Uradni list

Številka 54
Uradni list RS, št. 54/2004 z dne 20. 5. 2004
Uradni list

Uradni list RS, št. 54/2004 z dne 20. 5. 2004

Kazalo

2539. Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda, stran 7163.

Na podlagi 3., 6., 7., 32. oziroma 33. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 6. in 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95, 1/96, 9/99, 56/99, 22/00 in 67/02), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66/93, 61/96 – odl. US, 35/97, 73/97 – odl. US in 87/97), 29. in 61. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US RS, 45/94 – odl. US RS, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US RS 63/95 – obvezna razlaga, 73/95, 9/96 – odl. US RS, 39/96, 44/96 – odl. US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98, 74/98, 12/99, 16/99, 59/99, 70/00, 100/00, 28/01, 87/01, 16/02 in 51/02) ter 16. člena statuta Občine Beltinci (Uradni list RS, št. 46/00, 118/00, 67/01 in 11/03) je Občinski svet občine Beltinci na 14. redni seji dne 6. 5. 2004 sprejel
O D L O K
o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih
in padavinskih voda
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se ureja način izvajanja obvezne lokalne javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Beltinci, in sicer se določa splošne pogoje, gospodarjenje z objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, ki nastaja v gospodinjstvih, industriji in drugih uporabnikih, pogoje in način odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode, odvajanje padavinske vode, vire financiranja javne službe ter način njihovega oblikovanja, obveznosti upravljalca in porabnikov ter druge elemente, pomembne za opravljanje in razvoj javne službe.
2. člen
(dejavnost javne službe)
Javna služba iz 1. člena tega odloka obsega:
1. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstajajo sistemi javne kanalizacije,
2. odvajanje tehnoloških odpadnih voda v sistem javne kanalizacije,
3. odvajanje padavinskih voda,
4. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni sistemov javne kanalizacije,
5. čiščenje komunalnih odpadnih voda,
6. redno vzdrževanje objektov in naprav javne kanalizacije,
7. izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehnično tehnoloških izboljšav,
8. izvajanje meritev in monitoringa,
9. vodenje in razvijanje katastra javne kanalizacije.
3. člen
(pomen uporabljenih pojmov)
a) upravljalec javne kanalizacije in čistilnih naprav (v nadaljevanju: upravljalec) je izvajalec gospodarske javne službe;
b) uporabnik javne kanalizacije (v nadaljevanju: uporabnik) je vsaka fizična ali pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki je lastnik objekta ali zemljišča, kjer nastaja komunalna odpadna voda oziroma se zbira padavinska voda, ki odteka v javno kanalizacijo;
4. člen
c) javna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami je kanalizacijsko omrežje, ki je kot tehnološka celota namenjeno za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda in je v lasti občine;
d) nevarne snovi v odpadni vodi so tiste snovi ali kemijske spojine, ki:
– so škodljive in nevarne snovi določene z uredbami, ki jih je sprejelo pristojno ministrstvo,
– povzročajo škodo na javni kanalizaciji,
– škodljivo delujejo na čiščenje odpadnih vod,
– škodujejo biološkim združbam v sprejemniku,
– povzročajo, da odvečen mulj ne ustreza lastnostim, ki so določene z uredbami, ki jih je sprejelo pristojno ministrstvo;
e) porabljena voda je pitna ali tehnološka voda, ki je osnova za obračun stroškov za odvajanje in čiščenje odpadnih vod in se meri z vodomerom skladno z zakonom in državnimi predpisi;
f) odpadna voda je voda, ki se po uporabi odvaja v javno kanalizacijo in mora po kvaliteti ustrezati uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod iz virov onesnaževanja;
g) komunalna odpadna voda je voda, ki nastaja v bivalnem okolju gospodinjstev zaradi uporabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih. Komunalna voda je tudi voda, ki nastaja v objektih v javni rabi, v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, če je po nastanku in sestavi podobna vodi po uporabi v gospodinjstvu;
h) tehnološka odpadna voda je voda, ki nastaja predvsem po uporabi v industriji, obrti ali obrti podobni gospodarski ali kmetijski dejavnosti in po nastanku ni podobna komunalni odpadni vodi. Za tehnološko odpadno vodo se šteje tudi zmes tehnološke odpadne vode s komunalno odpadno ali padavinsko vodo ali z obema, če se pomešane vode po skupnem iztoku odvajajo v kanalizacijo;
i) padavinska voda je voda, ki kot posledica meteornih padavin odteka iz utrjenih površin v javno kanalizacijo;
j) kanal je cevovod z opremo, ki je zgrajen po posebnih tehnoloških predpisih, skladno s tehničnim pravilnikom in drugimi določbami, in ki je kot tehnološka celota namenjen za transport odpadnih vod;
5. člen
k) čistilna naprava je objekt z opremo, ki je zgrajena za tehnično čiščenje odpadnih vod;
l) čistilna naprava za predčiščenje je naprava v lasti uporabnika, ki je zgrajena z namenom, da iz odpadnih vod uporabnika popolnoma ali delno izloči nevarne snovi, ki bi poslabšale lastnosti odpadne vode v javni kanalizaciji tako, da so odpadne vode primerne za izpust v javno kanalizacijo. Nameščena je praviloma pred priključkom na javno kanalizacijo;
m) merilno mesto je posebej zgrajen objekt, ki omogoča tehnično izvedbo meritev količin in kakovosti odpadne vode.
