Uradni list

Številka 68
Uradni list RS, št. 68/2003 z dne 14. 7. 2003
Uradni list

Uradni list RS, št. 68/2003 z dne 14. 7. 2003

Kazalo

3253. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih, stran 10506.

Na podlagi prvega in drugega odstavka 42. člena zakona o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99 in 110/02 – ZGO-1) izdaja minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu in tehničnih ukrepih za dela pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih
PRVI DEL
– SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki jih mora izvajalec rudarskih del upoštevati pri načrtovanju, oblikovanju, opremljanju in vzdrževanju delovnih mest pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površini.
Izvajalec rudarskih del mora določbe pravilnika, ki se nanašajo na zahteve v zvezi z ureditvijo delovnih mest pri izkoriščanju mineralnih surovin na površinskih kopih, upoštevati vedno, kadar to zahteva narava dela in v skladu z oceno tveganja delavcev pri delu.
2. člen
Ta pravilnik predpisuje tudi:
– pogoje in zahteve, ki jih morajo izpolnjevati objekti, namenjeni za raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin;
– delovne in druge postopke pri izvajanju del pri raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin;
– ukrepe za varnost in zdravje pri izvajanju del v rudniških objektih, če se nanašajo na raziskovanje in izkoriščanje mineralnih surovin na površini ter
– postopek in način opravljanja obvezne tehnične kontrole graditve in obratovanja rudniških objektov, naprav in postrojev v rudniških objektih.
Glede na določbe prejšnjega odstavka ureja ta pravilnik površinsko izkoriščanje nahajališč mineralnih surovin iz posameznih točk 3. člena zakona o rudarstvu: premoga (tč.1), bituminoznih skrilavcev (tč. 2), kovinskih (tč. 4) in nekovinskih (tč. 7) mineralnih surovin, naravnega kamna (tč. 8), tehničnega kamna (tč.11), proda, peska, ilovice, fliša in laporja (tč. 12) in lončarske, keramičarske in opekarske gline (tč. 13), in sicer za:
– odpiranje, pripravo in površinsko izkoriščanje nahajališč;
– pomožna dela;
– glavne in pomožne stroje in postroje, ki se uporabljajo pri površinskem pridobivanju;
– požarno varstvo.
3. člen
Pojmi, uporabljeni v tem v tem pravilniku, pomenijo:
1. arhitektonski gradbeni kamen: je mineralna surovina, ki se pridobiva iz sedimentnih, magmatskih in metamorfnih kamnin v blokih in ploščah in se uporablja za arhitekturo, gradbeništvo, kiparstvo, za okrasne in druge namene;
2. biološka sanacija: je ozelenjevanje zemljišča, prizadetega zaradi izkoriščanja rudnin;
3. bloki za industrijsko predelavo: so kosi pridobljeni iz trdne kamnine, imajo obliko pravilnega paralelopipeda s šestimi obdelanimi ploskvami, so širši od 30 cm in imajo večji volumen od 3 m3;
4. dela pri raziskovanju mineralnih surovin: so rudarska dela v določenem delu nahajališča mineralne surovine, da bi se ugotovile zaloge mineralnih surovin;
5. delovišče: pomeni celotno delovno območje ali njegove dele na rudarskem obratu, ki je namenjeno raziskovanju in izkoriščanju mineralnih surovin na površini, na katerega imajo delavci dostop v zvezi z delovnimi zadolžitvami;
6. delovno dovoljenje: je akt, v katerem so specificirani pogoji, ki morajo biti izpolnjeni pred začetkom dela, in ukrepi, s katerimi se zagotovi varnost in zdravje delavcev pri istočasnem opravljanju sicer nenevarnih del, ki lahko pri medsebojnem učinkovanju povzročijo nevarne situacije;
7. drobljenec: je zmes drobljenih kamnitih zrn;
8. glina: je drobnozrnata sedimentna kamenina, ki je v vlažnem stanju plastična in jo je mogoče oblikovati, po žganju pa otrdi in postane odporna proti mehanskim, toplotnim in kemičnim vplivom;
9. glinokop: je kraj, kjer se izkorišča glina ali ilovica; tudi obrat za izkoriščanje gline ali ilovice;
10. gramoz: je naravna zmes zrn peska in proda;
11. gramoznica je kraj, kjer se izkorišča gramoz; tudi obrat za izkoriščanje gramoza;
12. grušč je zmes ostrorobih kamnitih zrn, nastala pri preperevanju ali zaradi tektonskih obremenitev kamnin;
13. ilovica: je glina z določeno vsebnostjo peska in je primerna za gojenje raznih kultur in opeko (glej tudi: glina, kamnina);
14. izkoriščanje mineralnih surovin na površini: vse dejavnosti, pri katerih:
– se redno pridobiva mineralne surovine na površini,
– se izvaja poskusno pridobivanje mineralnih surovin na površini,
– se izvaja priprava pridobljenih mineralnih surovin za prodajo, vendar brez predelave takšnih materialov;
15. izvajalec rudarskih del je delodajalec v smislu zakona, ki ureja varnost in zdravje pri delu in ki izpolnjuje predpisane pogoje za delo v rudarski dejavnosti, je v Republiki Sloveniji registriran za rudarsko dejavnost in ima ustrezno dovoljenje za izvajanje del;
16. kamen: (tehnični -, gradbeni -, okrasni -) je sinonim za kamnino (glej: kamnina), lahko v kosih ali raščenem stanju;
17. kamnina: je sestavni del zemeljske skorje iz različno velikih zrn enega ali več mineralov in je lahko magmatskega, sedimentnega ali metamorfnega izvora;
18. kamnolom: je kraj, kjer se izkorišča naravni ali tehnični kamen; tudi obrat za izkoriščanje naravnega ali tehničnega kamna;
19. lomljenec: je v kamnolomu pridobljen (lomljen, odstreljen) kamen nepravilnih oblik za uporabo z ali brez dodatne obdelave;
20. mivka: je drobnozrnata nevezana sedimentna kamnina, droben naplavinski pesek;
21. naravni kamen: je mineralna surovina, ki se pridobiva iz sedimentnih, magmatskih in metamorfnih kamnin v blokih in ploščah in se uporablja za arhitekturo, gradbeništvo, kiparstvo, za okrasne in druge namene;
22. obrežni kopi: so površinski kopi, katerih delovne površine mejijo na morje, jezero ali reko;
23. pesek: je drobnozrnata rahla kamnina velikosti delcev od 0,02 do 2 mm, za betone tudi do 8 mm, okrogle, zaobljene, oglate ali ostrorobate oblike;
24. peskokop: je kraj, kjer se izkorišča pesek ali gramoz; tudi obrat za izkoriščanje peska ali gramoza;
25. plošče: so planparalelni kameni proizvodi, ki jih dobimo iz nahajališč ali z rezanjem blokov in tombolonov (na polnojarmeniku razrezane plošče) in so široke do 30 cm;
26. površinski kop: je sinonim za rudnik s površinskim izkoriščanjem – glede na lego površine okolice ločimo višinske kope nad površino okolice in globinske kope pod površino okolice;
27. površinsko izkoriščanje: je vrtanje, kopanje (zasekovanje, razstreljevanje, ripanje, hidravlično pridobivanje itd.), nakladanje (drobljenje), prevoz in odlaganje mineralnih surovin in nekoristnih hribin (jalovine), ki jih je treba premestiti zaradi pridobivanja mineralnih surovin iz nahajališč na površini;
28. predelava: je primarno rezanje, transport in skladiščenje blokov in tombolonov, rezanje, poliranje, robljenje, transport in skladiščenje plošč arhitektonskega gradbenega kamna ter zbiranje in odlaganje odpadkov iz predelave;
29. pridobivanje: je vrtanje, odstreljevanje, kopanje in rezanje (sekanje), nakladanje, transport, skladiščenje končnih proizvodov ter odkrivanje in odlaganje jalovine;
30. primarni blok kamninske mase: je monolit, pridobljen iz matične kamninske mase; iz njega pozneje po potrebi dobimo bloke, primerne za industrijsko predelavo;
31. prod: je zaobljen naplavinski kamninski material, ki ga sestavljajo prodniki velikosti nad 2 mm;
32. prodišče je kraj, kjer se izkorišča pesek in prod;
33. raziskovanje: je faza inženirsko-geoloških in rudarskih del, ki se opravljajo za ugotavljanje kakovosti in količin rudninskih zalog ter za določitev potrebnih tehnoloških parametrov za rudnine in spremljajoče kamnine;
34. rekultiviranje: je postopek, s katerim zemljišče, ki je prizadeto zaradi izkoriščanja rudnin, spravimo v tako stanje, da ga lahko uporabljamo za določene namene;
35. splošni akt o varnosti in zdravju pri delu: je splošni akt izvajalca rudarskih del, s katerim je urejeno področje varnosti in zdravja pri delu v skladu s pravilnikom o vsebini in načinu izdelave splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu, ki ga mora pred pričetkom del izdelati izvajalec rudarskih del (Uradni list RS, 68/01);
36. tehnični kamen: je mineralna surovina, ki se dobi iz sedimentnih, magmatskih in metamorfnih kamnin in se uporablja kot tehnični gradbeni kamen;
37. tehnični vodja: je oseba, ki jo določi izvajalec rudarskih del in preko katere izvaja tehnično vodenje del in zagotavlja varnost in zdravje pri delu na osnovi zakona. Če se v delovnem procesu uporablja razstreljevanje, se pooblastila ustreznih tehničnih vodij po posebnih predpisih nanašajo tudi na ravnanje z razstrelilnimi sredstvi in razstreljevanje. V primeru nerudarskih izvajalcev del se šteje za tehničnega vodjo oseba, ki so ji poverjene smiselno enake naloge kot tehničnim vodjem rudarskih del pri rudarskih izvajalcih del;
38. ustrezen veljavni standard: pomeni standard, ki se nanaša na določeno napravo ali pripravo ali njeno tehnično izvedbo oziroma postopek, za katerega je bil izpeljan predpisan postopek odobritve in objave po predpisih katere od nacionalnih ali mednarodnih standardizacijskih ustanov. Praviloma se uporabljajo slovenski nacionalni standardi (SIST). Če ustrezni slovenski standardi (SIST) ne obstajajo, se pri uveljavljanju standardov po tem predpisu uporabljajo, evropski standardi, standardi ISO, standardi DIN in drugi po vrstnem redu, kot so navedeni;
39. tolčenec: je zmes kamnitih zrn, pripravljena z ročnim tolčenjem drobljenca;
40. tomboloni: so manjši kameni monoliti praviloma geometrijske oblike, ki se naprej predelujejo.
DRUGI DEL
– ZAHTEVE ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI
IN ZDRAVJA DELAVCEV
I. SPLOŠNE OBVEZNOSTI IZVAJALCEV DEL
1. Splošno o obveznostih izvajalcev del
4. člen
Za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev mora izvajalec rudarskih del izvesti potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da:
– so delovišča tako projektirana, zgrajena, opremljena, preverjena s poskusnim obratovanjem ter tako vzdrževana, da na njih lahko delavci izvajajo poverjene delovne naloge, ne da bi pri tem ogrožali lastno varnost in zdravje, kakor tudi ne varnosti in zdravja drugih delavcev;
– se na deloviščih, na katerih so prisotni delavci, lahko prične z obratovanjem le pod nadzorom odgovorne osebe;
– je delo, pri katerem nastopajo posebne nevarnosti, poverjeno le strokovno usposobljenim delavcem, ki delo izvajajo v skladu z izdanimi navodili;
– so vsa varnostna navodila delavcem razumljiva;
– je na delovišču zagotovljena prva pomoč;
– se izvaja v določenih časovnih obdobjih potrebno usposabljanje iz varnosti in zdravja pri delu.
5. člen
Izvajalec rudarskih del, ki je pristojen za delovišče, mora izdelati splošni akt o varnosti in zdravju pri delu.
