sliko prostora grajskega kompleksa.
Lokacija objekta: Klubska Golf hiša se izvede vzhodno od gradu v smislu “nadomestne gradnje” obstoječih gospodarskih objektov, ki nimajo arhitekturne in kulturnovarstvene vrednosti, zato se odstranijo.
Oblikovanje objekta: Objekt mora biti členjen v dva objekta podolgovate oblike. Potrebna je členitev volumna, da se dobi vtis dveh manjših objektov podrejenih gradu Struga, ki mora ohraniti položaj dominante v tem prostoru. Glede višinskih gabaritov sta to pritlična objekta z mansardo, ki je lahko izkoriščena, kletni del objektov je s smeri glavnega dostopa na zahodu v celoti vkopan, na S in SV pa se odpira na teren. Za fasade se naj uporabijo naravni materiali (les, kamen, opeka v kombinaciji s steklom in ometom), usklajeni s celotnim kompleksom s sodobnim konstrukcijskim pristopom, strehe pa se glede volumnov in materialov izvedejo skladno s konzervatorskimi smernicami.
Pozidanost zemljišča: V območju grajskega kompleksa mora biti vsaj enak odnos pozidanih in nepozidanih površin ali pa prevladovati nepozidani prostor, ki je hortikulturno urejen.
Nivo terena: v pravilu je potrebno ohranjati obstoječi teren, vendar se za določene ureditve izvedejo manjše korekcije terena. Pri gradnji objekta golf hiše se skuša ohraniti obstoječi teren, tako da dostopni plato, ki je orientiran na sam grad ostane na isti višinski koti, teren ki strmo pada proti severu se izkoristi za gradnjo kletne etaže objekta z ločenim vhodom proti terenu golf igrišča.
Višinska kota pritličja: Kota pritličja objekta se prilagodi obstoječemu terenu dostopnega platoja z grajske strani, klet se delno vkoplje v teren, na severu in severovzhodu je direktni izhod na obstoječi teren golf igrišča.
Etažnost: Konfiguracija terena in postavitev golf igrišča, ki determinira smiselne komunikacije igralcev, narekuje razgibano etažno členitev, kjer je recepcija in pro shop ter vhod v restavracijski del na nivoju dostopne ceste, garderobe, restavracija s spremljajočimi prostori pa na nivoju golf igrišča. Kapacitete garderob se izvedejo skladno s projektno nalogo, klubski prostor in restavracija sta manjših dimenzij, kuhinja s spremljajočimi prostori pa se dimenzionira za delitev pripravljene hrane oziroma catering in v smislu pričakovane ponudbe. Objekt je tako podkleten z izhodom na severni in severovzhodni strani na nivo terena golf igrišča, pritličje je orientirano na južno stran in ima dostop z obstoječega grajskega dvorišča. Mansardo je možno izkoristiti za prenočitvene sobe, shrambe, arhive in druge pomožne prostore.
Strehe: Strehe naj bodo oblikovane skladno s konzervatorskim programom celotnega območja.
Odprte zunanje površine: Uredijo se skladno s konzervatorskim programom celotnega grajskega kompleksa. V čim večji možni meri naj se ohrani obstoječa kvalitetna vegetacija. Ureditve zunanjih površin objekta in iztek proti gradu Struga mora biti čim bolj naraven z uporabo travnatih brežin, tlakovanih povoznih in pohodnih površin, zasaditvijo avtohtonega drevja in grmičevja. Zunanje površine vzhodno in južno od golf hiše se lahko oblikujejo že kot del golf igrišča, saj je igrišče zasnovano tako, da se igra začne na prvi luknji, konča pa na 18 luknji, ki sta v neposredni bližini golf hiše. Iz golf hiše je predviden direkten dostop na igrišče.
Pomožni objekti in naprave: Vsi pomožni prostori se predvidijo v sklopu objektov, tako da ni potrebno posebej graditi pomožne objekte, razen če gre za infratrukturne objekte (trafo-postaja, črpalka, čistilna naprava, kolesarnica...), čigar tehnologija zahteva samostojni objekt. Ta mora biti čim bolj stopljen z naravo oziroma »skrit« v naravi, kar pomeni graditi vkopane objekte ali pritlične objekte zastrte z grmičevjem in visokim zelenilom.
Ograje: Postavljajo se lahko ograje le iz naravnega materiala: les, živa meja, kamen ali kombinacija kovanega železa z naravnim materialom.
Gradbena linija: Upoštevati se mora gradbena linija obstoječih gospodarskih objektov.
Obstoječi hlev:
Objekt se ohrani in preuredi v objekt za potrebe uprave golf igrišča in gospodarske potrebe (v pritličju so predvidene shrambe golf opreme in avtomobilčkov, prostori cady mojstra z izposojo in shrambo ter ločeno prezentacijsko-galerijski prostor, v mansardi so predvideni upravno-pisarniški prostori GK Otočec) v skladu s konzervatorskim programom. Odstranijo se naj neustrezni novejši prizidki na jugovzhodni čelni fasadi. Površino za razvoj objekta predstavlja obstoječe stavbišče.
Maneža:
Obstoječa maneža za konje se odstrani in uredi kot predprostor gradu Struga na podlagi konzervatorskega programa grajskega kompleksa.
Zaledni prostor gradu:
Zaledni prostor gradu Struga v zavarovanem in v širšem območju gradu, ki sega vse do reke Krke na SZ in na bližnje okoliške travnate ter gozdne površine na zahodu se bo urejal v smislu parkovnih ureditev. V zavarovanem območju gradu so posegi možni le na podlagi konzervatorskega programa prenove. Upošteva naj se zasaditev z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami. Parkovne ureditve S in SZ od gradu se stikajo z zavarovanim območjem reke Krke, kjer je potrebno za kakršne koli posege upoštevati naravovarstvene smernice (Zavod RS za varstvo narave, Ljubljana, maj 2002, št. dopisa 6-III-109/2-O-02/JB-AH z dne 30. 5. 2002), naravovarstveno mnenje št. 6-III-109/4-O-02/JB-AH z dne 28. 5. 2003 in naravovarstvene smernicah za LN št. 6-III—109/9-O-02/AH z dne 9. 10. 2003 ter pridobiti naravovarstveno soglasje. Tako naj urejanje formalnih parkovnih površin ne sega v varovano območje reke Krke, ob sami reki je v skladu z varstvenim režimom možno urejanje in vzdrževanje obrečne vegetacije ter urejanje sprehajalnih poti in dostopov do reke.
10. člen
Ureditvena enota UE2
Za zagotovitev dodatnih nočitvenih kapacitet je J od gradu predviden prostor za gradnjo hotela apartmajskega tipa, ki pa v smislu dominiranja kot znak v prostoru ne sme preglasiti gradu Struga, temveč mu mora biti podrejen. Gradnja objektov se lahko izvaja na površini za razvoj objekta, pri čemer pa mora biti v sklopu zunanjih ureditev zagotovljeno tudi ustrezno število parkirišč za goste hotela (odvisno od števila enot apartmajev). Ohraniti se mora gozdni rob, objekti naj bodo umaknjeni v gozd, saj v veduti gradu Struga z levega brega reke Krke ne smejo biti vidni. V lokacijskem načrtu je v ureditveni situaciji prikazana le ena od možnih variant pozidave in ureditve UE 2, ki pa ni obvezna, saj točne potrebe investitorja še niso znane. Glede na to je postavitev objektov in organizacija ter ureditev parkirišč lahko tudi drugačna.
Lokacija objektov: Hotel apartmajskega tipa je predviden vzhodno od dostopne ceste za grad Struga s pogledi orientiranimi na golf igrišče.
Oblikovanje objektov: Hotel je lahko strukturiran tako, da so posamezne enote po principu glavnika ali drugače nanizane ob komunikacijskem hodniku, ki jih povezuje z osrednjo stavbo, kjer je recepcija, zajtrkovalnica in servisni prostori. Objekt naj bo razdrobljen na manjše volumne med katere se zajeda gozd na stiku s parkovno ureditvijo golf igrišča. Tipološko je lahko arhitektura moderna, uporabljeni naj bodo naravni materiali in naj se podreja okolju. Objekti so lahko medsebojno povezani s transparentnim komunikacijskim hodnikom z možnimi razširitvami, ki se zajedajo v gozd. Fasade naj bodo lesene ali kamnite v kombinaciji s steklom.
Pozidanost zemljišča: Pozidanost zemljišča je znotraj površine za razvoj objektov do 70 %, k temu pa niso vštete zunanje utrjene površine in parkirišča.
Višinska kota pritličja: Glede na to, da zasnova objektov in celotne ureditve enote ni dokončna, se višinska kota pritličja določi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ne sme pa biti višja od kote lokalne dostopne ceste za grad Struga.