Vsi ostali strokovni izrazi so podrobneje opisani v tehničnem pravilniku.
6. člen
Javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Beltinci, izvaja Komuna Javno komunalno podjetje Beltinci d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: upravljalec), ob upoštevanju pristojnosti, ki jih v zvezi z izvajanjem javne službe imajo drugi organi.
Upravljalec lahko prenese izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda na osebo zasebnega prava v skladu z določili pogodbe o vlaganju javnega kapitala v dejavnost izbrane osebe zasebnega prava. Slednja je od takrat naprej preneseno gospodarsko javno službo dolžna izvajati.
Upravljalec lahko začasno prenese izvajanje gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda tudi na osebo javnega prava, vendar le pa podlagi sklepa občinskega sveta.
Šteje se, da je vlaganje javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava kot oblika zagotavljanja gospodarske javne službe iz drugega odstavka primernejše, kadar so za zagotavljanje takšnih javnih dobrin potrebna sredstva, ki jih niti občina niti njena javna podjetja ne morejo zagotoviti iz lastnih virov in/ali s posojili.
Če se občina odloči, da v zavarovanje svojega vložka javnega kapitala poleg obligacijskopravnih zavez osebe zasebnega prava dodatno uporabi tudi kapitalske instrumente, njen delež ne sme znašati manj kot 26%. V tem primeru se mora izbrana gospodarska družba v pogodbi zavezati, da bo s svojim in javnim kapitalom občine v ta namen ustanovila novo gospodarsko družbo ter nanjo prenesla prevzete pravice in obveznosti.
Za izvedbo postopka vlaganja javnega kapitala v dejavnost osebe zasebnega prava se imenuje tričlanska strokovna komisija. Komisijo imenuje župan, potrdi pa jo Občinski svet občine Beltinci. Zoper ta sklep ni pritožbe.
Pri izboru osebe zasebnega prava se bo občina odločala zlasti na podlagi naslednjih meril:
– ekonomska merila – čim nižja cena očiščene vode na m3, čim nižja obremenitev uporabnikov javnih dobrin in občinskega proračuna,
– tehnične rešitve,
– reference ponudnika,
– čas izgradnje sistema – čim krajši zaključek celotne investicije od podpisa pogodbe o vlaganju.
O izbiri osebe zasebnega prava odloči občinska uprava z upravno odločbo po zakonu o splošnem upravnem postopku. Pred izdajo odločbe o izbiri osebe zasebnega prava občinska uprava pridobi pisno mnenje strokovne komisije, ki jo imenuje župan.
Vsaka zainteresirana oseba zasebnega prava mora vlogi priložiti pisno izjavo, v kateri potrdi, da je seznanjena s pravico občine, da brez posebne obrazložitve in plačila kakršnekoli odškodnine ne izbere nobene od zainteresiranih oseb zasebnega prava, in v kateri izjavi, da ne bo uveljavljala odškodnine.
V postopku objave namere in pogajanj vsak udeleženec nosi svoje stroške.
Izbrana zainteresirana oseba zasebnega prava je vezana na zaveze, ki jih je dala v odzivu na objavo namere in v pogajanjih. Te zaveze postanejo sestavni del pogodbe o vlaganju javnega kapitala v izbrano osebo zasebnega prava.
Župan občine v imenu in za račun občine sklene z izbrano osebo zasebnega prava pogodbo o vlaganju javnega kapitala.