Splošni akt iz prejšnjega odstavka mora izvajalec rudarskih del sproti dopolnjevati, če se razmere na delovišču bistveno spremenijo.
Splošni akt iz prvega odstavka mora poleg sestavin, predpisanih s pravilnikom o vsebini in načinu izdelave splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu, ki ga mora pred pričetkom del izdelati izvajalec rudarskih del, vsebovati tudi vse sestavine, določene s tem pravilnikom.
6. člen
Izvajalec rudarskih del mora na delovišču izvajati koordinacijo vseh potrebnih ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev pri delu.
V splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu mora določiti namen te koordinacije ter ukrepe in postopke za njeno uresničevanje.
Koordiniranje ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev pri delu na delovišču izvajalca rudarskih del ne odveže odgovornosti za varno in zdravo delo njegovih delavcev.
Če so na istem delovišču prisotni delavci več različnih izvajalcev del, je vsak izvajalec rudarskih del odgovoren za izvrševanje ukrepov varnosti in zdravja pri delu ki sodijo v njegovo delovno področje.
Izvajalec rudarskih del mora nemudoma poročati rudarski inšpekciji o vseh skupinskih, hujših in smrtnih poškodbah pri delu ter o vseh nevarnih pojavih, ki so se pripetili na delovišču, ki sodi v njegovo pristojnost.
7. člen
Na površinskih kopih z občasnim pridobivanjem se tehnični ukrepi za varnost in zdravje pri delu lahko poenostavijo, vendar le tako, da splošna raven varnosti in zdravja pri delu ne odstopa od ravni tega pravilnika.
Poenostavitev je dopustna le po pridobitvi posebnega dovoljenja za rudarstvo pristojnega upravnega organa, ki se ga lahko izda le na podlagi posebnega elaborata o varnosti in zdravju pri delu na zadevnem površinskem kopu, v katerem je poenostavljen režim utemeljen.
V dovoljenju iz prejšnjega odstavka morajo biti navedeni varnostni ukrepi, ki se morajo izvajati, da se raven varstva in zdravja pri delu ne bi zmanjšala.
2. Seznanjanje delavcev z ukrepi varnosti in zdravja pri delu
8. člen
Izvajalec rudarskih del sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da so delavci seznanjeni z vsemi ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja na delovišču in posameznih delovnih mestih, zlasti pa z ukrepi, ki se nanašajo na uporabo in vzdrževanje:
– naprav za umik in reševalne opreme;
– komunikacijskih, opozorilnih in alarmnih sistemov.
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti, da se delavci seznanijo z vsebino splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu ter z ukrepi za varno in zdravo delo na delovišču, kakor tudi z ukrepi za varovanje delavcev pred požari, eksplozijami in škodljivimi ozračji.
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti, da je seznanjenje delavcev razumljivo in prilagojeno njihovim sposobnostim in delovnim zadolžitvam.
3. Posvetovanje in sodelovanje z delavci
9. člen
Izvajalec rudarskih del se mora posvetovati z delavci ali njihovimi predstavniki o vseh zadevah v zvezi z varnostjo in zdravjem na deloviščih in posameznih delovnih mestih.
Izvajalec rudarskih del mora obveznost iz prejšnjega odstavka uresničevati redno in zadosti pogosto.
4. Zdravstveni nadzor
10. člen
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti ustrezen zdravstveni nadzor nad zdravjem delavcev. Oblika in vsebina zdravstvenega nadzora mora biti prilagojena tveganjem za varnost in zdravje delavcev pri delu.
Zdravstveni pregledi se morajo izvajati v rokih in na način, določen s posebnimi predpisi.
II. POSEBNE OBVEZNOSTI IZVAJALCA RUDARSKIH DEL GLEDE REDA RUDARSKIH OBJEKTOV ZA RAZISKOVANJE IN IZKORIŠČANJE MINERALNIH SUROVIN NA POVRŠINI
1. Splošna varnostna pravila
11. člen
Na deloviščih in v drugih objektih se smejo nahajati samo tam zaposlene osebe razen tistih, ki jim iz utemeljenih razlogov za to izda posebno dovoljenje odgovorna oseba izvajalca rudarskih del, določena v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu.
Prepoved dostopa nezaposlenim osebam iz prejšnjega odstavka tega člena mora biti objavljena na tablah, postavljenih na vseh dostopih na področje del in drugih krajih, kjer jih je lahko opaziti.
Dostop osebam pod vplivom alkohola je na področje del prepovedan in jih je treba takoj odstraniti s področja del.
S stroji in drugo opremo in napravami smejo upravljati samo za to pooblaščene osebe, kar velja tudi za montažo, demontažo, popravilo in njihovo predelavo.
12. člen
Dela po tem pravilniku lahko opravljajo samo osebe, ki imajo opravljen zdravstveni pregled in so po mnenju zdravnika sposobne opravljati tovrstna dela. Izdajanje ustreznih zdravstvenih spričeval urejajo posebni predpisi.
13. člen
O nesrečah (nezgodnih primerih) in poškodbah se mora voditi razvid o kraju, vzroku in poškodovanemu delu telesa.
Na temelju tega razvida in analize vzrokov nezgodnih primerov in poškodb se mora sistematsko ukrepati, kar je potrebno za preprečevanje takšnih primerov in poškodb.
Izvajalec rudarskih del za te naloge določi tehničnega vodjo kot odgovorno osebo, tehnično pa te naloge izvaja služba varnosti in zdravja pri delu.
Voditi je treba razvid o zdravstvenem stanju in gibanju poklicnih obolenj delavcev, ki so zaposleni na deloviščih, ki so ogroženi zaradi škodljivega delovanja agresivnega mineralnega prahu ali škodljivih plinov.
14. člen
Vsa poročila v zvezi z delom izmene (izmenska poročila) in druga tehnična poročila, ki jih prejemajo odgovorne osebe, je treba hraniti najmanj tri leta.
15. člen
Če se pričakuje, da bi zaradi izvajanja del prišlo do ogrožanja zemljišč ali objektov v okolici delovnega področja je treba prizadete obvestiti, ogroženo območje vidno zaznamovati z opozorilnimi tablami in nemudoma izvesti ukrepe, da se taka nevarnost odpravi, ogroženo območje pa začasno primerno ograditi.
16. člen
Za posledice neizvajanja ukrepov na kateremkoli področju ali fazi tehnološkega procesa, če ta odgovornost ni bila nikomur posebej naložena, je odgovoren tehnični vodja, v čigar pristojnost to področje ali postopek spada.
2. Organiziranje delovišča
17. člen
Delovišče mora biti urejeno tako, da so delavci zavarovani pred nevarnostmi in škodljivostmi. Izvajalec rudarskih del mora sprejeti ukrepe, s katerimi zagotovi, da na delovišču ni škodljivih snovi ali njihovih odlagališč, ali pa mora zagotoviti njihovo redno kontrolo, s katero prepreči ogrožanje zdravja in varnosti delavcev.
Delovna mesta na delovišču morajo biti projektirana in oblikovana v skladu z ergonomskimi načeli ter s potrebami delavcev za varno izvajanje delovnih postopkov in gibanje med delom.
Če je na delovnem mestu zaposlen en sam delavec, mora izvajalec rudarskih del takšnemu delavcu zagotoviti reden nadzor nad delavcem ali ga opremiti z ustrezno komunikacijsko opremo.
3. Nadzor
18. člen
Za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev med vsemi postopki mora izvajalec rudarskih del za opravljanje nadzora pooblastiti odgovorne osebe.
Izvajalec rudarskih del lahko sam izvaja nadzor iz prejšnjega odstavka, če je ustrezno usposobljen in ima kvalifikacije v skladu s predpisi o rudarstvu in s tem pravilnikom.
4. Sistem odgovornosti in odgovorne osebe –
delavci, nadzorniki, vodje, organi upravljanja
A) Splošno
19. člen
Vsak izvajalec za naloge s področja varnosti in zdravja pri delu določi odgovorne osebe.
Odgovorne osebe skrbijo, da so upoštevani vsi predpisi, ki se nanašajo na to področje. Odgovornost za varnost in zdravje pri delu je določena v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu, posamezne osebe pa jo izvajajo v skladu z zakonom, tem pravilnikom in splošnim aktom o varnosti in zdravju pri delu.
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti, da je za vsako delovišče, na katerem so prisotni delavci, ob vsakem času zadolžena odgovorna oseba.
Izvajalec rudarskih del lahko sam prevzame izvajanje nalog odgovorne osebe iz prejšnjih odstavkov, če ima ustrezno usposobljenost in kvalifikacije v skladu s predpisi o rudarstvu.
Odgovorne osebe morajo biti posebej usposobljene in kvalificirane v skladu s predpisi o rudarstvu in s tem pravilnikom.
Odgovorne osebe iz prejšnjega odstavka so: vodje skupin ali delovišč, nadzorniki, poslovodje, tehnični vodje izpostavljenih delovišč, obratov, več obratov in glavni tehnični vodja. Število in njihova medsebojna razmerja ter odgovornosti so določeni v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu in organogramu izvajalca rudarskih del.
Odgovorna oseba mora imeti potrebno usposobljenost v skladu s predpisi o rudarstvu. Odgovorne osebe opravljajo strokovni izpit:
– vodje delovišč do vključno visoko kvalificiranega (IV. stopnja izobrazbe) delavca (vrtalca in podobno) – opravljajo strokovni izpit po internih pravilih izvajalca rudarskih del,
– nadzorniki in poslovodje – opravljajo strokovni izpit po internih pravilih izvajalca rudarskih del v prisotnosti rudarskega inšpektorja,
– tehnični vodje in vodje tehničnih služb – opravljajo strokovni izpit po splošnih predpisih o strokovni izobrazbi in usposobljenosti tehničnih vodij in vodij tehničnih služb v rudarstvu.
Program strokovnih izpitov internega značaja določi izvajalec rudarskih del v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu v soglasju z rudarsko inšpekcijo.
B) Delavci
20. člen
Pri delu mora delavec uporabljati varnostne naprave in osebna varovalna sredstva, ki so potrebna za varovanje življenja in zdravja delavca ter za zagotavljanje varnosti obrata.
21. člen
Če delavec opazi, da grozi nevarnost za ljudi in/ali za premoženje, mora na to takoj opozoriti sosednje delavce in najbližjega nadrejenega delavca oziroma odgovorno osebo.
22. člen
Delavec sme pred koncem delovnega časa zapustiti delovišče izjemoma iz opravičenih vzrokov, samo s poprejšnjim dovoljenjem odgovorne osebe ali, če nastane nevarnost, zaradi katere se morajo delavci umakniti z delovnega prostora.
Delavec, ki je med delom zbolel ali ki se je poškodoval, lahko zapusti delovni prostor pred koncem delovnega časa le, če mu to dovoli odgovorna oseba. Po potrebi mora odgovorna oseba delavcu, ki zapušča delovni prostor zaradi bolezni ali poškodbe, določiti spremljevalca.
C) Vodje skupin ali delovišč
23. člen
Na delovno mesto odgovorne osebe vodje skupine ali delovišča se lahko postavi oseba, ki je vsaj kvalificiran delavec, (III. stopnja izobrazbe) in je na delovišču z enakimi ali večjimi nevarnostmi opravljala dela pod vodstvom odgovorne osebe najmanj dve leti, ali pa oseba, ki je uspešno končala ustrezno šolo za kvalificirane delavce in opravlja dela najmanj šest mesecev pod vodstvom odgovorne osebe.
Izvajalec rudarskih del lahko v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu za delavce iz prvega odstavka tega člena določi tudi višje zahteve glede usposobljenosti.
Vodja skupine ali delovišča mora v začetku izmene in med delom pregledovati, če je delovni prostor varen, zlasti glede podpiranja, zračenja, varnostnih naprav in podobnega. Ugotovljene pomanjkljivosti se morajo takoj odpraviti.
Če ugotovljenih pomanjkljivosti ni mogoče takoj odpraviti in obstaja nevarnost za zaposlene delavce, mora odgovorna oseba ustaviti delo na tem delovišču, odpeljati delavce na varen kraj, preprečiti dostop na delovišče in o teh ukrepih poročati nadzorniku.