Etažnost: Objekti – glavni objekt in apartmaji so lahko pritlični z izkoriščeno mansardo ali pa se glede na konfiguracijo terena, ki pada proti vzhodu, le ta lahko izkoristi za oblikovanje objektov v dveh etažah, tako da je kletna etaža delno vkopana (odprta proti vzhodu) pritličje pa je na nivoju dostopa z zahodne strani.
Strehe: Strehe so lahko dvokapnice, štirikapnice ali enokapnice, naklona 35˚–40˚, kritina naj bo temno zelena.
Parkirišča in odprte zunanje površine: Parkiranje za potrebe hotela in golf igrišča mora biti umaknjeno od ceste za dovolj širok pas gozda ob cesti, ki bo prestal gradbišče in ohranil karakter gozdne ceste (min 10 m). Parkirišče naj bo tlakovano in zazelenjeno. Ohrani oziroma zasadi naj se čim več dreves. Niz parkirnih mest naj se prekinja z zasaditvijo visokega drevja. Možna je tudi izvedba manjših sklopov parkirišč ob posamezni skupini apartmajev. Dostopne poti in ostale utrjene površine do objektov naj se tlakujejo oziroma so lahko peščene. Ostale zunanje površine naj se zatravijo in zasadijo z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami.
Pomožni objekti in naprave: vsi pomožni prostori se predvidijo v sklopu objektov, tako da ni potrebno posebej graditi pomožne objekte, razen če gre za infratrukturne objekte (trafo-postaja, črpalka, čistilna naprava, kolesarnica...), čigar tehnologija zahteva samostojni objekt. Ta mora biti čim bolj stopljen z naravo oziroma »skrit« v naravi, kar pomeni graditi vkopane objekte ali pritlične objekte zastrte z grmičevjem in visokim zelenilom.
Ograje: postavljajo se lahko ograje le iz naravnega materiala: les, živa meja, kamen ali kombinacija kovanega železa z naravnim materialom.
11. člen
Ureditvena enota UE3
V UE 3 se vzhodno od lokalne ceste za grad Struga zagotovijo parkirišča za potrebe večjih prireditev, ki morajo biti zatravljena (zelena parkirišča) in zasajena z visokim drevjem (v čim večji možni meri se morajo ohraniti drevesni sestoji). Parkirišča morajo biti vsaj 10 m oddaljena od roba vozišča lokalne ceste. V tem 10 m pasu se mora ohraniti visoka drevesna vegetacija in nizko grmičevje, tako da lokalna cesta ohrani značaj ceste v gozdu.
Parkirišče se izvede kot zelena travnata površina pokrita s travnatimi tlakovci. Parkirišča ni možno nadkriti. Nizi parkirnih mest naj se prekinjajo z visokoraslo drevesno zasaditvijo.
12. člen
Ureditvena enota UE4
UE 4 je po namenu razdeljena v več sklopov, za katere pa veljajo naslednji skupni pogoji:
– v UE 4 je dovoljena gradnja pomožnih objektov in naprav, gradnja začasnih objektov in urbane opreme (enostavni objekti po ZGO-1), ki pa morajo po svojem oblikovanju slediti glavnim objektom skladno z dejavnostjo, ki so ji namenjeni,
– v UE 4 je dovoljena postavitev ograj, ki so lahko iz naravnega materiala: les, živa meja, kamen ali kombinacija kovanega železa z naravnim materialom.
Upravni, gospodarski in turistični objekti ter objekti za konjeništvo – UTK:
V sklopu UTK so predvidene učilnice, skladišča, strojna remiza, poslovni prostor za vodenje učno razvojnega centra za krajino in šport, prodajalne, turistična agencija, vinotoč, turistična pisarna ter objekti za konjeništvo (glavna dvorana, pomožna ogrevana dvorana, hlevi s spremljajočimi prostori kot so, garderobe, solarij, karantene, ambulanta, pralnice in sanitarije ter spremljajoči program gostinstva). Objekti se lahko gradijo na površini za razvoj objektov – PRO.
Lokacija objektov: lokacija objektov je predvidena v severozahodnem delu ureditvene enote.
Oblikovanje objektov: Upravni, gospodarski in turistični objekti naj se zasnujejo kot večja kmetija z glavno stavbo, gospodarskimi objekti in senikom. Objekti lahko po svoji zasnovi in arhitekturi povzemajo elemente dolenjske arhitekture. Objekti in zasnova se naj oblikujejo kot glavna stavba, pomožni gospodarski objekti pa se naj razvijajo v zaledje parcele. Objekti učno razvojnega centra za krajino in šport naj bodo v osnovi podolgovatega tlorisa, z možnostjo vkopane kleti, pritličja in enega nadstropja z izkoriščeno mansardo. Glede na velik spekter dejavnosti naj se le te razporedijo v več manjših objektov, ki pa morajo funkcionirati kot celota. Objekti so lahko zidani, leseni ali kamniti s kombinacijo stekla.
Objekti za konjeništvo (večnamenska glavna in pomožna dvorana so lahko v moderni arhitekturi. Osnovna konstrukcija naj bo kombinacija betona in lesa. Glavna dvorana se naj zasnuje kot večnamenska dvorana, tako da lahko služi tudi za večje prireditve in predstavitve. Pomožna dvorana naj sledi po obliki in konstrukciji glavni stavbi, kar pomeni da se upoštevajo osnovni arhitekturni pogoji. Večnamenska glavna dvorana za naj bo v tlorisu dimenzij min. 45 x 70 m, ogrevana pomožna dvorana naj bo v tlorisu dimenzije min. 20 x 40 m, tlorisne dimenzije ostalih objektov naj se prilagodijo programu. Večnamenska dvorana je lahko zasnovana tudi kot sodobna arhitektura z ločno ali enokapno streho. Glavna in pomožna dvorana sta lahko zasnovani kot enoten objekt. Oblikovanje fasad naj z uporabo materialov (les, steklo, kamen, kovina) upošteva gozdni ambient. Ostali gospodarski objekti naj upoštevajo arhitekturno zasnovo kompleksa gospodarskih objektov v neposredni bližini.
Pozidanost zemljišča: pozidanost zemljišča je znotraj površine za razvoj objektov do 70 %, k temu pa niso vštete zunanje utrjene površine in parkirišča.
Nivo terena: mora biti v nivoju pritličja.
Višinska kota pritličja: se mora prilagajati dostopni poti v območje in koti dvorišča.
Etažnost: objekti so lahko pritlični ali podkleteni z v celoti oziroma delno vkopano kletjo, pritličjem, nadstropjem in izkoriščeno mansardo, kar ne velja za glavno in pomožno dvorano, ki sta lahko le pritlični oziroma klet s pritličjem, pri čemer mora biti klet v celoti vkopana.
Strehe: so lahko simetrične dvokapnice, naklona 35˚-40˚ s čopi ali večkapnice oziroma nad gospodarskimi objekti lahko tudi enokapnice. Kritina naj bo enotna opečna ali betonska opečne barve. Za osvetlitev mansarde je dovoljena uporaba steklenih elementov, kakor tudi vgraditev strešnih oken oziroma frčad. Streha nad večnamensko glavno in pomožno dvorano je lahko tudi enokapnica ali ločna z razponu prilagojeno kritino.
Možno je tudi nadkritje pešpoti med objekti in nadkritje notranjih dvorišč.
Odprte zunanje površine: pešpoti, dvorišča in parkirišča naj bodo tlakovani ali posuti s peskom, ostale odprte površine pa hortikulturno urejene.
Površine za konjeništvo – ZPK:
V sklop objektov za konjeniški šport spadajo tudi zunanje površine za izpuste in vadbo konj ki se uredijo vzhodno od predvidene jahalnice. Na teh površinah je dovoljena postavitev ograj za konje, ograditev izpustov, postavitev parkurja za vadbo in tekmovanja konj v preskakovanju zaprek ter podobne ureditve (začasne tribune za gledalce,…).
Manipulativne površine in parkirišča – MP:
Parkirišča za potrebe dejavnosti v UE 4 so predvidena v skrajnem Z delu ureditvene enote. Dimenzionirana morajo biti v skladu s predpisi in glede na program, ki se bo v UE odvijal. V ureditveni situaciji je prikazana le ena od variant postavitve parkirišč, ki pa ni obvezna oziroma je lahko glede na celotno organizacijo območja tudi drugačna. Razporeditev in oblikovanje parkirišč naj bo čimbolj naravno v smislu ohranitve (zasaditve) posameznih drevesnih gruč in grmovne vegetacije med parkirišči z namenom, da se razbije vtis večje nepozidane površine v sicer gozdnem ambientu. Parkirišče mora biti opremljeno z ustreznimi lovilci olj in odvodnjavano. Parkirišče naj bo tlakovano oziroma kako drugače ustrezno utrjeno. Uporaba asfalta naj bo zmanjšana na minimum.