Zaradi zagotavljanja kakovostnega, trajnega in nemotenega nudenja dogovorjenih javnih dobrin uporabnikom je treba v pogodbi o vlaganju javnega kapitala v izbrano gospodarsko družbo zlasti opredeliti:
– vrsto, višino, obliko, način, namen in obdobje vlaganja javnega kapitala občine v izbrano gospodarsko družbo,
– povečanje osnovnega kapitala gospodarske družbe z vloženim javnim kapitalom, pravice in obveznosti občine glede smotrne uporabe vloženega javnega kapitala in njegovega upravljanja ter njene pravice in obveznosti ob vračilu ali odkupu javnega kapitala po izteku dogovorjenega obdobja,
– pravica nadzora občine nad izgradnjo objektov in naprav za zagotavljanje javne službe, vključno s pravico ugovorov zaradi količinskih in kakovostnih hib ter pravica nadzora nad obratovanjem in finančnim poslovanjem gospodarske družbe v celotnem obdobju,
– obveznost gospodarske družbe do trajnega zagotavljanja tehnološke in finančne sposobnosti za izvajanje prevzetih obveznosti, kar vključuje tudi skrb za trajno zagotavljanje tehnologije, trajno likvidnost in tolikšni osnovni kapital, da v prav nobenem trenutku ne bo ogroženo zagotavljanje gospodarske javne službe,
– pravice in obveznosti gospodarske družbe v zvezi z upravljanjem in uporabo javnega kapitala ter pravice in obveznosti gospodarske družbe oziroma njenih garantov v zvezi s pravilno in pravočasno izvedbo investicije v izgradnjo manjkajočih čistilnih naprav in kanalizacijskega omrežja,
– pravice in obveznosti gospodarske družbe v zvezi z vloženim zasebnim kapitalom med trajanjem pogodbe ter v primeru rednega ali izrednega prenehanja pogodbe,
– načine rednega in izrednega prenehanja pogodbe, vključno z zagotavljanjem tehnologije po prenehanju pogodbe, odstopom od pogodbe zaradi bistvenih kršitev in nujnim prevzemom,
– bistvene kršitve pri izvajanju pogodbe ter posledice takšnih kršitev, vključno z odškodninsko odgovornostjo,
– pravice in obveznosti gospodarske družbe do uporabnikov javnih dobrin, vključno z zaračunavanjem in pobiranjem pristojbin za javne dobrine po predpisanih cenah ter obveznostjo doplačil občine, kadar so predpisane cene nižje od dogovorjenih,
– pogoje za priključevanje uporabnikov na sisteme in naprave za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, ki niso določeni v ustreznih predpisih,
– upravljanje in vzdrževanje sistemov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, ki niso določeni v ustreznih predpisih,
– upravljanje in vzdrževanje sistemov in naprav za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda,
– strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge pri odvajanju in čiščenju odpadnih in padavinskih voda, ki jih občina prenaša na gospodarsko družbo,
– javna pooblastila v zvezi z odvajanjem in čiščenjem odpadnih in padavinskih voda, ki jih občina prenaša na gospodarsko družbo.
II. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNIH ODPADNIH VODA, NA OBMOČJIH, KJER OBSTAJAJO SISTEMI JAVNE KANALIZACIJE TER ODVAJANJE PADAVINSKIH VODA
1. Javne dobrine
7. člen
Infrastrukturni objekti, naprave oziroma omrežja ter mobilna in druga sredstva, ki so v skladu s predpisi namenjena izvajanju dejavnosti odvajanja komunalnih odpadnih in padavinskih voda so:
a) sekundarno omrežje in naprave:
– kanalski vodi mešanega in ločenega kanalskega sistema, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov,
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju,
– naprave za čiščenje odpadne vode;
b) primarno omrežje in naprave:
– kanalski vodi za odvajanje odpadne in padavinske vode iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij,
– naprave za čiščenje odpadne vode.
Objekti in naprave javne kanalizacije so last Občine Beltinci.
Objekti in naprave za odvajanje padavinskih voda v meteorno kanalizacijo so objekti in naprave skupne komunalne rabe.
8. člen
Nepremičnine, ki služijo za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda po določbah tega odloka, so javno dobro. O ustanovitvi oziroma prenehanju javnega dobra odloča občinski svet.
9. člen
Objekte in naprave za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda lahko pod enakimi z zakonom, tem odlokom in drugimi občinskimi predpisi določenimi pogoji, uporablja vsakdo.
10. člen
Uporaba objektov in naprav iz 7. člena tega odloka je obvezna na vseh območjih, kjer so vzpostavljeni javni sistemi odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda.