Nadzornik mora ukreniti vse potrebno za zavarovanje delovišča.
24. člen
Ob zamenjavi delavcev na delovišču mora vodja delovne skupine, ki je končala delo, opozoriti vodjo delovne skupine, ki začenja delo, na izredne ali nevarne okoliščine.
Če se delavci ne zamenjujejo na delovnem prostoru, mora vodja delovne skupine, ki zapušča delovni prostor, sporočiti vodji svoje izmene okoliščine iz prejšnjega odstavka, nadzornik pa mora to ustrezno sporočiti nadzorniku naslednje izmene in to vpisati v izmensko poročilo.
Č) Nadzorniki
25. člen
Nadzorniki opravljajo nadzor dela podrejenih delavcev na njim določenem področju. Naloge nadzornikov so zlasti:
– skrb, da so delovni prostori varni, da so naprave, instalacije in druga sredstva za delo brezhibne;
– navajanje delavcev k temu, da opravljajo svoje delo na varen način, da se pri delu ravnajo po predpisih in ukazanih varnostnih ukrepih, prav tako tudi pri razvrstitvi na dela poučevanje delavcev o tem, katera od njihovih del so po svoji naravi nevarna;
– nadzor nad uporabo varnostnih naprav in osebnih varovalnih sredstev;
– skrben pregled krajev, kjer grozi nevarnost požara (ognja) ali eksplozije, vdora vode, blata in podobnega, in preverjati naprave za preprečevanje ali zatiranje takšnih nevarnosti;
– nudenje prve pomoči poškodovanim delavcem in skrb, da se hudo poškodovani in oboleli delavci takoj na ustrezen način oskrbijo.
Nadzorniki morajo najmanj enkrat med delom vsake izmene pregledati delovišča svojega področja, če za posamezne delovne prostore ni določen pogostejši obhod, in ob koncu izmene pisati v knjigo izmenskih poročil svoje ugotovitve o spremembah, ki so nastale med delom izmene, kakor tudi o nastalih nevarnostih in o opravljenih varnostnih ukrepih.
Nadzorniki se med delom svoje izmene ne smejo oddaljevati iz svojega področja, razen na poseben ukaz ali po odobritvi tehničnega vodje obrata.
Če izmenski nadzornik ne pride na izmeno ali pa ne more opravljati dela, mora tehnični vodja obrata zagotoviti nadzor v njegovem oddelku. Sicer se mora delo v tem oddelku ustaviti.
V knjigi izmenskih poročil mora biti razvidno, kdaj in kako je nadzornik ukrepal v teku delovne izmene, ko je odgovoren za nadzor.
D) Poslovodje
26. člen
Kadar to zahteva obseg del in/ali število zaposlenih, se s splošnim aktom o varnosti in zdravju pri delu določijo poslovodje kot vmesni člen med nadzorniki in tehničnimi vodji in njihove obveznosti glede števila pregledov delovišč in krajev, kakor tudi preverjanje dela nadzornikov njihovih oddelkov.
Poslovodja mora kar najhitreje obvestiti tehničnega vodjo obrata o pomembnejših spremembah in nastalih nevarnostih v svojem področju.
E) Tehnični vodje in vodje tehničnih služb
27. člen
Tehnični vodja obrata in dislociranega delovišča mora, zaradi preverjanja izvajanja varnostnih ukrepov pri delu in pravilnega opravljanja dela, redno pregledovati obrat glede na svoje področje odgovornosti in v primeru nevarnosti takoj ustrezno ukrepati.
V knjigi dnevnih poročil mora tehnični vodja obrata in dislociranega delovišča na kratko navesti, katere preglede je opravil, kakšne pomembne spremembe je opazil in kaj je ukrenil ali ukazal.
Tehnični vodja obrata in dislociranega delovišča mora vsak mesec izdelati pismeno poročilo o stanju, spremembah in problemih varnosti na svojem področju odgovornosti.
S splošnim aktom o varnosti in zdravju pri delu je določeno, kako, kdaj in komu se predajajo dnevna in mesečna poročila.
Tehnični vodja obrata in dislociranega delovišča neposredno določa, na temelju odobrenih načrtov in projektov, posamične varnostne ukrepe in je odgovoren za pravilno izvajanje teh ukrepov v okviru delovnega področja, za katero je odgovoren.
Ustrezno se v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu določijo tudi odgovornosti posameznih vodij tehničnih služb glede varnosti in zdravja pri delu na njihovih delovnih področjih.
F) Direktor in organi upravljanja
28. člen
Direktor izvajalca rudarskih del mora poskrbeti, da bodo v primeru nevarnosti ali nesreče, tehnični vodje, potrebni obrtniki in osebje Reševalne službe v najkrajšem času na kraju samem zaradi izvajanja potrebnih varnostnih ukrepov.
Način zavarovanja po prvem odstavku tega člena mora biti obdelan v Načrtu obrambe in reševanja, ki je sestavni del splošnega akta o varnosti in zdravju pri delu.
29. člen
Odločitve posameznih odgovornih oseb ne odvezujejo od odgovornosti organov upravljanja in višjih vodij izvajalca rudarskih del, če ti s svojimi ukazi, deli ali njihovim opuščanjem onemogočajo ali ovirajo izvajanje teh odločitev.
5. Predaja in prevzem poslov
30. člen
Pri nameščanju novih odgovornih oseb v tehnološkem procesu je treba opraviti predajo in prevzem poslov.
Predaja in prevzem poslov se opravlja tako, da se oseba, ki posle prevzema, po skupnem pregledu obrata in terena podrobno in natančno seznani s svojim področjem dela in odgovornostmi, z vsemi tekočimi problemi in nevarnostmi, s problemi službe varstva pri delu, kakor tudi z vsebino knjige rudarskega nadzora.
O predaji in prevzemu poslov se sestavlja zapisnik, v katerega se vpiše stanje obrata s tekočo in perspektivno problematiko. Zapisnik podpišejo predajalec in prevzemnik poslov, nadrejeni tehnični vodja, člani komisije in druge osebe, v katerih navzočnosti sta opravljena predaja in prevzem. V primeru predaje in prevzema del glavnega tehničnega vodje zapisnik podpiše tudi direktor izvajalca rudarskih del.
31. člen
Vsaka odgovorna oseba mora pri odhodu na dopust predati posle svojemu namestniku. Pri tem se sestavlja kratek zapisnik o predaji in prevzemu poslov, v katerega se vpisujejo stanje in problemi, ki se morajo v času njegove odsotnosti reševati, kakor tudi opozorila o nevarnostih, ki bi lahko nastale.
32. člen
Predajalec poslov mora dati, na zahtevo prevzemalca poslov, pismeno vsa pojasnila, ki jih ta zahteva.
6. Strokovnost delavcev
33. člen
Na vsakem delovišču mora biti zaposleno zadostno število delavcev, ki morajo imeti potrebno strokovno izobrazbo, izkušnje ter usposobljenost, da lahko izvajajo dodeljene delovne naloge.
Če je za opravljanje določenih del ali za ravnanje in nadzorstvo nad določenimi deli predpisan strokovni izpit, se smejo taka dela zaupati le osebam, ki imajo predpisano strokovno izobrazbo in ki so opravile strokovni izpit.
7. Obveščanje in usposabljanje delavcev
34. člen
Izvajalec rudarskih del mora delavcem zagotoviti vsa potrebna obvestila in navodila v zvezi delovnimi razmerami in delovnimi postopki, ki jih delavci izvajajo pri delu. Če delovni postopki vključujejo tudi delovno opremo, morajo biti delavci za njeno uporabo ustrezno usposobljeni.
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti, da so obvestila in navodila nedvoumna in delavcem popolnoma jasna, da ne bi bili zaradi tega ogroženi njihova varnost in zdravje ali varnost in zdravje drugih delavcev.
35. člen
Izvajalec rudarskih del mora usposabljanje delavcev za varno delo na deloviščih, na katerih so delavci običajno zaposleni, izvajati redno v primernih časovnih obdobjih. Namen takšnega usposabljanja je, da:
– se delavci, katerim so naložene posebne dolžnosti v primerih nevarnosti, usposobijo za izvrševanje svojih zadolžitev in da se njihovo znanje tudi preveri;
– delavci spoznajo pravilno uporabo in vzdrževanje reševalne opreme.
Izvajalec rudarskih del mora delavce, če to narekujejo razmere na delovišču, tudi praktično usposobiti za pravilno uporabo in vzdrževanje opreme za odkrivanje in gašenje požarov, ter opreme za alarmiranje in komuniciranje.
Obveznosti iz tega člena, zlasti roki periodičnega usposabljanja in preverjanja znanja, se podrobneje opredelijo v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu.
8. Pisna navodila
36. člen
Izvajalec rudarskih del za vsako delovišče sestavi pisna navodila o zagotavljanju varnosti in zdravja delavcev pri delu.
Pisna navodila morajo vključevati praktične nasvete o varni uporabi delovne opreme, o namestitvi in uporabi opreme za umik in reševanje ter opis postopkov, ki se morajo izvajati v nujnih primerih.
Vsa navodila izdaja tehnični vodja izvajalca rudarskih del.
9. Varne metode dela
37. člen
Na delovišču sme izvajalec rudarskih del uporabljati le takšne delovne metode, ki so prilagojene posebnostim delovnih postopkov in ki delavcem zagotavljajo varnost in zdravje pri delu.
38. člen
Na vsakem delovnem prostoru morata delati praviloma najmanj dva delavca.
Na oddaljenih delovnih prostorih, če se v njihovi bližini ne opravljajo druga dela, morata delati najmanj dva delavca, od teh mora biti vsaj eden kvalificiran. Če sta si dva takšna delovna prostora tako blizu, da se delavci na njih lahko sporazumevajo s klicanjem, je lahko na vsakem od teh zaposlen le po en delavec.
39. člen
Posebno nevarna dela, določena s splošnim aktom o varnosti in zdravju pri delu, se smejo opravljati samo pod nadzorstvom strokovnih oseb, ki jih za to določi tehnični vodja. Na posebno nevarna dela se smejo razvrščati samo izkušeni in zanesljivi delavci.
40. člen
Na krajih, ki bi morali biti po tem pravilniku zavarovani, vendar niso zavarovani, se ne sme delati, razen če se opravljajo dela za zavarovanje takšnih krajev. V takem primeru se morajo ta dela opravljati v prisotnosti in pod neposrednim nadzorstvom odgovornega nadzornika.
10. Delovna dovoljenja in dokumentacija o varnosti
41. člen
Delovna dovoljenja (dovoljenja za izvajanje del) so lahko stalna in začasna.
Z izvajanjem sistema delovnih dovoljenj izvajalec rudarskih del preprečuje ogrožanje varnosti in zdravja delavcev pri istočasnem opravljanju sicer nenevarnih del, ki lahko pri medsebojnem učinkovanju povzročijo nevarne situacije.
Delovna dovoljenja izdaja pristojni upravni organ oziroma tehnični vodja izvajalca rudarskih del in morajo biti izdana pred začetkom del. Določati morajo pogoje in ukrepe, ki jih morajo delavci upoštevati pred, med in po delu. V primeru, ko delovna dovoljenja izdaja tehnični vodja, mora biti postopek določen v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu.
42. člen
O nesrečah (nezgodnih primerih) in poškodbah se mora pri izvajalcu del voditi razvid o kraju, vzroku in poškodovanemu delu telesa. Na temelju tega razvida in analize vzrokov nezgodnih primerov in poškodb se morajo sprejeti ukrepi, ki preprečujejo ponavljanje takšnih primerov in poškodb.
Po smrtni ali hudi poškodbi delavca, kakor tudi po skupinski nesreči, mora poslovodja ali nadzornik izmene pri klicanju delavcev ob začetku dela vsake izmene tistega delovnega dne opozoriti, na podlagi analize vzrokov in okoliščin, ki so povzročile nesrečo ali poškodbo, na napake in poudariti, kaj je treba v konkretnem primeru storiti, da zopet ne pride do nesreče ali poškodbe zaradi podobnih vzrokov ali v podobnih okoliščinah.