Površine za rastlinjake – R:
Predvidene so vzhodno od upravnih objektov učno razvojnega centra. V sklopu teh površin je predvidena postavitev rastlinjakov, shramb za krmo, garaž za strojni park in drugih potrebnih gospodarskih objektov vključno z zunanjimi površinami teh objektov. Rastlinjaki so lahko tipski, plastični ali stekleni odvisno od tehnologije pridelave. Ostali gospodarski objekti naj bodo poenoteni z upravnimi objekti centra, tako v smislu gabaritov, oblikovanja kot uporabe materialov. Podrobnejši pogoji za gradnjo objektov in druge ureditve na teh površinah so odvisni od tehnologije in programa investitorja za pridelavo in vzgojo rastlin ter vrtnin, zato predpišejo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Območje bo opremljeno z vodo za namakanje.
Površine za sadjarstvo in drevesničarstvo – D:
Predvidene so v skrajnem SV delu ureditvene enote. Na teh površinah se bo odvijala pridelava sadik sadnega in drugega drevja, zato je oblikovanje teh površin podrejeno pridelavi in tehnologiji. Podrobnejši pogoji za gradnjo in ureditev površin za sadjarstvo in drevesničarstvo so odvisni od tehnologije in programa investitorja za pridelavo in vzgojo rastlin, zato se predpišejo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Dovoljena je oprema površin z vodo za namakanje, ureditev gospodarskih poti in gradnja pomožnih gospodarskih objektov za potrebe kmetijstva.
Površine za vrtnarstvo in cvetličarstvo– VC:
Oblikovanje teh površin v južnem delu območja, bo podrejeno pridelavi okrasnih rastlin, cvetja, grmovnic, avtohtonih drevesnih vrst ter zahtevnejšim delovnim operacijam pri pridelavi eksotičnih rastlinskih vrst. Možna je postavitev manjših rastlinjakov.
Podrobnejši pogoji za gradnjo in druge ureditve na teh površinah so odvisni od tehnologije in programa investitorja za pridelavo okrasnih rastlin, cvetja, grmovnic, avtohtonih drevesnih vrst ter zahtevnejšim delovnim operacijam pri pridelavi eksotičnih rastlinskih vrst, zato se predpišejo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Območje bo opremljeno z vodo za namakanje. Rastlinjaki naj bodo manjših volumnov in poenoteni z ostalimi rastlinjaki v območju.
13. člen
Ureditvena enota UE 6
Žerjavinski potok ima biotsko namembnost, zato je treba ohranjati obstoječe naravne razmere in takšno gospodarsko rabo, ki bo ohranjala značilnost biotopov. Izogibati se je treba radikalnim posegov v vodni in obvodni svet, kakršnemukoli onesnaževanju ter spremembi vodnega režima. Ob potoku in reki Krki je dovoljena ureditev pešpoti, ki naj bodo v peščeni ali travnati izvedbi širine maks. 2,50 in postavitev razlagalnih tabel. Razlagalne table naj bodo iz naravnih materialov in poenotene za celotno območje.
V tej UE niso dovoljeni posegi, ki bi kakorkoli razvrednotili evidentirane naravne vrednote tega območja. Pri načrtovanju prostorskih ureditev v UE 6 – mokrišča in mokrotni travniki se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v naravovarstvenih smernicah Zavoda RS za varstvo narave, maj 2002 (št. dopisa 6-III-109/2-O-02/JB-AH z dne 30.5.2002), v naravovarstvenem mnenju št. 6-III-109/4-O-02/JB-AH z dne 28.5.2003 in v naravovarstvenih smernicah za LN št. 6-III—109/9-O-02/AH z dne 9. 10. 2003.
V. POGOJI ZA GRADNJO GOLF IGRIŠČA
14. člen
Splošni pogoji za gradnjo v UE 5
V UE 5 je večji del površin predviden za gradnjo golf igrišča z 18-imi luknjami. Igrišče za golf je objekt namenjen rekreaciji oziroma športu in sodi v kategorijo urbanih dejavnosti. Pri oblikovanju golf igrišča se naj v maksimalni meri upošteva konfiguracijo terena in obstoječe kvalitetne gozdne sestoje. Gozdni rob mora v čim večji možni meri ostati nespremenjen. Gozdne površine, ki v prvi fazi ostanejo v prvotni rabi, se ustrezno uredijo, za kar se izvede sanitarna sečnja ter opredelijo sestoji, ki se dolgoročno ohranjajo. Izvedejo se tista zemeljska dela, ki pomenijo kasneje obremenitev v smislu poseganja na že urejene površine. Igrišče za golf naj se v največji meri prilagaja in ohranja obstoječe naravne vegetacijske, vodne in reliefne prvine.
Za namakanje igrišča je potrebno zagotoviti zadostno količino vode. Na Z delu igrišča so predvidene plitve zajezitve v obliki kaskad, ki bodo služile tudi kot akumulacije vode za namakanje igrišča. Odjem vode za potrebe namakanja je predviden iz enega vmesnih jezer, kjer bo locirano tudi črpališče. Jezera se bodo dodatno napajala z vodo iz reke Krke, kjer je predvideno črpališče. Igrišče za golf zaseda približno 82,4 ha površin, od tega je 39 ha ožja površina igrišča, 43,4ha je pa je ostalih površin med igralnimi polji.
V UE 5 bodo tudi v prihodnje po izgradnji igralnih polj večje površine ostale poraščene z gozdom. Gozd bo glede na športno – rekreacijski značaj celotnega območja imel le manjšo lesnoproizvodno vlogo, močno pa bosta poudarjeni rekreacijska in estetska funkcija, ki bosta diktirali gospodarjenje z gozdom v območju.
V severnem delu ob reki Krki je del površin namenjen za zasaditve in obnovo visokoraslega travniškega sadovnjaka. Zasadijo naj se stare avtohtone sadne drevesne vrste s tem da se upoštevajo naravovarstvene smernice (Zavod RS za varstvo narave, maj 2002, št. dopisa 6-III-109/2-O-02/JB-AH z dne 30. 5. 2002), naravovarstveno mnenje št. 6-III-109/4-O-02/JB-AH z dne 28.5.2003 in v naravovarstvene smernice za LN št. 6-III—109/9-O-02/AH z dne 9. 10. 2003.
V osrednjem delu je na kmetijskih površinah predvidena pridelava travne ruše za potrebe vzdrževanja golf igrišča. Površina se naj razbije z zasaditvijo gruč visokoraslih avtohtonih drevesnih vrst. Gradnja gospodarskih objektov in rastlinjakov na teh površinah ni dovoljena.
15. člen
Elementi golf igrišča
Zasnova igrišča za golf Otočec obsega izgradnjo osemnajstih lukenj igrišča in vadbene zelenice ter povzema rešitve iz Projekta krajinske arhitekture igrišča za golf Grad Otočec, št.25-04/03-4, april 2003, ProLOCO d.o.o.
Igrišče sestavljajo luknje-igralna polja, poti, počivališča in mostovi.
Luknje:
Luknje sestavljajo zelenice (green), udarjališča (tee), čistine (fairway), obrobe čistine in peščenih ovir (semi rough), širše obrobe čistine (rough), peščene ovire in vodne površine.
Zelenice predstavljajo ciljno območje luknje z luknjico v katero mora igralec spraviti žogico, da zaključi igro na stezi. Položaj luknjice na zelenici se spreminja zaradi poškodovanosti travne ruše v bližini luknje, običajno pa se s spreminjanjem položaja uravnava težavnost in strategijo igre. Velikost in oblika zelenice se spreminjata glede na dolžino in obliko luknje kateri pripada in glede na dolžino (PAR) predvidenega zadnjega udarca. Njihova lega, nagnjenost in reliefna razgibanost je odvisna od dolžine in lokacije igralnega polja v odnosu na celotno igrišče. Območje zelenice je od okoliškega terena nekoliko dvignjeno, kar zagotavlja pravilno dreniranje zelenice. Zaradi potrebnega nadzora oziroma uravnavanja vlažnosti rastišča morajo biti v zelenico vgrajene drenažne cevi, ki se navezujejo na drenažni sistem igrišča. Elementi načrtovanja zelenice so odvisni od klimatskih pogojev na območju kjer je predvideno igrišče (količine padavin, prevetrenost,...). Zelenica je iz predpisanih plasti in materialov. Dimenzije plasti, materiale z njihovimi lastnostmi in način njihove vgradnje bo obdelan v izvedbeni fazi projektne dokumentacije.