11. člen
Upravljavec vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije v skladu s predpisano zakonodajo ter register kanalskih priključkov.
12. člen
Upravljavec javne kanalizacije ima vsak čas pravico dostopa do kanalizacijskih objektov in naprav zaradi rednega vzdrževanja, meritev in snemanj ne glede na to, kdo je lastnik ali upravljavec objektov oziroma zemljišča, na katerem so kanalizacijski objekti in naprave. Upravljalec mora po opravljenem delu vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje in poravnati morebitno nastalo škodo.
2. Pogoji za priključitev na javno kanalizacijo
13. člen
V naseljih z javno kanalizacijo je nanjo obvezna priključitev objektov, ki odvajajo odpadne vode s pogojem, da stanje javne kanalizacije omogoča priključitev ter da iztok uporabnika izpolnjuje priključitvene pogoje. Objekte, ki še niso priključeni, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka. V naseljih, kjer ne obstaja javna kanalizacija je povzročitelj obremenitve dolžan v skladu s pogoji tega odloka in pogoji soglasja ustrezne inšpekcijske službe zgraditi ustrezno greznico. Po izgradnji javne kanalizacije so se nanjo dolžni sproti priključevati pod pogoji upravljavca vsi povzročitelji obremenitve.
Pred priključitvijo objekta na javno kanalizacijo, mora bodoči uporabnik plačati pristojbine. Pogoje za priključitev in višino pristojbin določi upravljavec po merilih, ki so določena v tehničnem pravilniku in pravilniku o obračunavanju stroškov za uporabo javne kanalizacije. O tem skleneta bodoči uporabnik in upravljavec posebno pogodbo
Zbrana sredstva iz naslova prispevkov je upravljavec dolžan uporabiti za razvoj, izgradnjo in obnovo javne kanalizacije. Ta sredstva mora upravljavec v svojih knjigah prikazovati ločeno.
Neposredno priključitev spojnega kanala na javno kanalizacijo izvede na stroške investitorja oziroma bodočega uporabnika upravljavec ali drugi usposobljen izvajalec pod neposrednim nadzorstvom predstavnika upravljavca.
Praviloma ima vsaka zgradba en spojni kanal oziroma en priključek na javno kanalizacijo.
Upravljavec oziroma lastnik notranje kanalizacije ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov oziroma upravljavcev po svoji notranji kanalizaciji na javno kanalizacijo, brez soglasja upravljavca.
14. člen
Upravljalec obvezno izdaja soglasja k:
– na projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja,
– vlogi za uporabno dovoljenje,
– vlogi za začasen priključek,
– za vse posege v prostor, kjer se nahajajo objekti in naprave javne kanalizacije,
– za vse posege v varstvene pasove vodnih virov.
Povzročitelj obremenitve predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prvega odstavka tega člena dokumentacijo, ki jo zahteva upravljalec.
15. člen
Lastnik novega objekta pridobi priključek na javno kanalizacijo na podlagi vloge za priključitev ter predložene ustrezne tehnične dokumentacije in upravnih dovoljenj.
Če je prijava popolna in če povzročitelj obremenitve izpolni vse zahtevane pogoje je upravljalec dolžan izdati soglasje za priključek na javno kanalizacijo v tridesetih dneh in dovoliti priključitev. Soglasje za priključek na javno kanalizacijo se izda v skladu z določili tega odloka.
V primeru, da priključitev po predloženi dokumentaciji ni možna, mora upravljalec povzročitelja obremenitve seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bo priključitev možna.
16. člen
Upravljalec je dolžan dovoliti priključitev, ko je povzročitelj obremenitve vložil zahtevo, izpolnil vse pogoje določene s soglasjem, predložil zahtevano dokumentacijo in poravnal vse obveznosti do upravljalca ter ko priključitev dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije in čistilne naprave.
Odvedena odpadna voda se obračuna v kubičnih metrih glede na porabo vode in stopnje onesnaževanja. Način in višina obračunavanja je za vse uporabnike natančno določena v veljavnem ceniku upravljalca.
17. člen
Vsa dela na javni kanalizaciji in priključek na javno kanalizacijo lahko izvede samo za to usposobljen in registriran izvajalec.
Upravljalec po priključitvi vpiše uporabnika v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.
18. člen
Če uporabnik priključi objekt oziroma izvede priključek na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca in priključek ni strokovno izveden, upravljalec lahko priključek izvede na stroške uporabnika, tako da je ta usklajen z določbami tega odloka.