Voditi je treba razvid o zdravstvenem stanju in gibanju poklicnih obolenj delavcev, ki so zaposleni na deloviščih, ki so ogroženi zaradi škodljivega delovanja agresivnega mineralnega prahu ali škodljivih plinov.
43. člen
Vsa poročila v zvezi z delom izmene (izmenska poročila) in druga tehnična poročila, ki jih prejemajo tehnični vodje izvajalca rudarskih del, je treba hraniti najmanj tri leta.
11. Redni nadzor izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu
44. člen
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti osebje, ki je pristojno za red in nadzor izvajanja uvedenih ukrepov za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev.
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti stalno preverjanje učinkovitosti sistema varnosti in zdravja pri delu, zagotoviti njegovo vodenje in potrebne izboljšave.
III. ZAHTEVE ZA UREJENOST STROJNE IN ELEKTRIČNE OPREME
1. Splošne zahteve
45. člen
Izbor, vgradnja, dajanje v uporabo, obratovanje in vzdrževanje strojne in električne opreme mora izvajalec rudarskih del izvesti v skladu z zahtevami za varnost in zdravje delavcev ter posebnimi predpisi, ki se nanašajo na delovna mesta in delovno opremo.
Če se električna oprema nahaja na območju, kjer obstaja nevarnost požara ali eksplozije zaradi vžiga plina, par ali hlapov, mora biti primerna za varno uporabo na takšnem območju.
Če morajo biti delavci zaradi svoje varnosti opozorjeni na izpad delovanja posamezne opreme, mora biti takšna oprema opremljena z dodanimi varnostnimi napravami, ki javijo takšne dogodke.
46. člen
Strojna oprema in naprave morajo imeti ustrezno konstrukcijsko varnost in trdnost, biti morajo prilagojene namenu uporabe ter brez zaznavnih pomanjkljivosti. Električna oprema in naprave morajo biti ustrezne po velikosti in moči ter skladne z namenom uporabe.
Strojna in električna oprema ter naprave morajo biti vgrajene tako, da so delavci zavarovani pred nevarnostmi, ki izhajajo iz njihovega delovanja.
2. Vzdrževanje
47. člen
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti sistematično vzdrževanje, pregledovanje in preskušanje strojne in električne opreme ter naprav, za kar sprejme delovna navodila v pisni obliki.
Naloge iz prejšnjega odstavka lahko izvaja le strokovna oseba, ki jo določi tehnični vodja izvajalca rudarskih del.
Strokovna oseba mora o vsakem pregledu in preskusu sestaviti zapisnik.
Zapisniki o pregledih in preskusih se morajo hraniti na ustrezen način.
48. člen
Vzdrževanje varnostne opreme mora izvajalec rudarskih del zagotoviti z ustrezno organizacijo dela tako, da je vedno brezhibna in usposobljena za takojšnjo uporabo.
Vzdrževanje varnostne opreme mora biti usklajeno z delovnimi operacijami.
IV. ZAHTEVE ZA ZAGOTAVLJANJE VARNOSTI PRED EKSPLOZIJAMI IN POŽARI TER PRED ŠKODLJIVIMI OZRAČJI
1. Splošno
49. člen
Izvajalec rudarskih del mora na delovišču izvajati ukrepe, s katerimi zagotavlja zaščito pred pojavljanjem, odkrivanje in borbo proti požarom in preprečevanje prisotnosti eksplozivnih in/ali zdravju škodljivih snovi v ozračju delovišča. Te ukrepe predpiše v splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu.
50. člen
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti merjenje koncentracij eksplozivnih in/ali zdravju škodljivih snovi v ozračju delovišča. V splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu mora izvajalec rudarskih del navesti mesta, kjer morajo biti nameščene naprave za avtomatično in kontinuirano merjenje koncentracij plinov. Izmerjene vrednosti morajo biti registrirane in shranjene na način, ki ga določi izvajalec rudarskih del v skladu z veljavnimi predpisi.
Na deloviščih iz prejšnjega odstavka mora izvajalec rudarskih del namestiti naprave za avtomatično alarmiranje in za prekinitev dovoda energije iz električnih napeljav, kakor tudi do motorjev z notranjim izgorevanjem.
51. člen
Kajenje je prepovedano na vseh področjih, kjer obstaja nevarnost eksplozije ali požara. Uporaba odprtega ognja ali izvajanje del, ki bi lahko povzročila nevarnost vžiga, je prepovedano, dokler se ne izvedejo varnostni ukrepi, s katerimi se prepreči nastanek požarov ali eksplozij.
2. Preprečevanje eksplozij
52. člen
Izvajalec rudarskih del mora uvesti in izvajati ukrepe, s katerimi preprečuje nastajanje in zbiranje eksplozivnih mešanic vnetljivih plinov z zrakom.
Na področjih, kjer obstaja nevarnost eksplozije, mora izvajalec rudarskih del še dodatno izvajati ukrepe za preprečitev vžiga eksplozivnih mešanic.
Izvajalec rudarskih del mora v Načrtu obrambe in reševanja urediti tudi varovanje pred eksplozijami, v katerem podrobno opredeli potrebno opremo in ukrepe.
3. Varovanje pred zdravju škodljivimi ozračji
53. člen
Če se v ozračju delovišča zbirajo zdravju škodljive snovi, ali če se utegnejo tam zbirati, mora izvajalec rudarskih del zagotoviti izvajanje ukrepov, s katerimi:
– prepreči razširjanje zdravju škodljive snovi v ozračje delovišča;
– zagotovi odstranjevanje zdravju škodljive snovi z odsesavanjem na izvoru;
– razredči koncentracijo zdravju škodljive snovi pod mejno vrednost.
Izvajalec rudarskih del mora ukrepe iz prejšnjega odstavka izvajati na takšen način, da to ne predstavlja tveganja za zdravje delavcev.
Ukrepi, ki jih izvajalec rudarskih del uporabi, morajo zagotoviti koncentracijo zdravju škodljivih snovi v ozračju delovišča, ki več ne ogroža zdravja delavcev in je v skladu s posebnimi predpisi.
54. člen
Izvajalec rudarskih del mora delavcem na delovišču, na katerem bi lahko bili izpostavljeni škodljivemu ozračju, dati na razpolago ustrezno osebno varovalno opremo za varovanje dihal in opremo za oživljanje.
Delavci morajo biti usposobljeni za uporabo opreme iz prejšnjega odstavka, oprema pa mora biti primerno skladiščena in vzdrževana.
Če so v ozračju delovišča strupeni plini, ali pa se lahko tam pojavijo, mora biti za takšno delovišče izdelan Načrt obrambe in reševanja, ki podrobno določi potrebno opremo ter potrebne varnostne ukrepe.
V. ZAHTEVE ZA UREJENOST IN OPREMLJENOST RUDNIKOV Z IZKORIŠČANJEM MINERALNIH SUROVIN NA POVRŠINSKIH KOPIH
1. Komunikacijski in alarmni sistemi
55. člen
Izvajalec rudarskih del mora na vsakem delovišču zagotoviti primerne alarmne in po potrebi druge komunikacijske sisteme, ki omogočajo delavcem v primeru nevarnosti takojšnjo sprožitev aktivnosti za umik in reševanje.
2. Sredstva za razstreljevanje
56. člen
Dela, ki obsegajo skladiščenje, transport in uporabo sredstev za razstreljevanje, smejo izvajati le usposobljene in pooblaščene osebe.
Dela iz prejšnjega odstavka morajo biti tako organizirane in izvajane, da ne predstavljajo tveganja za delavce.
Pri skladiščenju, transportu in uporabi sredstev za razstreljevanje mora izvajalec rudarskih del upoštevati tudi posebne predpise o uporabi razstrelilnih sredstev v rudarstvu.
3. Transportne poti
57. člen
Delovišča morajo imeti varne dostope, ki morajo v primeru nevarnosti delavcem omogočati hiter in varen umik.
Transportne poti, stopnišča, prehodi s pritrjenimi lestvami, površine za nakladanje in dovoz, morajo biti dimenzionirane in razporejene tako, da glede na namen njihove uporabe zagotavljajo neovirano in varno gibanje ljudi in vozil, predvsem pa, da ne prihaja do ogrožanja oseb, ki se nahajajo v bližini transportnih poti.
Dimenzije poti, ki so namenjene gibanju ljudi in/ali transportu materiala in ljudi, morajo biti dimenzionirane glede na število možnih uporabnikov in namen uporabe.
58. člen
Če se uporabljajo na transportnih poteh prevozna sredstva, mora biti zagotovljena zadostna varnostna razdalja med pohodnimi površinami, ki so namenjene gibanju ljudi, in površinami, ki so namenjene gibanju vozil.
Zadostna varnostna razdalja mora biti zagotovljena tudi med transportnimi potmi in vrati, prehodi namenjenimi gibanju ljudi, podhodi ter stopnišči. Transportne poti in dostopi morajo biti vidno označeni za varen prehod delavcev.
Za delovne prostore, na katerih se uporabljajo motorna vozila ali lokomotive, morajo biti v skladu s posebnimi predpisi izdelana prometna navodila.
4. Zunanja delovišča
59. člen
Delovišča, transportne poti in druga področja ali zunanje naprave, na katera vstopajo ali na njih izvajajo delavci svoje delovne naloge, morajo biti urejena tako, da se lahko na njih vozila in ljudje varno gibljejo.
Zunanja delovišča morajo biti ustrezno osvetljena z umetno svetlobo, kadar dnevna svetloba ni zadostna.
60. člen
Če so delavci zaposleni na zunanjih deloviščih, morajo biti delovna mesta urejena tako, da:
– so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi razmerami in padajočimi predmeti;
– delavci niso izpostavljeni škodljivemu hrupu in nevarnim zunanjim vplivom, kot so plini, pare ali prah;
– omogočajo delavcem v primeru nevarnosti hitro zapustiti delovna mesta, hitro reševanje in nudenje prve pomoči;
– so delavci zavarovani pred zdrsom ali padcem.
5. Nevarna področja
61. člen
Nevarna področja morajo biti jasno označena.
Če obstajajo na delovišču nevarna področja, na katerih obstajajo za delavce posebna tveganja za padce v globino ali da nanje z višine padejo predmeti, morajo biti takšna področja opremljena z napravami, ki preprečujejo nepooblaščenim delavcem vstop na ta področja. Nevarna področja morajo biti vidno označena.
Za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki so pooblaščeni za vstop na nevarna področja mora izvajalec rudarskih del sprejeti posebne ukrepe.
Če je površinski kop nad starimi jamskimi deli, ki bi utegnila ogroziti varnost delavcev in postrojev na površinskem kopu, je na takem območju dovoljeno površinsko izkoriščanje samo, če je bilo z ukrepi poskrbljeno, da se ugotovi obsežnost starih jamskih del in odpravijo nevarnosti za normalno delo na površinskem kopu glede na posebne pogoje s predvrtanjem, geofizikalnimi metodami za ugotavljanje votlin, zapolnitvijo votlin in drugo.
62. člen
Pri istočasnem podzemeljskem in površinskem izkoriščanju istega nahajališča mineralnih surovin morajo biti predvideni ukrepi za preprečevanje rušenja in posedanja terena.
63. člen
Če so na delovišču nevarna področja, na katerih obstojajo za delavce posebna tveganja za padce v globino ali da nanje z višine padejo predmeti, morajo biti takšna področja opremljena z napravami, ki preprečujejo nepooblaščenim delavcem vstop na ta področja. Nevarna področja morajo biti vidno označena.
Za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev, ki so pooblaščeni za vstop na nevarna področja, mora izvajalec rudarskih del sprejeti posebne ukrepe.