Udarjališča so površine s katerih igralec izvede prvi udarec na določeni luknji. Število udarjališč in njihova površina se spreminja glede na tip igrišča, zahtevnost in dolžino (PAR) posamezne luknje. Na načrtovanem igrišču za golf grad Otočec je predvidena izgradnja po pet udarjališč na vsaki luknji (žensko, moško daljše in krajše ter udarjališče za profesionalce). Udarjališča so dvignjena nad teren in izvedena v ustreznem naklonu, ki se prilagaja okoliškemu terenu. Plasti in priprava terena je podobna kot pri zelenici.
Čistine so tlorisno in reliefno oblikovane travne površine. Njihova oblika in dolžina je odvisna od dolžine posamezne luknje, širina se spreminja v odvisnosti od oddaljenost od udarjališča in v najširšem delu znaša med 35 in 65 m.
Peščene ovire so v primeru, da so del zelenice drenirane skupaj z zelenico, v primeru, ko so del igralnega polja pa so drenirane posamezno. Tlorisna in reliefna oblika peščenih ovir se spreminja glede na položaj na igrišču oziroma posamezni luknji in tvori strategijo igre posamezne luknje.
Vodne površine predstavljajo oviro pri igri in so del igralnega polja, obenem pa so element, ki pripomore k večji atraktivnosti videza igrišča. Vodne površine služijo tudi kot akumulacija vode za potrebe namakanja igrišča. Oblikovane so organsko z razčlenjenimi in položnimi bregovi, predvsem na območju relativno velike reliefne depresije na zahodnem delu.
Poti:
Na igrišču je predvidena ureditev poti, namenjenih igralcem v času igre in vzdrževalcem. Poti naj bodo mestoma peščene, mestoma travnate, utrjene s travnimi ploščami – rušniki. Njihova širina je lahko največ 3 m. Pot se lahko razširi na območju počivališč.
Mostovi:
Za premostitev relativno globokih grap na igrišču je predvidena izgradnja mostov. Mostovi naj bodo leseni, z obojestransko leseno ograjo. Podporni stebri, v kolikor bodo potrebni so lahko betonski in obloženi s kamnom ali leseni. Minimalna svetla širina mostu bo 2 m, na obeh straneh bo most razširjen.
Počivališča:
Na igriščih je predvidena postavitev treh počivališč oziroma zaklonov. Zakloni bodo imeli obliko šestkotnega paviljona. Paviljon bo s treh strani odprt, s treh pa deloma zaprt s pomočjo lesenih mrežnih panelov. Paviljon bo temeljen s pomočjo betonskih točkovnih temeljev in jeklenih čevljev. Temeljni nastavek bo obložen s kamnom. Paviljon bo pokrit z opečno kritino.
16. člen
Zasnova zasaditve golf igrišča
Na območju načrtovanega igrišča za golf je predvidena minimalna dodatna zasaditev obrežne vegetacije ob Krki. Predvidena je uporaba avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.
Za ureditev igrišča za golf oziroma posameznih čistin je predviden posek drevja na območju čistin. Širina čistine se spreminja v odvisnosti od dolžine luknje in razdalje od udarjališča in se giblje med 35 in 65m.
Na novonastalem gozdnem robu ob čistinah je predviden selektivni posek oziroma redčenje vegetacije na način, ki bo preprečil propadanje ostale vegetacije.
17. člen
Zasnova zatravitve golf igrišča
Glede na različno namembnost oziroma glede na različno uporabo površin igrišča za golf in s tem povezano intenzivnostjo njihovega obremenjevanja, je predvidena zatravitev igrišča z različnimi travnimi mešanicami.
Površine in meje za setev z določeno travno mešanico ter specifikacija (receptura) za mešanice bodo natančno opredeljene v projektu za izvedbo. Površine, na katerih so posejane različne travne mešanice oziroma so v smislu vzdrževanja različno obravnavane delimo na zelenica (green), udarjališče (tee), čistina (fairway), obroba čistine in peščenih ovir (semi rough), širša obroba čistine (rough).
18. člen
Usmeritve za gospodarjenje z gozdom
V gozdovih na območju golf igrišča je potrebno načrtovati minimalno lesno proizvodno, saj dejavnosti v prostoru ne bodo dovoljevale večjih in obsežnejših gozdarskih del. Lesno proizvodna funkcija mora biti podrejena rekreacijski in estetski funkciji.
Gradnja igralnih polj in ostalih objektov se mora izvajati tako, da bodo poškodbe dreves, ki bodo ostala in njihovega koreninskega sistema ter gozdnih tal čim manjše.
Med potmi, ki vodijo med igralnimi polji, je potrebno določiti tiste, kjer bo potekal prevoz lesa v času sečnje. Te poti morajo imeti primerno nosilnost in širino, ki zagotavlja varen prevoz lesa.
Ob poteh je potrebno oblikovati površine namenjene zbiranju lesa (rampni prostori), ki bi kot rampni prostori funkcionirali le v času sečnje, sicer pa bi bili lahko namenjeni počivališču, bili zgolj zelenica ali imeli kakšen drug namen. Podrobnejše smernice za urejanje gozdov v območju golf igrišča bodo podane v kasnejših fazah projektiranja in izvedbe.
VI. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO TER DRUGO UREDITEV OBMOČJA
19. člen
Cestno omrežje
Priključek na regionalno cesto
Glavni dostop v območje je predviden preko lokalne ceste Struga – Otočec L 295230, ki se priključuje na regionalno cesto II. reda R2 419/1204 Novo mesto – Šentjernej in sicer v km 7,428. Obstoječi priključek lokalne ceste na regionalno cesto se rekonstruira. Rekonstrukcija regionalne ceste na tangiranem odseku je vključena v območje urejanja s tem lokacijskim načrtom, bo pa podrobneje obdelana v posebnem projektu. Za potrebe rekonstrukcije regionalne ceste na tangiranem odseku je pred izdelavo projekta PGD potrebno izdelati prometno študijo in jo predložiti v pregled in potrditev na Direkcijo RS za ceste.
V območju rekonstrukcije regionalne ceste in priključka se obstoječe križišče lokalne ceste z regionalno cesto preoblikuje, na regionalni cesti je predviden pas za leve zavijalce iz smeri Novega mesta in obojestranski avtobusni postajališči. Cestni priključek je potrebno dimenzionirati s priključnimi radii 8,0m za merodajno vozilo, za dvosmerni promet ter z podolžnim nagibom nivelete do 3,0% v minimalni dolžini merodajnega vozila. Na cestnem priključku mora biti zagotovljena ustrezna preglednost z upoštevanjem omejitve hitrosti vr 60 km/h ter vzdolžnega sklona vozišča regionalne ceste. Normalni prečni prerez rekonstrukcije regionalne ceste znaša 2 x 3 m vozni pas, 2 x 0,25 m robni pas in 2 x 0,5 m bankina. Normalni prečni prerez rekonstrukcije regionalne ceste v območju avtobusnega postajališča pa znaša 2 x 3 m vozni pas, 2 x 0,25 m robni pas, 2 x 0,5m bankina in 2 x 1,6 m hodnik za pešce.
Meteorne in druge odpadne vode z območja LN ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje regionalne ceste in cestnega telesa.
Napajalne ceste
Lokalna cesta L 295230 se ne celotni trasi od priključka na regionalno cesto do gradu Struga rekonstruira, posodobi se vrhnji ustroj. Od priključka na regionalno cesto do odcepa za grad Struga znaša normalni prečni prerez lokalne ceste 2 x 2 m vozni pas, 2 x 0,5 bankina in 1 x 1,60 m hodnik za pešce, od odcepa za grad Struga do gradu Struga pa znaša normalni prečni prerez lokalne ceste 2 x 2 m vozni pas, 2 x 0,5 m bankine. Računska hitrost je vr = 40 km/h. Odcep lokalne ceste do gradu Struga se zapre za javni promet in v končni fazi dobi zgolj funkcijo dostopne in napajalne poti. Dovoljuje se za gospodarske namene, to je kot dostop do zalednih poti.
Lokalna cesta naj v območju urejanja ohrani značaj ceste v gozdu, to pomeni, da se novi objekti ne smejo pojavljati neposredno ob cesti pač pa naj bodo od nje odmaknjeni.
Pri projektiranju cestnega omrežja je potrebno upoštevati:
– Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 29/97),
– Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98),
– Uredbo o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98),
– Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00),
– Tehnične normative za projektiranje in opremo mestnih prometnih površin (FAGG, PTI 1991),
– Pravilnik o temeljnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališča prometne varnosti (Uradni list SFRJ, št. 35/81 in 45/81),
– Pravilnik o tehničnih normativih in minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na glavnih in regionalnih cestah (Uradni list RS, št. 37/03),
– Pravilnik o zvočni zaščiti stavb (Uradni list RS, št.14/99),
– ostale tehnične normative, standarde in predpise s področja cestogradnje.