19. člen
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objekta. Uporabnik objekta, ki objekt ruši, odjavo priključka sporoči upravljalcu v pisni obliki, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljalec po odjavi izbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.
3. Objekti in naprave uporabnika
20. člen
Javna kanalizacija je glede na odgovornost upravljanja in vzdrževanja ločena od omrežja in naprav uporabnika.
Za naprave, s katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova last, se štejejo kanalski priključki, priključni jaški, ter kanalska mreža od objekta uporabnika, ne glede na dolžino in profil do priključka na javno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami v zgradbah in na zemljišču, ki je v njihovi lasti.
21. člen
Objekti in naprave uporabnika so:
– priključni kanal od hišne kanalizacije do javnega kanala, vključno z zbirnimi kanali hišne kanalizacije,
– objekti in naprave za predčiščenje odpadnih voda,
– interna kanalizacija s pripadajočimi objekti in napravami v objektu in na zemljišču uporabnika.
Z objekti in napravami iz tega člena upravlja, gospodari in vzdržuje uporabnik na svoje stroške.
Uporabnik je dolžan s temi objekti in napravami gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode v javni kanalizaciji ter da voda pred iztekom v javno kanalizacijo ne presega mejne vrednosti za iztok v kanalizacijo.
4. Odvajanje tehnoloških odpadnih voda v javno kanalizacijo
22. člen
V javno kanalizacijo se smejo odvajati tiste tehnološke odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek oziroma ki so dovoljene po veljavnih standardih in predpisih o emisijah snoveh, ki se smejo odvajati iz virov onesnaženja v javno kanalizacijo.
Uporabnik, ki odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, mora pred odvajanjem v javno kanalizacijo to vodo predhodno očistiti.
Uporabnik iz drugega odstavka tega člena mora najmanj štirikrat letno oziroma ob vseh spremembah predložiti upravljalcu analizo odpadne vode, izdelano v skladu z veljavno zakonodajo. Upravljalec lahko odredi tudi pogostejše analize.
5. Odvajanje padavinskih voda
23. člen
Lastnik ali upravljalec objekta oziroma površin ali javne površine mora za padavinsko vodo, ki odteka s strehe objekta oziroma površin ali javne površine, zagotoviti odvajanje neposredno v kanalizacijske vode ali ponikanje v tla, kadar je to izvedljivo oziroma v kanalizacijo pri mešanem sistemu kanalizacije.
Lastnik ali upravljalec površin, s katerih odteka toliko onesnažena padavinska voda, da se na podlagi določb uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) ne sme spuščati neposredno v vode, mora to vodo zajeti in očistiti. Odvajanje padavinskih voda iz javnih površin zagotovi upravljalec takih površin.
III. ODVAJANJE KOMUNALNIH ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMOV JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA
24. člen
Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih – individualnih objektov za čiščenje odplak (greznice, čistilne naprave).
Za gradnjo ustrezne greznice oziroma čistilne naprave si je povzročitelj obremenitve oziroma investitor dolžan pridobiti ustrezno upravno dovoljenje za graditev.
25. člen
Padavinske vode ne smejo biti odvedene v greznico, speljati jih je treba v vode, meteorno kanalizacijo ali v ponikalnico.
Greznice morajo biti obvezno praznjenje po programu, ki ga izdela upravljalec javne kanalizacije.
Odpadne vode in gošče iz greznic se morajo prečistiti na čistilni napravi, ko bo ta zgrajena.
Upravljalec javne kanalizacije mora voditi o greznicah posebno evidenco, iz katere je razvidno:
– lastništvo,
– lokacija greznice,
– velikost greznice,
– kakšna je greznica (vodotesna, nevodotesna),
– datum praznjenja.
IV. VIRI FINANCIRANJA JAVNE SLUŽBE
26. člen
Viri financiranja javne službe so:
– cena kanalščine in čiščenja odpadnih voda,
– sredstva občinskega proračuna,
– lastna sredstva občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– privatni kapital,
– komercialni krediti,
– namenski krediti za izgradnjo infrastrukture,
– sredstva strukturnih skladov in kohezijskega sklada EU,
– različne dotacije in subvencije,
– povračila za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje,
– takse,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda.
27. člen
Uporabnik je za priključitev na javno kanalizacijo dolžan plačati prispevek za priključitev na javno kanalizacijo upravljalcu.
Višino, pogoje in način plačevanja tega prispeva določi občinski svet s sklepom.
28. člen
Občinski svet lahko z odlokom določi obveznost plačevanja takse, ki se uporablja namensko za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda. V odloku s katerimi se taksa uvede, mora biti določen način pobiranja in višina takse.