64. člen
Vse vdolbine na površinskem kopu, globlje od 1,25 m in z nakloni 50O in več, ki so nastale zaradi posedanja kamnin ali zaradi rudarskih del, morajo biti zasute ali ograjene in označene s tablami s čitljivimi in trajnimi opozorilnimi napisi.
65. člen
Na zadostni oddaljenosti, vendar ne manj kot 5 m od zgornjega roba površinskega kopa in spodnjega roba zunanjega odlagališča odkrivke v obratovanju, morajo biti zgrajene varnostne ovire (ograja, jarek, zemeljski nasip) ali postavljene table z opozorilom in prepovedjo dostopa do površinskega kopa oziroma zunanjega odlagališča.
Konkretna ureditev za določene pogoje se določi z ustreznim rudarskim projektom.
Ceste, ki jih je površinski kop presekal, morajo biti zaprte z varno oviro (branik, nasip) na varni razdalji od zgornjega roba površinskega kopa.
66. člen
Na dostopih do objektov rudnika in na postrojih morajo biti postavljene table z vidno napisanim besedilom o prepovedi dostopa.
6. Poti za umik in izhodi v sili
67. člen
V primeru nevarnosti mora biti delavcem omogočeno, da se umaknejo z delovnih mest kar se da hitro in varno.
Poti za umik in izhodi v sili morajo biti vedno prosti.
Poti za umik morajo biti po najkrajši poti speljane na prosto ali do varnega področja, varnega zbirnega mesta ali do varne evakuacijske točke.
Število, razpored in dimenzije poti ter izhodov v sili morajo ustrezati velikosti delovnih prostorov, zasedenosti z opremo in največjemu številu oseb, ki so lahko na delu.
Vrata izhodov v sili se morajo odpirati navzven in ne smejo biti zaklenjena ali zapahnjena iz zunanje strani, temveč morajo vsaki osebi omogočati, da jih hitro in zlahka odpre ob preteči nevarnosti.
Poti za umik in izhodi v sili ter k njim speljane dostopne poti in vrata morajo biti dobro prehodni, tako da jih je možno vedno uporabiti brez ovir. V njih ne sme biti odloženega materiala.
Poti za umik in izhodi v sili morajo biti opremljeni z varnostno razsvetljavo za slučaj, če normalna razsvetljava odpove in morajo biti označeni v skladu s posebnimi predpisi.
7. Oprema za umik in reševanje
68. člen
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti ustrezno opremo za umik, ki omogoča delavcem v primeru nevarnosti takojšen in varen umik z delovišča.
Izvajalec rudarskih del mora delavce usposobiti za uporabo opreme za umik in izvajanje potrebnih ukrepov v primerih nevarnosti.
V ta namen mora redno na vseh običajnih deloviščih organizirati ustrezne vaje za preverjanje usposobljenosti delavcev, ki so jim v primeru nevarnosti poverjene posebne naloge v zvezi z uporabo, rokovanjem in delovanjem varnostne in reševalne opreme. Če je potrebno, morajo biti za to usposobljeni vsi delavci.
69. člen
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti ustrezno opremo za reševanje, ki mora biti razporejena na dostopnih mestih ter pripravljena za takojšnjo uporabo. Takšna mesta morajo biti označena v skladu s posebnimi predpisi. Konkretna ureditev umika je določena z načrtom obrambe in reševanja.
7. Oprema in prostori za prvo pomoč
70. člen
Oprema za prvo pomoč mora biti na razpolago na vseh mestih, kjer to zahtevajo delovne razmere ter vrsta aktivnosti delavcev pri delu. Oprema mora biti označena z ustreznimi oznakami in lahko dostopna.
Glede na velikost delovišča, naravo njegove dejavnosti ter pogostost poškodb pri delu, mora biti zagotovljen eden ali več prostorov za prvo pomoč. V teh prostorih morajo biti izobešena navodila za nudenje prve pomoči. Prostori za prvo pomoč morajo biti opremljeni s potrebnimi pripomočki in opremo za prvo pomoč, omogočen pa mora biti dostop z nosili. Prostori morajo biti označeni v skladu s posebnimi predpisi. Prostori, ki so namenjeni za prvo pomoč, se lahko uporabljajo tudi v druge namene, ki niso nezdružljivi z namenom nudenja prve pomoči in le-tega ne ovirajo.
Oprema za prvo pomoč mora biti na razpolago tudi na drugih mestih, kjer to zahtevajo delovne razmere. Mesta, kjer je ta oprema shranjena, morajo biti ustrezno označena in lahko dostopna. Za uporabo razpoložljive opreme za prvo pomoč mora biti usposobljeno zadostno število delavcev.
8. Zahteve za urejenost pomožnih prostorov
A) Garderobe
71. člen
Delavcem morajo biti na razpolago ustrezne garderobe, če morajo zaradi značilnosti njihovega dela, zdravstvenih ali drugih razlogov nositi delovne obleke, če nimajo za preoblačenje na razpolago drugega primernega prostora.
Garderobe morajo biti ustrezno dimenzionirane, opremljene pa morajo biti s stoli, klopmi in garderobnimi omaricami ali obešali, ki omogočajo vsakemu delavcu, da med delom varno spravi svojo obleko in druge osebne stvari.
Če garderobe niso potrebne, mora biti vsakemu delavcu zagotovljeno mesto za shranitev njegovih oblačil.
Če delavci med delom prihajajo v stik z nevarnimi snovi, blatom ali vodo, morajo biti garderobne omarice ali obešala za delovno obleko ločene od tistih za čista oblačila. V garderobah morajo imeti delavci na razpolago naprave za sušenje mokrih delovnih oblek.
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti ločene garderobe za moške in ženske, če to ni mogoče, pa mora zagotoviti njihovo ločeno uporabo.
Garderobe morajo biti urejene in vzdrževane v skladu s predpisi.
B) Kopalnice in umivalnice
72. člen
Izvajalec rudarskih del mora delavcem zagotoviti primerne kopalnice, če to zahtevajo narava dela in zdravstveni razlogi. Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti ločene kopalnice za moške in ženske. Če to ni mogoče, pa njihovo ločeno uporabo.
Kopalnice s prhami morajo biti dovolj velike, da omogočajo vsakemu delavcu neovirano umivanje in primeren higienski standard. Prhe morajo biti opremljene z vročo in mrzlo tekočo vodo.
Če kopalnice niso potrebne, morajo biti v bližini delovnih mest in garderob na razpolago umivalnice z vročo in mrzlo tekočo vodo.
Umivalnice morajo biti ločene za moške in ženske. Če to ni mogoče, pa se mora zagotoviti njihova ločena uporaba.
Kopalnice in umivalnice morajo biti urejene in vzdrževane v skladu s predpisi.
C) Stranišča
73. člen
V bližini delovnih mest, sob za odmor, garderob ter kopalnic in umivalnic, mora izvajalec rudarskih del zagotoviti ustrezno število stranišč z umivalniki.
9. Jalovišča in ostala odlagališča
74. člen
Jalovišča in druga odlagališča, kakor tudi usedalni bazeni, morajo biti projektirani in zgrajeni tako, da je zagotovljena njihova stabilnost, pri tem pa morajo obratovati in biti vzdrževani tako, da je zagotovljena varnost in zdravje delavcev pri delu.
10. Pomožni obrati na površini
A) Stabilnost in trdnost
75. člen
Pomožni obrati morajo biti tako projektirani, zgrajeni, razporejeni, nadzorovani ter vzdrževani, da ne ogrožajo ljudi in okolja.
Pomožni obrati morajo biti urejeni tako, kot je to predvideno z zahtevami za varstvo okolja.
Konstrukcija in trdnost pomožnih obratov mora odgovarjati namenu, zaradi katerega so bili postavljeni.
B) Tla, stene, stropi in strehe delovnih prostorov
76. člen
Tla delovnih prostorov morajo biti trdna, brez nevarnih izboklin, lukenj in podobnih neravnin, odporna proti drsenju in ustrezno toplotno izolirana glede na značilnosti proizvodnje in fizični napor delavcev pri delu.
V delovnih prostorih morajo biti površine tal, sten in stropov takšne, da jih je možno čistiti ali prepleskati, oziroma vzdrževati v skladu s higienskimi zahtevami.
Prozorne ali prosojne stene, še posebno steklene stene v bližini transportnih poti, morajo biti izdelane iz na udarce odpornega materiala, vidno označene in zavarovane na takšen način, ki prepreči stik delavcev s takšnimi stenami ali poškodbe delavcev ob njihovem razbitju.
Brez ustrezne opreme, ki zagotavlja delavcem varno delo, je dostop na strehe, ki so pokrite z lomljivo kritino, prepovedan.
C) Velikost in prostornina delovnih prostorov – proste površine na delovnem mestu
77. člen
Delovni prostori morajo imeti površino, višino in prostornino v skladu s posebnimi predpisi. Proste površine, ki so namenjene gibanju delavcev v delovnih prostorih, morajo biti takšne, da jim omogočajo svobodno gibanje ter varno izvajanje del.
Č) Okna in svetlobni jaški
78. člen
Okna, svetlobni jaški in prezračevalne naprave, katere je treba odpirati, zapirati ali kako drugače uravnavati, morajo biti projektirane tako, da je možno uravnavanje izvajati varno. Okna, svetlobni jaški in prezračevalne naprave morajo biti nameščeni tako, da ne predstavljajo nevarnosti za poškodbe delavcev, če so odprti.
Delavci morajo imeti na razpolago pripomočke za varno čiščenje oken in svetlobnih jaškov.
D) Vrata
79. člen
Razpored, število in dimenzije vrat ter material za njihovo izdelavo, se mora določiti glede na namen uporabe delovnih prostorov in glede na način njihove uporabe.
Nihajna vrata morajo biti izdelana iz prozornega materiala ali pa morajo imeti vgrajena prozorna okna. Prozorna vrata morajo biti vidno označena v višini oči.
Če prozorne ali prosojne površine v vratih niso izdelane iz nelomljivih materialov, tako da obstaja nevarnost, da bi se delavci poškodovali ob njihovem razbitju, morajo biti prozorne površine zaščitene pred razbitjem.
Drsna vrata morajo biti opremljena z varnostno napravo, ki prepreči njihovo snetje ali iztirjenje.
Vrata, ki se odpirajo navzgor, morajo biti opremljene z mehanizmom, ki prepreči njihov padec.
Vrata vzdolž poti za umik morajo biti vidno označena. Zagotovljeno mora biti, da se ob vsakem času in brez posebne pomoči lahko odprejo od znotraj ter odpiranje v primeru zasedenosti delovnih mest.
V neposredni bližini vrat, ki so namenjene za vozila, morajo biti še dodatna vrata za ljudi, ki jim morajo omogočiti varen prehod. Takšna vrata morajo biti vidno označena in vedno prehodna brez ovir.
Mehanska vrata morajo delovati tako, da ni nevarnosti za poškodbe delavcev. Za zagotovitev umika v primeru nevarnosti morajo biti mehanska vrata opremljena z dobro vidnimi in dostopnimi napravami za ročno odpiranje vrat, če se sama ne odprejo ob izpadu električne energije.
E) Temperatura v delovnih prostorih
80. člen
Med delovnim časom morajo biti delovni prostori ogreti na temperaturo, ki je prilagojena značilnostim delovnega procesa in fizičnim naporom v njih zaposlenih delavcev.
V prostorih za odmor in dežurstvo, garderobah, kopalnicah, umivalnicah in straniščih, v jedilnicah in v prostorih za prvo pomoč mora biti temperatura prilagojena posebnim namenom teh prostorov.
Okna, svetlobni jaški in steklene površine morajo biti opremljene z ustreznimi zastori, prilagojenimi značilnostim dela in delovnega prostora, da se z njimi prepreči neugodne vplive sončnih žarkov na temperaturo v prostoru.
F) Prostori za odmor
81. člen
Delavcem mora biti zagotovljen prostor za odmor, če varnost in zdravje delavcev glede na način izvajanja del to zahteva. Prostor za odmor ni potreben, če delavci delajo v pisarnah ali podobnih delovnih prostorih, kjer je možna ustrezna sprostitev med odmori.