Požarne poti in dostopne ceste
Za požarne poti se uporabijo obstoječe komunikacije. Dostopne poti se opredelijo tudi znotraj kompleksa golf igrišč. Za dostope do zalednih zemljišč, ki bodo z izgradnjo golf igrišča prekinjeni, se na S delu na robu poplavne ravnice ob reki Krki uredi obstoječa poljska pot v peščeni izvedbi, katere potek se deloma prestavi proti S na rob golf igrišča sicer pa njen potek ostaja v obstoječem koridorju. Ravno tako se za dostope do gozdnih parcel uredi obstoječa gozdna pot na V delu območja, ki se jo naveže na obstoječo poljsko pot v SV delu ob prehodu čez Žerjavinski potok. Uredi se tudi obstoječa lokalna pot ob reki Krki, ki povezuje grad Struga z gradom Otočec. V sklopu zunanjih ureditev grajskega kompleksa se na podlagi smernic konzervatorskega programa uredijo notranje dostopne ceste in povezovalne poti. Dovoljena je ureditev tudi ostalih poti v območju ki z gradnjo golf igrišča in drugimi ureditvami ne bodo neposredno tangirane.
Mirujoči promet
Površine za mirujoči promet se locirajo na začetku območja učno razvojnega centra za krajino in šport (v UE 4) za potrebe uprave in gospodarske funkcije učno razvojnega centra. Parkirne površine za goste gradu Struga se predvidijo v grajskem kompleksu za obstoječim hlevom v sklopu manipulativnih površin. Predvidena je podzemna parkirna hiša (v UE 1).
Parkirišča za goste hotela apartmajskega tipa se predvidi v sklopu zunanjih manipulativnih površin med objekti in lokalno cesto ( v UE 2).
Parkirišča za potrebe večjih prireditev v času tekmovanj in podobno se naj uredijo vzdolž lokalne ceste in sicer ob njenem V robu v travnati – zeleni izvedbi s tem, da se v čim večji možni meri ohrani značaj ceste kot ceste v gozdu tako da se ohrani obcestna vrsta dreves oziroma se jo na novo zasadi ( V UE 3).
Pri določanju števila parkirnih mest je potrebno upoštevati veljavne predpise glede zagotavljanja števila parkirišč za posamezne dejavnosti. Upoštevajo se Temeljni predpisi o projektiranju mestnih prometnih površin (FAGG, 1991).
Peš in kolesarski promet
Za kolesarski promet se namenijo glavne dostopne ceste, medtem ko se notranje poti uporabijo zgolj za rekreativne namene, to je peš komunikacije. Posebnih kolesarskih poti v območju urejanja ni predvidenih. Pri rekonstrukciji križišča lokalne ceste z regionalno se upošteva daljinsko kolesarsko stezo in bodoče ureditve.
V okviru golf igrišča se uredijo pešpoti med igralnimi polji.
20. člen
Vodovodno omrežje
Vodovod
Celotno območje se bo napajalo iz primarnega vodovodnega omrežja ob gradu Otočec. Vodovodno omrežje se navezuje na omrežje turističnega kompleksa Otočec ob regionalni R3-667 Zbure-Mačkovec. Uporaba vode iz javnega omrežja se predvidi zgolj za potrebe sanitarne vode in požarno zaščito, medtem ko se za tehnološko vodo predvidi druge vire ( črpanje iz reke Krke in ob ugotovljenih zalogah iz vrtine v območju).
Trasa cevovoda poteka do kompleksa gradu Struga po obstoječi trasi, nato pa za objekte učno razvojnega centra na J delu območja ob lokalni dostopni cest Struga – Otočec L 295230. Ob izgradnji cevovoda se upoštevajo veljavni predpisi in protipožarno zaščito.
Pri projektiranju se upošteva
Pri dimenzioniranju cevovoda se naj predvidi maksimalna poraba z upoštevanjem požarne vode, Qp=12 l/s. Vodovod se v celoti izvede iz LTŽ ali duktil cevi različnih profilov. Profili se definirajo po znanem končnem odvzemu. Minimalni profil je DN 100. Priključke objektov izvedemo preko kontrolnega vodomernega jaška. Minimalna globina polaganja je 1,20 m zaradi zagotovitve minimalnih vertikalnih odmikov pri križanju z ostalimi komunalnimi napravami. Pri polaganju cevi v cestišče se uporabljajo jeklene cevi ali LTŽ. Za kompleks se upošteva en požar istočasno. Pri projektiranju se upošteva Pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS. št. 30/91) in požarno vodo 12 l/s.
Pri projektiranju in izvedbi vodovoda je potrebno upoštevati:
– Odlok o zaščiti vodnih virov na območju občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št. 13/85, 9/88 in Uradni list RS, št. 64/95),
– Odlok o javnem vodovodu in oskrbi prebivalstva s pitno vodo v Mestni občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 115/00),
– Tehnični pravilnik o javnem vodovodu (Uradni list RS, št. 115/2000),
– Odlok o zaščiti vodnih virov na območju Občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 13/85 in Uradni list RS, št. 64/95),
– Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/03-UPB).
Tehnološka voda
Za potrebe namakanja igrišča in vzdrževanja vodnih površin v UE 5, kakor tudi za namakanje kmetijskih površin v sklopu učno razvojnega centra v UE 4 se izvede odjem vode iz reke Krke. Rečna voda se s pomočjo črpalke črpa v akumulacijsko jezero. Črpalka je locirana ob reki in sicer pod lokacijo sadovnjakov, na obrežju reke je predviden le zajem vode – cev z filtrom. Akumulacijsko jezero je locirano v reliefni depresiji na zahodnem delu območja. Ob njem je predvidena postavitev črpališča za namakalni sistem igrišča.
Za razvod tehnološke vode in namakanje igrišča se predvidi poseben cevovod in namakalni sistem. Namakalni sistem ima funkcijo vzdrževanja potrebne vlage na celotni površini igralnih polj. Predviden je namakalni sistem, ki ga upravlja računalnik. Pri dekoderskem sistemu poteka vodovodna in električna napeljava (24 V) po isti trasi, višinsko ločena z tamponom. Na čistinah je načrtovan dvoredni namakalni sistem (razpršilci potekajo v dveh vrstah v dolžini čistine). Predvidena sta dva (na večjih udarjališčih trije) razpršilca za vsako udarjališče, in štirje oziroma pet razpršilcev za vsako posamezno zelenico.
Razvod vode poteka s pomočjo Pe-h cevi različnih premerov (običajno od 110 mm – 32 mm) in spojnih elementov skupaj z razvodom zemeljskega električnega kabla, ki povezuje elektromagnetne ventile in dekoderje z računalnikom oziroma kontrolnim sistemom. Napetost v električnem kablu je v času delovanja sistema 24V.
Za oskrbo s tehnološko vodo v UE 4 je predviden ločen dovod iz akumulacijskega jezera oziroma iz vrtine.
V primeru ugotovljenih zadostnih količin podtalne vode, je le to dovoljeno uporabiti kot tehnološko vodo, za kar si mora investitor pridobiti ustrezna dovoljena skladno z veljavno zakonodajo.
Hidrantno omrežje
V območju LN se postavijo nadzemni hidranti za potrebe požarne vode v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno mrežo (Uradni list RS. št. 30/91), ki se priključijo na primarni vodovod znotraj LN.
21. člen
Kanalizacija
Fekalna kanalizacija
Predviden je ločen sistem odvajanja odpadnih in meteornih vod. Fekalno kanalizacijo se izvede za celoten kompleks in sicer se združi kanalizacija upravnih in gospodarskih objektov ter nočitvenih kapacitet pri gradu Struga.
Fekalno kanalizacijo se preko sekundarnih kanalov priključuje na predvideno čistilno napravo, ki se jo locira v območju kompleksa gradu in sicer S ob obstoječih gospodarskih objektov (severno od predvidene golf hiše) in J od povezovalne poti. Čistilna naprava naj bo v celoti vkopana. Prečiščena odpadna voda iz čistilne naprave se lahko vrača v sistem za namakanje golf igrišča oziroma spusti v reko Krko. Pri nadaljnjem projektiranju je potrebno upoštevati porabo vode glede na dejavnost in prikazati maksimalni dotok.
V kolikor bo zgrajena čistilna naprava za obrtno industrijsko cono Mokro polje SV od območja urejanja, se lahko zgradi kanalski vod in priklop za oddajanje odpadnih vod iz območja do te čistilne naprave.