1. Plačilo cene kanalščine in čiščenje komunalnih odpadnih voda
29. člen
Stroške kanalščine in čiščenja komunalnih odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko javne kanalizacije odvajajo odpadne vode do naprav za čiščenje komunalnih odpadnih voda.
30. člen
Cena odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda se oblikuje v skladu z veljavnimi predpisi o načinu oblikovanja cen komunalnih storitev, v odvisnosti od količine odpadne vode, cene za enoto in faktorja onesnaženosti.
Za sofinanciranje izgradnje kanalskega sistema in čistilnih naprav so fizične in pravne osebe, ki po določilih odloka plačujejo kanalščino, zavezane plačevati posebno takso kot dopolnilni vir, uveden na podlagi zadnje alinee 25. člena zakona o financiranju občin, ki določa, da se pri izračunu lastnih prihodkov občine ne upoštevajo drugi prihodki, uvedeni za sofinanciranje določenih nalog in obveznosti na lokalni ravni.
Taksa iz prejšnjega odstavka tega člena se obračunava v skladu z Uredbo o taksi za obremenjevanje vode (Uradni list RS, št. 41/95). Takso pobira izvajalec gospodarske javne službe, ki je pobrano takso dolžan nakazovati v občinski proračun.
Izvajalec gospodarske javne službe, ki poleg gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih in padavinskih voda opravlja še druge dejavnosti, mora za izvajanje dejavnosti iz 2. člena odloka voditi ločeno računovodstvo po določilih zakona o gospodarskih javnih službah in zakona o gospodarskih družbah.
Cena vsebuje pri uporabnikih, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijo, stroške enostavne in razširjene reprodukcije ter stroške upravljanja s kanalizacijskimi sistemi.
31. člen
Uporabniki javne kanalizacije so dolžni redno plačevati stroške kanalščine in čiščenja odpadnih voda na podlagi izstavljenega računa upravljalca. Uporabnik mora plačati račun najkasneje v 15 dneh od izstavitve. Če uporabnik meni, da obračun ni pravilen, lahko v osmih dneh od prejema računa vloži pismeni ugovor na upravljalca kanalizacije.
V nasprotnem primeru mora upravljalec uporabnika z opominom pozvati k plačilu. V opominu mora določiti dodaten rok, zamudne obresti in opozoriti uporabnika na posledice naplačila.
32. člen
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno vodo v kubičnih metrih v enaki količini in v enakih razdobjih kot za porabljeno vodo zmanjšano za količino vode za kmetijske namene. Enako velja za uporabnike, ki uporabljajo vodo iz lastnega vodnjaka.
Uporabnik, ki ima lastni vodnjak mora omogočiti upravljalcu namestitev obračunskega vodomera. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljalec samostojno. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popravljati obračunskega vodomera ali odstraniti plombe. Uporabnik mora omogočiti upravljacu odčitovanje vodomera.
Stanje na vodomeru, ki je podlaga za obračun cene za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, odčituje pooblaščena oseba upravljalca.
2. Meritve odvoda porabljene vode in čiščenje odpadne vode
33. člen
Upravljalec lahko v soglasju za kanalski priključek določi uporabniku obveznost opravljati periodične meritve količin in lastnosti odpadne vode. Navedene obveznosti uporabnik krije na lastne stroške.
34. člen
Količina odvedene odpadne vode se meri po stanju vodomera, ko se odbije količina porabljene vode za kmetijske namene in sicer v kubičnih metrih porabljene vode. V primeru, da upravljalec ali uporabnik ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera in ni mogoče odčitati dejanske porabe vode, se obračuna pavšalna količina odvedene vode na osnovi povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju
35. člen
Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja vodomerov za ugotavljanje količine odpadne vode, veljajo določbe odloka o oskrbi s pitno vodo.
V. OBVEZNOST UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV JAVNE KANALIZACIJE
36. člen
Izvajalec gradbenih del mora preprečiti odtekanje z gradbiščnih površin v javno kanalizacijo, da se prepreči odplavljanje gradbenega materiala oziroma drugega materiala. Če pride pri tem do ogrožanja javne kanalizacije, mora izvajalec gradbenih del obvestiti upravljalca. Izvajalec gradbenih del je dolžan povrniti stroške popravila javne kanalizacije.
37. člen
Za vsak gradbeni poseg na območju objektov in naprav za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, si morajo vsi izvajalci, pravne in fizične osebe za ta dela pridobiti soglasje upravljalca in pri opravljanju teh del zagotoviti, da ostane javna kanalizacija nepoškodovana.