Prostori za odmor morajo biti dovolj veliki glede na število zaposlenih in lahko dostopni. Opremljeni morajo biti z ustreznim številom miz in sedežev z naslonjali. V prostorih za odmor morajo biti uvedeni ukrepi za zaščito nekadilcev pred tobačnim dimom.
V primerih, ko prihaja med delovnim časom do pogostih prekinitev delovnega procesa in ko delavci v času pripravljenosti med temi prekinitvami nimajo na razpolago prostora za odmor, jim morajo biti zagotovljeni drugi prostori, če to zahteva varnost in zdravje delavcev.
11. Prostori za noseče žene in doječe matere
82. člen
Nosečim ženam in doječim materam mora biti na primeren način omogočeno, da se lahko uležejo in odpočijejo v primernih higienskih razmerah.
12. Upoštevanje potreb invalidnih delavcev
83. člen
Delovišče morajo biti urejena tako, da so upoštevane tudi potrebe invalidnih delavcev. Ta zahteva se nanaša še posebej na vrata, prehode, stopnišča, kopalnice, umivalnice, stranišča in sama delovna mesta, na katerih so že zaposleni invalidni delavci, ali pa če se predvideva njihova zaposlitev.
13. Obratovanje rudnika s površinskim kopom
84. člen
Ne glede na predhodne določbe tega pravilnika mora izvajalec rudarskih del, ki je odgovoren za delovišče, na katerem se izvajajo rudarska dela na površini, zagotoviti, da splošni akt o varnosti in zdravju pri delu vključuje vse ukrepe za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev pri normalnem obratovanju in tudi v kritičnih obratovalnih razmerah.
Splošni akt o varnosti in zdravju pri delu mora biti redno dopolnjevan ter na razpolago na delovišču.
Izvajalec rudarskih del mora zagotoviti, da se ukrepi za varnost in zdravje pri delu redno dopolnjujejo in usklajujejo z razvojem zakonodaje s tega področja.
Vsa dela na delovišču, na katerem se izvajajo rudarska dela na površini, se morajo izvajati v skladu s splošnim aktom o varnosti in zdravju pri delu.
TRETJI DEL
– TEHNIČNI UKREPI
I. SPLOŠNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA IZKORIŠČANJE MINERALNIH SUROVIN NA POVRŠINSKIH KOPIH
1. Odvodnjavanje nahajališč in kopov
85. člen
Določbe tega poglavja se uporabljajo za površinske kope, na katerih se mineralne surovine pridobivajo nad vodno gladino.
86. člen
Nahajališča s površinskim pridobivanjem je treba primerno preiskati z vidika ugotovitve nivoja podtalnice.
87. člen
Na nahajališčih rudnin, na katerih so bile z raziskovalnimi vrtanji ugotovljene talne vode, morajo biti opravljene hidrogeološke preiskave, s katerimi se ugotovijo: struktura, razprostiranje, izdatnost in hidravlične zveze vodnatih plasti z vodnimi tokovi in zbiralniki izven omejenega območja pridobivanja.
88. člen
Preden se površinski kop odpre, je treba ugotoviti podatke o količini, intenzivnosti in trajanju atmosferskih padavin.
89. člen
Na nahajališču rudnin, kjer se bo pridobivalo s površinskim kopom, morajo biti pred začetkom del urejeni rečni tokovi in izsušene morebitne akumulacije.
90. člen
Površinski kop na vodnatem nahajališču se sme odpreti šele, ko se zmanjša gladina talne vode v območju odpiranja ter zagotovi, da je vrednost varnostnega koeficienta brežine tega območja 1,3.
91. člen
Nahajališča rudnin, katerih talne vode so hidravlično povezane s talnimi ali površinskimi vodami, ki so izven meja površinskega kopa, morajo biti zavarovana, tako da take vode ne morejo vdreti v kop.
92. člen
Odvodnjavanje površinskega kopa mora biti končano preden se začne izkoriščanje, da bi bili zagotovljeni pogoji za normalno delo.
93. člen
Učinke odvodnjavanja nahajališč rudnin je treba nenehno spremljati z opazovanjem in snemanjem gladine vode.
94. člen
Talne vode, ki se črpajo iz nahajališč rudnin, se morajo odvajati izven površinskega kopa ali v glavni vodni zbiralnik po ustreznih kanalih ali cevovodih.
95. člen
Površinski kop mora biti zavarovan s kanali pred vdorom vode zaradi atmosferskih padavin na padavinskih območjih, ki gravitirajo h kopu. Vodo iz zavarovalnih kanalov je treba odvesti izven delovnega območja kopa.
96. člen
Atmosferske padavine, ki padejo na delovno območje kopa, se morajo kontrolirano odvajati do etažnih vodnih zbiralnikov ali glavnega vodnega zbiralnika.
97. člen
Lega in razporeditev kanalov, jaškov in cevovodov za odvajanje vode ter njihov prečni prerez in naklon morajo biti izračunani na maksimalni pritok voda hudournikov in nalivov v padavinskem območju.
98. člen
Vsi objekti za varovanje pred vodami in objekti za odvajanje voda morajo biti brezhibni na površini (okoli kopa) in v kopu.
Črpalni postroji in odvodne cevi na površinskem kopu morajo biti zavarovani pred zmrzovanjem.
99. člen
Ustja jaškov, rovov, vpadnikov, raziskovalnih objektov, izvrtanih vodnjakov in drugih podzemeljskih objektov za odvodnjavanje morajo biti zavarovana pred vdorom površinskih voda, prehodi in dostopi k črpalnim postrojem pa morajo biti varni in redno prezračevani.
100. člen
Glavni vodni zbiralnik mora imeti take dimenzije, da se delovišča na površinskem kopu ne morejo potopiti.
Priliv površinskih voda s padavinskih območij, ki gravitirajo k odkopnemu prostoru, se računa najmanj za preteklo 50-letno obdobje.
Pri dimenzioniranju vodnega zbiralnika je treba upoštevati, da sprejme osemurni vodni priliv.
Začasni vodni zbiralnik je lahko najnižji del površinskega kopa, če v tem prostoru ni težko premične opreme in drugih pomembnih napeljav in če so na višjih etažah zadostne zaloge odkrite rudnine, ki tudi v obdobju izgradnje začasnega vodnega zbiralnika omogočajo normalno proizvodnjo.
101. člen
Glavni črpalni postroj mora imeti najmanj en rezervni črpalni agregat.
Če je glavni črpalni postroj iz več agregatov, mora biti zmogljivost rezervnih agregatov najmanj 30% največje potrebne zmogljivosti postroja.
102. člen
Vodnata tla, na katerih je predvideno odlaganje, morajo biti pred začetkom odlaganja odcejena.
Gladina talne vode na tleh odlagališča mora biti pod nivojem stika med najnižjo etažo odlagališča in tlemi.
103. člen
Odlagališče mora biti zavarovano pred vdorom površinskih voda in atmosferskih padavin, ki se stekajo z območja izven odlagališča.
Odlagališče se mora odvodnjavati.
104. člen
Vsi tehnični objekti, ki pripadajo površinskemu kopu, morajo biti zavarovani pred vdorom površinskih voda.
105. člen
Vode, ki se odstranjujejo s površinskega kopa ali iz odvodnjevalnih jaškov, morajo biti prej preiskane, da bi se ugotovilo, ali vsebujejo škodljive primesi, kdo izvede preiskavo.
2. Prezračevanje delovnih prostorov in površinskega kopa
106. člen
Za zagotovitev zadostne količine svežega zraka za dihanje delavcev v zaprtih delovnih prostorih, morajo biti izvedeni potrebni ukrepi, ki upoštevajo značilnosti delovnih procesov ter fizične napore zaposlenih delavcev.
Če se za zračenje uporabljajo prezračevalne naprave, morajo biti te naprave tako vzdrževane, da so stalno usposobljene za obratovanje. Vsako prekinitev zračenja mora signalizirati opozorilni sistem povsod, kjer je to nujno za zaščito zdravja delavcev. Če se za zračenje uporabljajo klimatske naprave ali naprave za mehansko zračenje, morajo te naprave obratovati tako, da delavci zaradi njihovega delovanja niso izpostavljeni neugodnemu prepihu.
Vsaka umazanija, ki bi lahko povzročila nenadno onesnaženje ozračja in bi s tem ogrozila zdravje delavcev, mora biti takoj odstranjena.
107. člen
Na vseh krajih, na katerih se zadržujejo ali skozi katere hodijo ljudje, je treba zagotoviti tako prezračevanje, da delež kisika v zraku ni manjši kot 20%.
108. člen
Pri graditvi objektov v pridobivalnem prostoru površinskega kopa (kot so objekti za drobilne stroje, separacije, aglomeracije, toplarne idr.), ki dvigajo v ozračje prah in oddajajo škodljive pline, je treba upoštevati posebne predpise glede emisij.
109. člen
Da bi bilo naravno prezračevanje površinskih kopov kar najbolj zagotovljeno ter preprečen nastanek območij brezvetrja, morata biti razvoj in napredovanje odkopavanja etaž površinskih kopov enakomerna.
110. člen
Na površinskih kopih z viri škodljivih plinov (kamionski transport, odstreljevalna dela, požari ipd.) je treba najmanj dvakrat na leto (pozimi in poleti) ter po vsaki spremembi tehnološkega procesa vzeti vzorce zraka, da bi se ugotovil delež škodljivih plinov. Glede mejnih vrednosti količine škodljivih plinov je treba upoštevati posebne predpise.
Vzorci zraka za ugotavljanje deleža škodljivih plinov se jemljejo na krajih, kjer se zadržujejo ali gibljejo ljudje.
111. člen
Na površinskih kopih z viri prahu je treba na vseh delovnih prostorih najmanj dvakrat na leto vzeti vzorce zraka, da bi se ugotovila navzočnost prahu. Glede mejnih vrednosti prahu je treba upoštevati posebne predpise.
112. člen
Če se z meritvami ugotovi, da je koncentracija škodljivih plinov in agresivnega prahu večja od zavezujoče mejne vrednosti, se mora delo na površinskem kopu prekiniti, dokler se koncentracija ne spravi v dopustne meje.
113. člen
Na površinskih kopih, na katerih je ugotovljeno, da je koncentracija škodljivih plinov in prahu večja od zavezujoče mejne vrednosti, se morajo uporabljati sredstva za zmanjšanje količine škodljivih plinov in prahu na krajih, na katerih se dvigajo v ozračje površinskega kopa. Če se z uporabo teh sredstev ne zmanjša koncentracija škodljivih plinov in prahu do zavezujoče mejne vrednosti, morajo biti kabine bagrov, mehaničnih nakladalnikov, kamionov, vrtalnih garnitur in druge mehanizacije izolirane in se mora vanje dovajati prečiščen zrak.
Če se tudi po teh ukrepih ne zmanjša koncentracija škodljivih plinov in prahu do dopustne meje, je treba delo na teh krajih ustaviti.
114. člen
Brezhibnost in učinkovitost sredstev in opreme za zmanjšanje količine škodljivih plinov in prahu se morata redno kontrolirati.
115. člen
Da bi se v sušnem obdobju zmanjšali nanosi prahu na etažnih cestah, se morajo transportne ceste škropiti z vodo ali z drugimi sredstvi, ki vežejo prah.
116. člen
Oprema za delo, pri katere rabi se ustvarja in izloča škodljivi prah, mora imeti napravo za odstranjevanje prahu.
Naprave za odstranjevanje prahu na opremi za delo morajo biti povezane z lastnim ali osrednjim sistemom odpraševanja.
Odsesevalne glave in naprave za odstranjevanje prahu ne smejo oteževati rabe opreme za delo in morajo biti izvedene tako, da se lahko snemajo pri čiščenju, mazanju in popravilu.
Sistem za odpraševanje v sklopu opreme za delo mora biti povezan s pogonsko napravo, tako da se oprema za delo zažene ob istočasnem delovanju sistema za odvajanje prahu.