Meteorna kanalizacija
Padavinske vode naj se odvajajo preko lovilcev olj in maščob v meteorno kanalizacijo in naprej v reko Krko po posebni kanalizaciji, ki se združi z meteorno kanalizacijo cestišča lokalne ceste. Meteorno vodo s streh gospodarskih objektov v učno razvojnem centru za krajino in šport se kanalizira v vodno akumulacijo v zahodnem delu igrišča. Odvod padavinskih vod s parkirišč in utrjenih površin v okviru posameznih lokacij se izvede preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olja in usedalnikov blata in peska direktno v meteorno kanalizacijo.
Posebej se izvede meteorna kanalizacija cestnega telesa, ki se jo na posameznih mestih izvede na teren.
Pri projektiranju kanalizacije je potrebno upoštevati:
– Odlok o izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda (Uradni list RS, št.76/00),
– Tehnični pravilnik o javni kanalizaciji (Uradni list RS, št. 76/00) in
– Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96),
– Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št.22/03-UPB).
22. člen
Energetsko omrežje
Visoko napetostni razvod in trafo postaja:
Za priklop predvidenih objektov bo potrebno zgraditi dve trafo postaji s SN blokom v SF6 izvedbi in sicer za potrebe gradu Struga moči 230 kVA in za potrebe ostalega kompleksa 500 kVA. Obe predvideni TP je potrebno zazankati v 20kV omrežje, s čimer bo zagotovljeno zanesljivo in kvalitetno napajanje objektov znotraj območja urejanja. Zgraditi je potrebno 20 kV povezavo med 20 kV DV Mačkovec in 20 kV DV Mokro polje. Križanje z reko Krko je možno izvesti:
- v kabelski izvedbi z namestitvijo 20 kV kablovoda v strugo reke Krke z betonskimi obtežbami ali
- v nadzemni izvedbi z železnimi jambori rezpetine približno 200m.
Priklop na 20 kV DV Mačkovec je potrebno izvesti kabelsko, ravno tako ostalo povezavo na desnem bregu reke Krke vse do obstoječe TP Žerjavin. Pred priklopom 20kV kablovoda na TP Žerjavin je potrebno TP predelati in vgraditi SN blok, ki bo omogočal zazankano obratovanje. Mesto priključitve je TP Žerjavin (DV Mokro polje) in DV Šentjernej (pri odcepu za TP Grič).
Nizkonapetostni razvod:
NN izvodi iz obeh novih TP naj se izvedejo po novi kabelski kanalizaciji z jaški standardnih dimenzij. Kabelsko kanalizacijo vodimo v bankini internih cest in sicer od priključevanja na TP in do posameznih odjemnih mest. Za vsak objekt posebej se predvidijo odvzemna mesta in samostojno merilno mesto v prostostoječi omarici na stalno dostopnem mestu. Predvidena vrsta priključnega voda je XHE Al 3x150mm2. Predvidena kabelska kanalizacija se ob cesti izvede iz PVC cevi 4x160, medtem ko se notranje kabelske kanalizacije predvidijo iz cevi 6x160. Kanalizacijo se polaga v globino 80 cm. Cevi se pri prehodih pod cestiščem obbetonirajo s pustim betonom. Jaške se projektira na maksimalno razdaljo 45 m, priporočljiva medsebojna oddaljenost je 40 m. Minimalni odmik od sosednjih komunalnih vodov in naprav je 1,00 m v horizontalnem gabaritu, odvisno od vrste komunalnega voda, ki ga križamo. Pri prehodih in poteku kabla pod utrjenimi površinami se le-tega zaščiti s PVC cevjo in obbetonira. Pri križanju s cevovodom je potrebno 1m levo in desno označiti prehode s sondami markerji.
Javna razsvetljava:
Predvidena je klasična javna razsvetljava. Medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Kable, PP 41 A 5x10 + 2,5 mm2, vodimo ob nizkonapetostnem razvodu in v kabelski kanalizaciji. Svetilke so tipizirane, višina kandelabrov znotraj kompleksa je največ 7.00 m.
Ničenje in ozemljitev:
Kot zaščitni ukrep proti nevarnemu dotiku s previsoko napetostjo je ničenje. Poleg ničenja se ozemljitev izvede tudi s pocinkanim valjancem FeZN.
23. člen
Ogrevanje in oskrba s plinom
Vsak posamezen sklop objektov se bo ogreval preko kotlovnice na plinsko ali oljno gorivo.
Plinskega omrežja na tem območju ni, je pa kot predlog za vnos v državni plan predlagana skozi območje trasa mednarodnega plinovoda Madžarska – Italija, ki je prikazana na Zbirni situaciji infrastrukturnih vodov in še ni dokončno določena. V vseh fazah projektiranja in obratovanja golf igrišča mora biti zagotovljena trasa in možnost izgradnje plinovoda (tudi kasnejše) v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02).
V primeru postavitve plinske postaje za oskrbo celotnega območja s plinom je dovoljena gradnja centralne plinske postaje ter notranjega plinskega omrežja. Interni plinski razvod se dimenzionira na utekočinjeni naftni in zemeljski plin. Do priklopa internega plinskega omrežja na lokalno distribucijsko omrežje zemeljskega plina, (ki bo napajano iz planirane MRP Otočec) se bo interno plinsko omrežje napajalo iz centralne plinske postaje utekočinjenega naftnega plina.
Plinovod se polaga vzporedno z vodovodom z ustreznim odmikom.
Omrežje se izvede iz polietilenskih cevi serije S-5 možnega tlaka do 4 bar, vkopanih v teren na globini 1 m. Hišni priključki se izvedejo z odcepom od glavnega voda za posamezni objekt. Plinska postaja mora biti vkopana v zemljo in je sestavljena iz izparilno-regulacijske postaje z dostopnim platojem ter zatravljenega dela – platoja na katerem so postavljene plinske cisterne.
Križanje omrežja s komunalnimi vodi je potrebno izvesti v prisotnosti nadzornega organa in upravljalca komunalnih vodov.
24. člen
Tk omrežje in zveze
Izgradnja telekomunikacijskega omrežja znotraj ureditvenega območja je v celoti predvidena v zemeljski izvedbi z izgradnjo kabelske kanalizacije do posameznega objekta oziroma uporabnika. Trasa kabelske kanalizacije je predvidena ob internih notranjih poteh v sklopu z ostalo komunalno in energetsko infrastrukturo.
Izhodiščna točka navezave na obstoječe TK omrežje je obstoječa telefonska kabelska kanalizacija na območju hotelskega kompleksa Otočec na levi strani reke Krke in sicer obstoječi kabelski jašek pred tenis igrišči. Trasa kabelske kanalizacije za telekomunikacijsko omrežje je predvidena, od priključne točke na kabelski jašek pred tenis igrišči, vzporedno s traso vodovodnega priključka preko reke Krke in nato naprej med gradovoma Otočec in Struga. Od gradu Struga poteka nato ob lokalni cesti do objektov Učno razvojnega centra za krajino in šport na J delu območja. Predvidena je izgradnja dvo ter štiri cevne kabelske kanalizacije s cevmi premera 110mm, na globini 0,8 m, z ustreznimi odmiki in dodatno zaščito pri križanju in vzporednih potekih z ostalo komunalno in cestno infrastrukturo.
25. člen
Odstranjevanje odpadkov
Komunalni odpadki se zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo na komunalno deponijo CEROD v Leskovec. Odpadke, ki imajo značaj sekundarnih surovin (embalaža /papir, kartoni in dr., steklovina ter ostali odpadki, ki se jih lahko predeluje), je potrebno zbirati ločeno v zabojnikih in jih odvažati v nadaljnjo predelavo.
Z odpadki, ki bodo nastajali pri vzdrževanju golf igrišča, proizvodnji travne ruše in z nevarnimi odpadki s kvalif. št. 2 se mora ravnati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00 in 20/01).
VII. OSTALI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR
26. člen
Varovanje naravnih vrednot
Pri projektiranju objektov in ureditev je v smislu varovanja naravnih vrednot potrebno upoštevati naravovarstvene smernice k programski zasnovi za Učno-razvojni center za krajino in šport – golf Otočec št. 6-III-109/2-O-02/JB-AH z dne 30. 5. 2002, ki jih je izdelal Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Novo mesto (Ljubljana, maj 2002) ter dodatne usmeritve in pogoje izdane v naravovarstvenem mnenju k programski zasnovi št. 6-III-109/4-O-02/JB-AH z dne 28. 5. 2003. Poleg splošnih varstvenih usmeritev za posamezne zvrsti naravnih vrednot, ki so navedene v zgoraj omenjenih naravovarstvenih smernicah je potrebno pri načrtovanju posegov upoštevati naslednje:
– Urejanje formalnih parkovnih površin naj ne sega v varovano območje reke Krke, ob sami reki je v skladu z varstvenim režimom možno urejanje in vzdrževanje obrečne vegetacije ter urejanje sprehajalnih poti in dostopov do reke.