V primeru poškodbe so jo dolžni vzpostaviti v prvotno stanje in poravnati vso morebitno škodo, ki je nastala zaradi poškodbe ali prekinitve odvajanja in čiščenja.
1. Obveznosti upravljalca
38. člen
Upravljalec javne kanalizacije ima pri odvajanju odpadne in padavinske vode naslednje obveznosti:
– redno vzdrževati objekte in naprave, ki so v njegovem upravljanju, tako da je uporabnikom omogočeno redno odvajanje odpadnih voda,
– objekte in naprave vzdrževati v skladu s sprejetimi pravilniki, poslovniki ter drugimi predpisi,
– sistematično pregleduje objekte in naprave javne kanalizacije ter kanalizacijskih priključkov,
– poskrbeti za ustrezno zavarovanje objektov in naprav,
– obnavljati dotrajano omrežje ter dotrajane dele objektov in naprav,
– vodi kataster objektov in naprav javne kanalizacije,
– skrbi za meritve in redni obračun stroškov odvajanja in čiščenja odpadnih voda,
– ažurno izdajati uporabnikom ustrezna soglasja in jim omogočiti priključitev na javno kanalizacijo,
– predpisuje pogoje v drugih primerih na zahtevo strank in drugih organov in organizacij,
– obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja odpadne in padavinske vode na krajevno običajen način ali neposredno,
– dolžan je pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na javno kanalizacijo,
– v skladu z veljavnimi predpisi obračunava amortizacijo za vse infrastrukturne objekte in naprave, ki so namenjeni odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda,
– s sredstvi amortizacije gospodari v skladu z namenom, ki jih imajo ta sredstva po veljavni zakonodaji,
– opravljati strokovno-tehnične podlage za razvojne naloge, vse s ciljem, da so uporabnikom kontinuirano in kvalitetno zagotovljene javne dobrine oziroma pravočasno in kvalitetno zagotovljene storitve,
– da projektira, financira in izvaja izgradnjo manjkajočih čistilnih naprav, kolektorja in omrežja javne kanalizacije ter da nadzira gradnjo tistih objektov, naprav in kanalizacijskih priključkov, ki jo z njegovim soglasjem izvaja kak drug investitor,
– za morebitne posege na zasebnih zemljiščih pridobiti soglasje le-teh,
– opravljati druga dela, ki so povezana z vzdrževanjem in obnovo objektov in naprav.
2. Obveznosti uporabnikov
39. člen
Uporabniki javne kanalizacije imajo naslednje obveznosti:
– zgraditi objekte in naprave interne kanalizacije, skladno s tehnično dokumentacijo in izdanim soglasjem upravljalca,
– vzdrževanje hišne kanalizacije, hišnega priključka ter naprav za predčiščenje, tako da bo iztok izpolnjeval pogoje iz soglasja,
– obveščanje upravljalca o poškodbah na objektih s katerimi gospodari sam ter takoj ukrepati, da ne bo nastala škoda na objektih in napravah javne kanalizacije,
– obveščanje upravljalca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja,
– obveščajo upravljalca o vseh spremembah pogojev za priključitev,
– v primeru spremenjenih pogojev priključitve so dolžni na lastne stroške prilagoditi hišni priključek,
– pravočasno opozarjajo na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalizaciji,
– dolžni so takoj obvestiti upravljalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile, odtekle v javno kanalizacijo,
– redno plačujejo odvajanje odpadne vode na podlagi izdanih računov,
– omogočiti dostop do objektov in naprav javne kanalizacije,
– uporabniki ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku, ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti,
– za posege na območju objektov in naprav javne kanalizacije ter za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje pridobiti soglasja upravljalca.
3. Uporaba javne kanalizacije
40. člen
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajanje padavinskih voda, drenažnih voda, podtalnice, vodotokov ter meteornih voda, če je kanalizacija tako zgrajena, da to omogoča, v drugih primerih pa ni dovoljeno.
41. člen
Uporabnikom ni dovoljeno odvajati v javno kanalizacijo:
– odpadne vode, ki vsebuje zmlete in zdrobljene trdne odpadke, ki nastajajo v gospodinjstvih ali gospodinjstvu podobnih dejavnosti, strupene snovi v višjih koncentracijah kot je dovoljeno,
– vodo pomešano s tekočimi gorivi, olji in mazivi,
– snovi, ki razvijajo strupene in eksplozivne pline,
– snovi, ki bi kvarno vplivale na kanalsko omrežje,
– gnoj, pepel, kosti, cement, pesek, usnje, konzerve, stekla in podobne druge tehnološke in komunalne odpadke,
– neprečiščene tehnološke in komunalne odpadke,
– snovi oziroma odpadne vode, ki so določene s pravilnikom glede na tehnologijo čiščenja.