117. člen
Pri drobilnih strojih, na nakladalno-razkladalnih prostorih, na prostorih, kjer se izkopnina preklada iz transporterja v transporter, v zaprtem prostoru in pri klasiranju, polnjenju ali podobnem opravilu z rudnino in odkrivko, morajo biti kraji za odpraševanje z odsesevalnimi glavami izolirani od ozračja.
118. člen
Pri ročnem odbiranju rudnine na transporterjih se lahko mineralna surovina v sušnem obdobju škropi z vodo ali uporabijo druga sredstva za zmanjšanje količine prahu.
119. člen
Če je pri skladiščenju sipkih materialov na odprtem prostoru koncentracija škodljivega prahu večja od največje dopustne, so potrebni ukrepi za zmanjšanje koncentracije prahu – škropljenje z vodo ali s kakim drugim sredstvom.
120. člen
V globinskih predelih površinskih kopov se sme mehanizacija z motorji z notranjim zgorevanjem uporabljati samo, če ima filter za škodljive pline.
121. člen
Če se ugotovi, da je v površinskem kopu koncentracija škodljivih plinov večja od zavezujoče mejne vrednosti in da se ne more zmanjšati po naravni poti (s prezračevanjem), se mora uvesti umetno prezračevanje kopa.
3. Razsvetljava
122. člen
Vsako delovišče mora imeti primerno svetlobo za varno in zdravo delo.
Delovišče mora biti razsvetljeno z naravno svetlobo.
Če naravna svetloba ne omogoča zadostne osvetljenosti, mora biti delovišče opremljeno z ustrezno umetno razsvetljavo zadostne svetilnosti, ki zagotavlja delavcem ustrezno varnost in zdravje pri delu.
Vrsta razsvetljave delovnih prostorov ter povezovalnih prehodov mora biti tako izbrana in izvedena, da način razsvetljave ne predstavlja tveganj za poškodbe delavcev.
Delovišča, na katerih so delavci izpostavljeni nevarnosti, če umetna razsvetljava odpove, morajo biti opremljena še z varnostno razsvetljavo ustrezne svetilnosti. Če to ni izvedljivo, mora izvajalec rudarskih del delavcem zagotoviti osebne svetilke.
123. člen
Vsi prostori, na katerih se dela na površinskem kopu, in mehanizacija, morajo biti razsvetljeni.
Jakosti osvetljenosti so v odvisnosti od območja in vrste dela navedene v tabeli št. 1.
Tabela št. 1
--------------------------------------------------------------------------
Zap.  Območje in vrsta dela             Najmanjša       Površina, v kateri
št.                                     osvetljenost    se normira
                                        (lx)            osvetljenost
--------------------------------------------------------------------------
1     2                                    3            4
--------------------------------------------------------------------------
1     Prostor obratovanja strojev          5            vodoravna
      (osvetljen mora biti ves
      prostor po višini in globini
      obratovanja stroja)                 10            navpična
--------------------------------------------------------------------------
2     Prostor za ročno delo                5            vodoravna
                                          10            navpična
--------------------------------------------------------------------------
3     Prostor za razkladanje
      izkopnine s kamiona
      (osvetljenost se zagotavlja
      na ravni osvetljene površine)        3            vodoravna
--------------------------------------------------------------------------
4     Prostori obratovanja                10            raven površine
      buldožerja                                        gosenic ali koles
--------------------------------------------------------------------------
5     Območje vrtanja in                                navpična
      odstreljevanja                      10            vodoravna
--------------------------------------------------------------------------
6     Kabina strojev
      (na 0,8 m od tal)                   30            vodoravna
--------------------------------------------------------------------------
7     Odlagališče odkrivke v
      območju izvajanja del                5            vodoravna
--------------------------------------------------------------------------
8     Steze za pešce med                   1            vodoravna
      etažami in ceste za pešce
--------------------------------------------------------------------------
9     Postaja za oskrbovanje               2            vodoravna
      z gorivom                           10            navpična
--------------------------------------------------------------------------
10    Odlagališča rude in
      koncentratov                         5            vodoravna
--------------------------------------------------------------------------
11    Transporterji na prostorih                        raven
      za ročno odbiranje rude             50            transporterja
--------------------------------------------------------------------------
12    Lestve za prehod z
      etaže na etažo                       3            ves prehod
--------------------------------------------------------------------------
4. Stabilnost brežin površinskega kopa
in odlagališča
A) Osnove za določitev stabilnosti
124. člen
Delo mora biti načrtovano v skladu s splošnim aktom o varnosti in zdravju pri delu ter ob upoštevanju tveganj povezanih z možnimi zruški ali zdrsi hribine.
Kot zaščitni ukrepi morajo biti dosledno izvedeni ustrezni nakloni, višine odkopnih etaž ter splošni naklon površinskega kopa, ob upoštevanju geomehanskih lastnosti hribin, značilnosti odkopne metode ter zahtevane stabilnosti kopa.
Etaže in prevažalne poti morajo biti dovolj trdne glede na uporabljeno pridobivalno in transportno opremo. Zgrajene in vzdrževane morajo biti tako, da se po njih lahko varno premika oziroma prevaža pridobivalna in transportna oprema.
Pred začetkom ali pred ponovnim začetkom del na površinskem kopu morajo biti pregledana pobočja nad delovnimi mesti na pridobivalnih površinah ter nad transportnimi potmi. S teh površin je potrebno odstraniti vse zrahljane kose hribine. Obtrkavanje oziroma čiščenje pobočij etaž mora biti izvedeno povsod tam, kjer to narekujejo varnostni razlogi.
Odkopne etaže morajo biti urejene tako, da ne ogrožajo stabilnosti površinskega kopa.
125. člen
Nahajališča rudnin, ki se bodo pridobivale s površinskim kopom, je treba predhodno raziskati glede geomehanskih in hidrogeoloških lastnosti prihribin in rudnine.
126. člen
Preden se površinski kop odpre, je treba preveriti geomehansko stabilnost brežin za odpiranje kopa, delovne in končne brežine kopa, delovne in končne brežine odlagališča ter nosilnost podlage odlagališča.
Število profilov, na katerih je treba preveriti stabilnost, mora biti usklajeno s spremembami strukture hribine, naklona plasti in vodnatosti ter s pomembnejšimi spremembami geomehanskih karakteristik tal.
127. člen
Na prostoru odpiranja kopa mora biti hribina podrobno raziskana z zadostnim številom geomehanskih preiskav.
Stopnja zanesljivosti posameznih parametrov mora biti najmanj 75% (strižna trdnost).
128. člen
Pri rekonstrukciji površinskega kopa ali spremembi tehnologije odkopavanja je treba znova preveriti geomehansko stabilnost za vse spremembe glede na stanje pri odpiranju kopa.
129. člen
Vsi izračuni stabilnosti in nosilnosti na kopu in odlagališču morajo biti izvedeni z računskimi parametri, ki so rezultat podrobne razčlenitve naravnih pogojev dane hribine.
Ocena meril varnostnega faktorja mora temeljiti na poznavanju stopnje raziskanosti, stopnje zanesljivosti računskih parametrov in karakteristik tehnološkega procesa pridobivanja (neprekinjene, prekinjene ali kombinirane metode odkopavanja, transportiranja in odlaganja).
Pri tem se ocenjujejo in sprejemajo delni in splošni varnostni koeficienti F po tabelah št. 2, 3, 4 in 5. Za izračun nosilnosti, porušenja podlage, obremenitve in stabilnosti delovnih in končnih brežin v mehkih kamninah se uporabljajo vrednosti delnih varnostnih koeficientov po tabeli št. 2.
Tabela št. 2
-------------------------------------------------------
Parameter                                  Varnostni
                                           koeficient F
-------------------------------------------------------
Trenje (tg ö)                              1,2 do 1,8
Kohezija (c ö)                             2,0 do 3,0
Trenje in kohezija                         1,5 do 2,5
Zemeljski tlak                             1,0 do 1,5
Statična obremenitev                       1,0 do 1,05
Dinamični učinek trenja (tg ö din)         1,2 do 1,4
-------------------------------------------------------
Za izračun stabilnosti posameznih brežin, sistemov brežin in končnih brežin v mehkih kamninah na kopu se uporabljajo vrednosti koeficienta F po tabeli št. 3.
Tabela št. 3
-----------------------------------------------------------------------
Parameter                                                  Varnostni
                                                           koeficient F
-----------------------------------------------------------------------
Delovne brežine, ki se spreminjajo najmanj
enkrat mesečno                                             1,0 do 1,1
Delovne brežine, po katerih se giblje mehanizacija
in poteka transport                                        1,1 do 1,15
Sistem delovnih brežin, ko obratuje mehanizacija
in poteka transport                                        1,15 do 1,20
Brežine z daljšo dobo trajanja, bočne in končne
brežine                                                    1,30
Odpiralni useki, odvisno od geoloških pogojev
in zahtevnosti
tehnologije odkopavanja                                    1,1 do 1,5
Delovne etaže pri prehodu čez območja starih
jamskih del
in drugih podzemeljskih prostorov                          1,20 do 1,50
-----------------------------------------------------------------------
Za izračun stabilnosti posameznih brežin, sistema brežin in končnih brežin za mehke kamnine na odlagališču se uporabljajo vrednosti varnostnega koeficienta F po tabeli št. 4.
Tabela št. 4
------------------------------------------------------------------------
Parameter                                                   Varnostni
                                                            koeficient F
------------------------------------------------------------------------
A) Delovne brežine, in sistemi brežin
V nevezanih in mešanih mehkih kamninah
s statično obremenitvijo                                    1,0 do 1,05
V mešanih mehkih kamninah s statično
obremenitvijo in ob upoštevanju kohezije                    1,05 do 1,10
V nevezanih kamninah z dinamično
obremenitvijo in ob upoštevanju tg ö din                    1,10
V nevezanih in mešanih mehkih kamninah z dina-
mično obremenitvijo in ob upoštevanju tg ö din              1,15
V mešanih vezanih mehkih kamninah z
dinamično obremenitvijo in ob upoštevanju
tg ö din                                                    1,20 do 1,25
B) Končne brežine
Posamične brežine, če površinski kop še obratuje            1,05
Posamične brežine, če se več ne odlaga odkrivka             1,20
Sistemi brežin in končne brežine, če površinski
kop več ne obratuje                                         1,30
Končne brežine, če je podlaga pod naklonom,
večjim od 6°                                                1,50
------------------------------------------------------------------------
Za izračun stabilnosti posamičnih delovnih brežin, sistemov brežin in končnih brežin za trdne kamnine na površinskih kopih in odlagališčih se uporabljajo vrednosti varnostnega koeficienta F po tabeli št. 5.
Tabela št. 5
-------------------------------------------------------------------------
Parameter                                                    Varnostni
                                                             koeficient F
-------------------------------------------------------------------------
A) Za kop
Delovne brežine posameznih etaž                              1,0 do 1,05
Delovne brežine sistema etaž                                 1,05 do 1,10
Sistem delovnih etaž s transportnimi cestami                 1,15 do 1,20
Končne brežine kopa                                          1,30 do 1,50
B) Za odlagališče odkrivke
Delovne brežine posameznih etaž                              1,05 do 1,10
Delovne brežine posameznih etaž in sistemov brežin           1,10 do 1,15
Končne brežine odlagališča                                   1,30 do 1,50
Porušitev podlage in drsenje po podlagi                      1,50 do 2,00
-------------------------------------------------------------------------
B) Stabilnost delovnih in končnih brežin etaže
130. člen
Delovne brežine etaž morajo imeti naklone, ki zagotavljajo kratkoročno stabilnost. Varnostni koeficient čelne ali bočne delovne brežine se določi po merilih, določenih za tovrstne brežine po tabelah št. 2 in 3 tega pravilnika.