– S stališča značilne krajine ob reki Krki, naj ostane gozdno obrobje na vidno izpostavljenem SZ pobočju med gradom Struga in Žerjavinskim potokom ohranjeno, površine za golf pa se umeščajo za greben proti regionalni cesti Novo mesto-Šentjernej.
– Za vse posege na območju lokacijskega načrta, ki bi lahko razvrednotili biotsko raznovrstnost in naravne vrednote, je treba izdelati oceno ogroženosti in pridobiti naravovarstveno soglasje zavoda.
27. člen
Varovanje kulturne dediščine
Za zavarovano širše območje gradu Struga in grad sam (EŠD 8661), ki ima status kulturnega spomenika državnega pomena je potrebno izdelati konzervatorski program prenove.
Večji del območja urejanja se nahaja znotraj pomembnejšega območja kulturne dediščine Otočec – POKD 28, ki ga tvorita območji gradov Otočec in Struga, zato je v smislu varovanja kulturne dediščine potrebno upoštevati naslednje:
– Poseke gozda zaradi potreb golfa z levega brega Krke ne smejo biti izstopajoče. Gozdni rob znotraj območja POKD mora v čim večji možni meri ostati nespremenjen.
– Objekti za nočitvene kapacitete-apartmaji z vidika ohranjanja gradu Struga kot dominante v prostoru v veduti Struge z levega brega reke Krke ne smejo biti vidni.
– V varovano območje gradu in grad sam se lahko posega šele na osnovi določil konservatorskega programa. Umestitev predlaganega vsebinskega programa (gostinstvo, objekti za golf) je načeloma možna.
– Konservatorski program za grad Struga in njegovo pripadajoče zavarovano območje pripravi služba za varstvo kulturne dediščine. Konservatorski program bo na osnovi analiz podal konservatorske osnove z prenovo in prezentacijo kulturnega spomenika.
– Bistvena sprememba gabaritov, orientacije in umeščenosti v prostor na mestu dveh gospodarskih objektov – predvidena golf hiša ni sprejemljiva. Posebno pozornost je treba posvetiti ohranjanju historičnih prostorskih razmerij v odnosu do gradu in zelene površine pred njegovim vhodom. Končna izhodišča za projektiranje bodo podana na osnovi določil bodočega konservatorskega programa.
– Prostor pred vhodom v grad se ohranja in varuje kot manjša parkovna površina. Morebitni posegi in prezentacija se izvede na osnovi določil konservatorskega programa.
– Stavba hlevov se ohranja in prezentira v prvotnih gabaritih. Sprememba namembnosti je načeloma možna. Odstranijo se moteči prizidki in silosi. Obstoječe vkope se sanira tako, da se višinske razlike premosti v obliki blagih travnatih brežin.
– Umestitev podzemnih garaž južno od gradu je načeloma možna. Prometni režim in oblikovanje vhoda v garažo morata upoštevati določbe bodočega konservatorskega programa. Ustvarjanje večjih parkirnih površin in asfaltiranje v neposredni okolici gradu ni sprejemljivo.
28. člen
Varovanje krajinskih značilnosti
Pri projektiranju objektov in drugih ureditev je potrebno upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– Z vnosom novih programov ne smejo biti krnjene kvalitete in značaj obravnavanega prostora ter njegova podoba v širšem prostoru.
– Lokalna dostopna cesta za Strugo naj ohrani značaj ceste v gozdu tudi po izvedbi predvidenih posegov ohrani. To pomeni, da se nova pozidava ne sme pojavljati neposredno ob cesti oziroma, da večji gradbeni posegi v njeni neposredni bližini niso zaželeni. Morebitna izgradnja parkirišč ob cesti mora upoštevati obstoječa drevesa in konfiguracijo terena.
– Objekti za nočitvene kapacitete-apartmaji z vidika ohranjanja gradu Struga kot dominante v prostoru v veduti Struge z levega brega reke Krke ne smejo biti vidni.
– Obstoječi grajski sadovnjak se lahko dopolnjuje le kot visokorasli travniški sadovnjak.
– Krajinska slika širšega območja mora ostati nespremenjena, kar pomeni da kakršnikoli posegi v poplavne površine ob Krki niso sprejemljive in morajo ostati poplavni travniki.
– Gozdni rob mora v čim večji možni meri ostati nespremenjen.
– Monokulturno njivo sredi območja golfa, ki izstopa iz merila tega prostora, bi bilo primerneje nadomestiti s travnatimi površinami, ki bi lahko bile ustrezno členjene s manjšimi površinami avtohtone vegetacije.
29. člen
Varstvo plodne zemlje
Plodno zemljo je pred izvedbo novih posegov potrebno deponirati v delovnih pasovih v nasipu višine največ 2 m in ločeno od ostalega izkopa. Po izvršenih delih se humus uporabi ob zunanjih ureditvah (park, zelenice ipd.) oziroma se ga ustrezno deponira.
30. člen
Varstvo pred hrupom
Pri projektiranju in izvedbi objektov je vsak investitor dolžan upoštevati Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) in Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96), na podlagi katere za obravnavano območje velja I.stopnja varstva pred hrupom, kjer je dopustna mejna vrednost hrupa 50 db podnevi in 40 db ponoči.
31. člen
Varstvo zraka
Zrak, ki se izpušča v ozračje, ne sme presegati mejnih količin vsebnosti snovi, določenih z Uredbo o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih snovi v zraku (Uradni list RS, št. 73/94) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 73/94 in 51/98).
32. člen
Varstvo voda
Odvajanje odpadnih voda iz območja urejanja mora biti urejeno v skladu s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na meteorno kanalizacijo je dovoljeno priključiti le tiste meteorne vode, ki ne presegajo dopustnih parametrov za izpust neposredno v vode v skladu z določili zgoraj navedene uredbe.
33. člen
Varstvo vegetacije
Načrtovane ureditve pomenijo preoblikovanje obstoječega pretežno gozdnatega naravnega okolja V predelih, kjer to predvideva lokacijski načrt, se izvede zazelenitev javnih zelenic. Za varovanje celotne vegetacije je potrebno pripraviti poseben načrt ohranjanja vegetacije in s tem ohranitve značilne slike celotnega prostora.
34. člen
Varstvo pred požarom
Požarno varstvo vseh objektov in lokacije mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varstvenimi predpisi. Objekti morajo biti locirani z ustreznimi medsebojnimi požarnimi odmiki, da ni omogočeno širjenje požara iz objekta na objekt ter imeti nameščene gasilne aparate za gašenje morebitnih začetnih požarov. Notranji cestni sistem in manipulativne površine mora omogočati dostop do objektov s treh strani, s čimer se zagotavlja dostop z vozili za intervencijo in za razmeščanje opreme za gasilce (v skladu z SIST DIN 14090, maj 1996), zazankano hidrantno omrežje pa mora zagotavljati zadostne količine požarne vode.
35. člen
Varstvo pred elektromagnetnim sevanjem
Za zagotavljanje povečanih potreb po električni energiji je predvidena postavitev dveh novih transformatorskih postaj, ki predstavljata nizkofrekvenčni vir sevanja. Za njuno postavitev in obratovanje se mora upoštevati Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96) ter Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu za vire elektromagnetnega sevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96).
36. člen
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Pri načrtovanju objektov je potrebno upoštevati določila odredbe o dimenzioniranju in izvedbi gradbenih objektov v potresnih območjih (Uradni list SRS, št. 18/63) za območje seizmične intenzitete VII. stopnje lestvice Mercalli-Cancan- Seiberg.
Zaklonišč, zaklonilnikov ali drugih zaščitnih objektov za zaščito pred posledicami naravnih in drugih nesreč ter pred vojnimi dejstvovanji glede na določbe Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) ni potrebno predvideti.
VIII. FAZNOST IZVAJANJA LOKACIJSKEGA NAČRTA
37. člen
Lokacijski načrt se bo izvajal v več fazah:
1. faza:
Prva faza obsega gradnjo prometne, komunalne in energetske infrastrukture, gradnjo golf igrišča s spremljajočimi objekti za tehnične potrebe golf igrišča v okviru grajskega kompleksa (preureditev obstoječega hleva v shrambe za golf opremo ter poslovne prostore za upravo golf igrišča) in gradnjo »golf hiše« z recepcijo, proshopom, restavracijo, garderobami in sanitarijami. Na kmetijskih površinah se izvede agromelioracija (poravnava terena) in zasaditev travne ruše. Izvede se vodne površine in namakalni sistem ter posamezne akumulacije.
2. faza:
V drugi fazi se bo izvedla revitalizacija gradu Struga, parkovne ureditve in gradnja apartmajev ter parkirne površine ob lokalni cesti.
3. faza:
V tretji fazi bodo dograjena infrastruktura in zgrajeni objekti ter potrebne ureditve učno razvojnega centra za krajino in šport na J delu kompleksa.