V primeru, da nastane na objektih in napravah javne kanalizacije škoda zaradi nepravilnega ravnanja uporabnika, je ta dolžan upravljalcu poravnati stroške odprave škode.
VI. PREVZEM OBJEKTOV IN NAPRAV JAVNE KANALIZACIJE V UPRAVLJANJE
42. člen
Investitor javne kanalizacije, ki na dan uveljavitve tega odloka še ni pridobil upravnega dovoljenja, mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljavcu.
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. kanalizacijsko omrežje in naprave, ki se priključujejo morajo imeti vso potrebno dokumentacijo za pridobitev uporabnega dovoljenja,
2. vsi merilniki morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi Urada za standardizacijo in meroslovje,
3. prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljavca – prevzemnika ter pristojni občinski organ
Prevzeti objekti in naprave javne kanalizacije se z dnem prevzema prenesejo v upravljanje upravljavcu. Upravljavec le-te vnese v kataster javne kanalizacije in v knjigovodske evidence.
43. člen
Za prevzem že obstoječih objektov, ki na dan uveljavitve tega odloka niso v lasti občine in ne izpolnjujejo pogojev iz drugega odstavka 42. člena tega odloka, je lastnik dolžan v roku 12 mesecev od uveljavitve tega odloka, prijaviti objekte upravljavcu. Prijavi mora priložiti dokumentacijo o izpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 42. člena tega odloka.
VII. PREKINITEV ODVAJANJA KOMUNALNE ODPADNE VODE
44. člen
Upravljalec ima pravico odpovedati uporabniku odvajanje in čiščenje odpadnih voda v naslednjih primerih:
– če uporabnik zaprosi za ukinitev priključka na javno kanalizacijo zaradi rušenja priključenega objekta,
– če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje ljudi in varno obratovanje kanalizacije,
– če uporabnik z odpadno vodo odvaja v javno kanalizacijo snovi navedene v prejšnjem členu tega odloka,
– če uporabnik ne poravna računov storitev,
– če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev,
– če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka.
Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora poravnati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
45. člen
Upravljalec ima pravico prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode za krajši čas zaradi vzdrževanih del na objektih in napravah javne kanalizacije, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike na krajevno običajen način, ali neposredno.
V primeru intervencije na objektih in napravah, lahko upravljalec prekine odvajanje odpadne vode, vendar mora o tem takoj obvestiti uporabnike.
46. člen
V primeru višje sile, kot so potres, požar, izpad električne energije, velike okvare, poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje škodljivih snovi v kanalizacijo, ima upravljalec pravico brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadnih voda in to do odprave napake. O tem mora obvestiti uporabnike.
VIII. KAZENSKA DOLOČBA
47. člen
Z denarno kaznijo do 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, z denarno kaznijo do 60.000 SIT pa odgovorna oseba pravne osebe in z denarno kaznijo do 150.000 SIT fizična oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, če:
– opravi delo na javni kanalizaciji brez pooblastila upravljalca javne kanalizacije,
– se ne priključi na javno kanalizacijo, ko za to obstajajo pogoji, 13. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju s 13. členom tega odloka,
– se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca, 15. in 18. člena tega odloka,
– odjavi priključek v nasprotju z določili 19. člena tega odloka,
– odvaja tehnološke odpadne vode v javno kanalizacijo brez ali v nasprotju s soglasjem upravljalca,
– ravna v nasprotju s 24. in 25. členom tega odloka,
– ravna v nasprotju z 34. členom tega odloka,
– ne plačuje stroškov čiščenja komunalnih odpadnih voda oziroma kanalščine,
– ne izpolnjuje obveznosti po 39. člena tega odloka,
– ravna v nasprotju s 40. in 41. členom tega odloka.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja upravljalec in komunalni redar ter pristojne inšpekcijske službe.
49. člen
Z uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o obvezni uporabi kanalizacije v Občini Beltinci (Uradni list RS, št. 5/97).
50. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-01/2004-14-212/III
Beltinci, dne 6. maja 2004.
Župan
Občine Beltinci
Milan Kerman l. r.