Faznost izgradnje objektov znotraj LN je odvisna od investitorstva. Pogojena je s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, ki zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta ali več objektov. V primeru izvedbe dela infrastrukturne opreme je potrebno, da ta poteka po trasah in da je dimenzionirana po pogojih LN (za posamezno ureditveno enoto).
Glede na predvideno dinamiko izvajanja del in investitorstvo se lahko posamezna faze tudi združijo oziroma izvajajo sočasno.
IX. ZAČASNA NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ
38. člen
Zemljišča, ki ne bodo zazidana v prvi fazi, se lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred veljavnostjo tega odloka.
X. TOLERANCE
39. člen
V lokacijskem načrtu je opisana in v ureditveni situaciji prikazana le ena od možnih variant pozidave in ureditve UE 2, UE 3 in UE 4, ki pa ni obvezna, saj točne potrebe investitorja še niso znane. Postavitev objektov in organizacija ter ureditev parkirišč v teh UE je lahko tudi drugačna, pri čemer pa se morajo upoštevati usmeritve in pogoji iz točk 5.1.2 ter 5.1.3 lokacijskega načrta oziroma pogoji iz 10., 11. in 12. člena tega odloka.
Tolerance za horizontalne gabarite objektov v UE so dovoljene znotraj površin za razvoj objektov.
Pri trasah cestnega omrežja je dovoljeno prilagajanje trase v prostoru zaradi lastništva ali prilagajanja terenu, ni pa dovoljeno zmanjševanje predvidenih širin vozišč in hodnikov za pešce.
Pri komunalni infrastrukturi je možno odstopanje potekov predvidenih tras, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva zemljišč ali ustreznejše tehnološke rešitve. Možna je tudi prevezava oziroma gradnja kanalskega voda za odvajanje odpadnih voda do čistilne naprave za obrtno industrijsko cono Mokro polje izven območja urejanja, v kolikor bo le ta zgrajena.
Odstopanja so dovoljena tudi pri navezavi na električno omrežje, plinovodno omrežje in ostalo infrastrukturno omrežje v in izven območja urejanja, v kolikor se pokažejo optimalnejše in racionalnejše rešitve.
Tolerance pri določitvi lokacij posameznih igralnih polj – lukenj golf igrišča (udarjališča, zelenice, luknje, ovire…) ter povezovalnih poti med luknjami in ostale opreme igrišča so dovoljene v skladu z pogoji lokacijskega načrta, če se pri podrobnejšem projektiranju pokažejo optimalnejše rešitve, vendar le znotraj UE 5.
XI. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
40. člen
Sočasno z gradnjo objektov, predvidenih znotraj posameznih ureditvenih enot, se morajo izvesti vsi manjkajoči primarni komunalni vodi. Obratovanje objektov pred dograditvijo komunalne opreme za posamezno ureditveno enoto in pred priključitvijo oziroma dograditvijo primarne infrastrukture, ki zagotavlja funkcioniranje območja ni dovoljeno.
Pri projektiranju in gradnji v območju LN, s katero bo tangirana regionalna cesta je potrebno upoštevati tudi naslednje pogoje Direkcije RS za ceste:
– Dela na regionalni cesti lahko izvaja samo za ta dela usposobljeno, registrirano in pooblaščeno podjetje.
– Investitor je materialno in kazensko odgovoren za vso škodo, ki bi nastala na cesti ali bila povzročena uporabnikom ceste vsled tehnologije izvajanja gradbenih del.
– Cestni priključek, kateri vodi na parcele, so lastniki le-teh dolžni pustiti v uporabo tudi drugim strankam, če za to obstojajo ustrezni pogoji.
– Priključek mora biti ves čas obstoja v redu vzdrževani tako, da ne predstavlja nevarnosti za cesto, ter promet na njej.
– Gradnja priključka, avtobusnega postajališča in objektov se mora izvajati tako, da bo zagotovljena stalna prevoznost regionalne ceste R2-419/1204 na tangiranem odseku. Zaradi oviranja prometa na cesti vsled tehnologije izvajanja del si mora investitor v smislu 65. člena Zakona o javnih cestah pridobiti odločbo za polovično ali delno zaporo ceste od Direkcije RS za ceste, na osnovi vloge in elaborata začasne prometne ureditve za čas izvajanja del.
– Glede na to, da se gradnja predvidi z izvedbo gradbenih del pod prometom mora biti gradbena jama pravilno razprta, vozišče pa zavarovano proti vdiranju. Po zaključnih delih pa mora investitor gradbišče vzpostaviti v prvotno stanje.
– Promet na cesti je dolžan izvajalec del v času izvedbe zavarovati z ustrezno cestno – prometno signalizacijo v smislu določil Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/2000) in Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98). Prometno signalizacijo postavi usposobljeno, registrirano in pooblaščeno podjetje na stroške investitorja. Izvajalec del je dolžan vršiti stalno kontrolo nad postavljeno prometno signalizacijo in le – to odstraniti takoj po zaključku del, zaradi katerih je bila postavljena.
– Ves odkopani material je potrebno sproti odvažati na deponijo. Nikakor ni dovoljeno ponovno vgrajevanje odkopanega materiala.
– Za vso eventualno povzročeno škodo na napravah ali instalacijah vgrajenih v cestni svet, ki bi nastala zaradi prometa ali izvajanja vzdrževalnih del na cesti, investitor ni upravičen uveljaviti odškodnine.
– Investitor je dolžan takoj, oziroma najkasneje v roku 60 dni od dneva prejema obvestila Direkcije RS za ceste odstraniti vgrajene naprave iz varovalnega pasu ceste oziroma cestnega telesa in vzpostaviti prvotno stanje brez odškodnine, če je to potrebno iz cestno – varnostnih interesov, zaradi varnosti prometa na cesti oziroma, če to zahtevajo gradbeni ukrepi pri izvajanju del v zvezi z izboljšanjem stanja ceste.
– Investitor je dolžan vgrajene naprave oziroma instalacije redno vzdrževati in to na lastne stroške.
– V kolikor bo v času gradnje prišlo do onesnaženja ostalega dela prometnih površin, jih je redno čistiti že med delom posebno pa tudi po končanju del.
– Investitor oziroma izvajalec del je odgovoren za tehnično pravilno in točno izvršitev vseh del pri gradnji. Za vse faze del mora izvajalec del dokazati kakovost vgrajenih materialov in izvedbenih del ter ob zaključku del predložiti Direkciji RS za ceste elaborat o kontroli kakovosti, ki ga izdela za to pooblaščeno, usposobljeno in registrirano podjetje, na stroške izvajalca del oziroma investitorja.
– Izvajalec del je kazensko odgovoren za vso škodo, ki bi nastala na cesti in škodo, ki bi bila povzročena uporabnikom ceste na predmetnem odseku ceste vse do zaključka del. Stroški za eventualno povzročeno škodo vsakokrat bremenijo investitorja oziroma izvajalca del.
– Gradbena dela ne smejo ovirati ostalih voznih površin regionalne ceste na območju izgradnje cestnega priključka in objektov v sklopu ZN.
– Če bi zaradi gradnje prišlo do uničenja mejnikov, je le-te investitor dolžan na svoje stroške po pooblaščeni organizaciji za geodetske meritve postaviti v prvotno stanje.
– Začetek in zaključek del je potrebno prijaviti Direkciji RS za ceste – Izpostava Novo mesto.
– Po končanju del je upravni organ dolžan v smislu 90. člena Zakona o graditvi objektov k tehničnemu pregledu pismeno povabiti tudi predstavnika Direkcije RS za ceste – Izpostava Novo mesto.
– Vsa gradbena dela se morajo izvajati pod nadzorom upravljavca ceste. Stroški nadzora bremenijo izvajalca del oziroma investitorja, za kar je dolžan izvajalec del pred pričetkom dostaviti naročilnico.
– Investitor oziroma upravni organ mora en izvod gradbenega dovoljenja takoj dostaviti Direkciji RS za ceste – Izpostava Novo mesto.
XII. KONČNE DOLOČBE
41. člen
Z dnem veljavnosti tega odloka prenehajo za območje urejanja z lokacijskim načrtom Učno razvojni center za krajino in šport – golf Otočec veljati določbe Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za zunaj mestni prostor Mestne občine Novo mesto (Uradni list RS, št. 98/03).
42. člen
Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem tega zazidalnega načrta opravlja MOPE, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.
43. člen
Lokacijski načrt je stalno na vpogled na Mestni občini Novo mesto, Oddelku za prostorsko planiranje.
44. člen
Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015-05-16/2004
Novo mesto, dne 20. maja 2004.
Župan
Mestne občine Novo mesto
mag. Boštjan Kovačič l. r.