131. člen
Če z odkopno mehanizacijo ni mogoče izdelati brežine z naklonom, ki zagotavlja varnostne koeficiente, je treba zmanjšati višino etaže, tako da odkopna mehanizacija dela z omejenim naklonskim kotom ali z naklonom, ki zagotavlja določeni varnostni koeficient.
132. člen
Odkopna mehanizacija, s katero se odkopava globinsko, mora biti pri delu na taki razdalji od zgornjega roba brežine, ki zagotavlja njeno varnost.
Razdalja odkopne mehanizacije od zgornjega roba etaže se mora izračunati na podlagi geomehanskih karakteristik hribine etaže in dinamične obremenitve mehanizacije ter mora biti izven območja možnega rušenja s potrebnim varnostnim koeficientom po tabeli št. 2 tega pravilnika.
133. člen
Transportna sredstva ter ceste premičnih transportnih sredstev in pomožne mehanizacije na etažni ravnini morajo biti locirani izven območja rušenja etažne brežine.
134. člen
Končna brežina etaže se izdela na bočnih mejah (straneh) površinskega kopa in predstavlja čelno brežino pri odkopavanju v bloku oziroma bočno brežino pri čelnem odkopavanju.
Če se po etažnih ravninah končne brežine prevaža izkopnina ali mehanizacija, mora biti varnostni koeficient končne delovne brežine izračunan po tabeli št. 2 tega pravilnika.
C) Stabilnost delovnih in končnih brežin kopa
135. člen
Delovna brežina je na delovni površini kopa. Naklon te brežine se meri z naklonom namišljene poševne ravnine (črte), povlečene od vznožja najnižje etaže do zgornjega roba najvišje etaže.
Koeficient stabilnosti te brežine mora biti v skladu s podatki iz tabele št. 3 tega pravilnika.
Naklon delovne brežine se posebej preverja za rudnino, posebej pa za odkrivko.
Za vse spremembe v strukturi in geomehanskih karakteristikah materiala je treba določiti ustrezen naklon delovnih brežin.
136. člen
Če je katera izmed etažnih ravnin precej širša od drugih, je treba preveriti stabilnost posamezne delovne brežine etaže nad to ravnino in pod njo. Koeficient stabilnosti teh posameznih delovnih brežin mora znašati najmanj 1,3 (izven izračunanih parametrov).
137. člen
Naklon delovne brežine se mora občasno preverjati, kar mora biti določeno z rudarskim projektom za izvajanje del.
Na površinskih kopih, katerih hribina ima majhne vrednosti kotov notranjega trenja in kohezije, se morajo nakloni delovnih brežin kontrolirati najmanj enkrat v treh mesecih.
138. člen
Končne brežine so na tistih straneh površinskega kopa, kjer se ne bo več odkopavalo.
Naklon teh brežin se meri z naklonom namišljene poševne ravnine (črte), povlečene od vznožja najnižje etaže do zgornjega roba najvišje etaže.
Pri površinskih kopih, na katerih se pridobivajo rudnine, katerih geomehanske karakteristike se precej razlikujejo od jalovinskih plasti, se naklon brežine meri samo od vznožja najnižje etaže v jalovinskih plasteh, in sicer samo, če se smeri plasti rudnin razprostirajo v smeri končne brežine.
Če ostane v končni brežini občutno oslabljen del rudnine ali se odkopava od talninskih slojev, katerih geomehanske karakteristike so podobne površinskim, se naklon končne brežine meri od vznožja najnižje etaže v kopu.
Koeficient stabilnosti končne brežine mora biti v skladu z vrednostmi iz tabele št. 4 tega pravilnika.
139. člen
Med pridobivanjem je treba pred oblikovanjem končne brežine z dopolnilnimi preiskavami na odprtih etažah povečati zanesljivost geotehničnih parametrov na 90% in preveriti stabilnost končne brežine.
140. člen
Nakloni končne brežine kopa se morajo v slabo nosilnih hribinah preveriti najmanj enkrat v šestih mesecih. Ta ukrep mora biti določen z rudarskim projektom.
141. člen
Vse končne brežine se morajo ustrezno (na primer s kanali) zavarovati pred delovanjem površinskih in talnih voda, da bi se preprečil njihov vpliv na stabilnost brežin.
142. člen
Za izračun stabilnosti etaže v trdni kamnini je treba opraviti potrebne geomehanske preiskave.
Na vzorcih za geomehansko preiskovanje je treba ugotoviti fizikalne, mehanske in tehnične lastnosti kamnin in njihovih diskontinuitet.
Za dimenzioniranje brežine se uporabljajo parametri trdnosti kamnine, pri čemer se upošteva stopnja razpokanosti, diskontinuiteta in dinamični učinek zaradi odstreljevanja.
143. člen
Za natančno oceno stabilnosti je treba ugotoviti strukturo hribine.
Pri razpokanih strukturah je treba preiskati smeri razpok in njihovo vodnatost.
Pri plastasti strukturi je treba ugotoviti lego, naklon plasti in geomehanske lastnosti plasti.
144. člen
Varnostni koeficienti etažne brežine, sistema brežin in končnih brežin v trdni kamnini morajo ustrezati vrednostim v tabeli št. 5 tega pravilnika.
145. člen
Takoj ko nastane deformacija, se morajo brežine vizualno in instrumentalno opazovati.
Za vsako konkretno stanje je treba izdelati program organiziranega opazovanja pojava deformacij brežin.
Č) Stabilnost odlagališča odkrivke
146. člen
Višina, globina in naklon odlagališča morajo biti v skladu s parametri, določenimi z geomehanskim izračunom stabilnosti.
147. člen
Na podlagi geomehanskih in hidrogeoloških karakteristik podlage, na katero se bo odlagala odkrivka, in na podlagi njenih karakteristik, je treba preveriti porušitev podlage pod obremenitvijo odložene odkrivke, geostatično izračunati stabilnost brežin projektiranega odlagališča, izračunati dopustno obremenitev za mehanizacijo ter določiti minimalno varnostno razdaljo mehanizacije na odlagališču od roba brežine odlagališča.
148. člen
Varnostni koeficienti delovnih brežin etaže odlagališča in sistema delovnih in končnih brežin odlagališča morajo ustrezati vrednostim iz tabele št. 4 tega pravilnika.
149. člen
Če se mora odkrivka odložiti na zemljišče z obremenitvijo, ki je večja od izračunane porušitve podlage, je treba opraviti posege za povečanje nosilnosti podlage do ustrezne vrednosti (zmanjšanje gladine talne vode v podlagi, dviganje odlagališča idr.).
150. člen
Če je zemljišče, na katero se odlaga odkrivka, vodnato in je talna voda pod tlakom, je treba pred začetkom odlaganja zmanjšati tlak talne vode do meje, ki preprečuje prodiranje vode v odloženo odkrivko.
Da bi bila brežina najnižje etaže odlagališča stabilna, mora biti gladina talne vode pod nivojem stika odložene odkrivke s podlago.
151. člen
Noga odlagališča mora biti zavarovana pred površinskimi vodami. Planumi odlagališča se morajo redno odvodnjevati od atmosferskih voda.
152. člen
Naklon delovne brežine odlagališča je treba preveriti najmanj dvakrat na leto.
153. člen
Če je etažna ravnina izjemno obremenjena in če pride do deformacije, je treba preveriti stabilnost te ravnine.
154. člen
Če so ob vznožju morebitnega vpliva deformacij pomembnejši objekti, so potrebni posebni varnostni ukrepi, organizirati je treba vizualna in instrumentalna opazovanja ter poskrbeti za saniranje.
155. člen
Za saniranje plazišča je treba ugotoviti:
– geološko sestavo plazine in matične kamnine (izris profilov);
– obremenitve, ki delujejo pri rušenju, ter trajanje teh obremenitev;
– konstrukcije površine porušitve in morebitno njeno delitev na proste in determinirane dele;
– strižno trdnost tal zemljišča vzdolž površine porušitve in ustreznih plasti za to površino;
– druge dejavnike, ki bi utegnili vplivati na spremembo obremenitve in rušenja, kot so sufozija, toplotni dejavniki, padavine ipd.
5. Vrtanje minskih vrtin
156. člen
Za odstreljevalna dela na površinskih kopih se uporabljajo minske vrtine.
Minske vrtine so lahko navpične, poševne (vzporedne z naklonom etaže) ter vodoravne in se vrtajo z vrtalnimi kladivi ali vrtalnimi garniturami.
Kot vodoravne vrtine se štejejo vrtine z naklonom do 30° od horizontale.
157. člen
Vrtalne garniture morajo biti pri vrtanju minskih vrtin postavljene na čisto površino v stabilno lego. Če lahko vrtalne garniture po tehničnih karakteristikah delujejo pod naklonom, morajo biti v stabilni legi.
Če je naklon terena večji od naklona, ki zagotavlja stabilnost vrtalne garniture, mora biti potrebna stabilnost garniture ustrezno zagotovljena.
158. člen
Če je pri vrtanju prve vrste minskih vrtin vrtalna garnitura postavljena pravokotno na rob etaže, mora biti naprava za pomikanje v takšni legi, da se garnitura, če se sama vklopi, pomika od roba etaže.
159. člen
Če vrtalna garnitura ne obratuje, mora biti na varnem prostoru, ki ne plazi in kjer ne grozi nevarnost proženja skal.
160. člen
Vrtalna garnitura, ki ima sisteme s stisnjenim zrakom za čiščenje vrtin, mora imeti napravo za zbiranje prahu.
161. člen
Vrtalni pribor (vrtalni drogovi, spojke idr.) mora biti zložen na ustrezne podstavke, ki onemogočajo neposredni stik z blatom in prahom in se ne morejo prevrniti.
Pri podaljševanju vrtalnih drogov morajo biti spoji namazani z ustreznimi mazivi.
162. člen
Med obratovanjem vrtalne garniture in med spuščanjem in dviganjem ročičnega nosilca vrtalnega drogovja vrtalne garniture je prepovedano gibanje ljudi v delovnem območju vrtalne garniture, razen tistemu, ki z njo dela, in njegovemu pomočniku, ki morata biti izven dosega ročičnega nosilca oziroma ob njem.
163. člen
Pred začetkom obratovanja je treba preveriti brezhibnost vseh važnejših naprav na vrtalni garnituri in namazati vsa mesta, ki so določena v navodilu o vzdrževanju vrtalne garniture, ter zagotoviti potreben vrtalni pribor.
V hladnem vremenu je treba iz zračnega sistema garniture občasno izpuščati kondenzirano vodo.
164. člen
Vrtalne garniture, katerih omejevalne in zavorne naprave niso brezhibne, se ne smejo uporabljati.
165. člen
Če vrtalne garniture uporabljajo električno energijo za vrtanje ter za ravnanje z njo in pomikanje, mora biti kabel za napajanje z električno energijo zavarovan pred poškodbami.
166. člen
Za delo pri zmanjšani vidljivosti (noč, megla ipd.) mora biti vrtalna garnitura osvetljena.
167. člen
Če se z vrtalno garnituro ali vrtalnim kladivom vrta blizu roba etaže (varovalni pas) ali na stopnicah v brežini etaže, mora biti garnitura zavarovana pred padcem.
6. Razstreljevanje
168. člen
Razstreljevanje se izvaja v skladu s posebnimi predpisi.
7. Odkopavanje, nakladanje in odlaganje
A) Mehanizirano odkopavanje odkrivke
169. člen
Na deloviščih sme izvajalec rudarskih del uporabljati le takšne delovne metode, ki so prilagojene specifičnostim delovnih postopkov in ki delavcem zagotavljajo varnost in zdravje pri delu.
170. člen
Mehanizirano odkopavanje odkrivke se izvaja v mehkih ali drobljivih kamninah, če so te trdne, pa je potrebno odkrivko pred mehaniziranim odkopavanjem zdrobiti z vrtanjem in razstreljevanjem.
171. člen
Odkrivka se sme odkopavati samo po tehnološki shemi, ki mora vsebovati naslednje sestavine:
– višino (globino) etaže;
– širino bloka;
– lego bagra (nakladalnika) v bloku glede na transportno sredstvo in delovno brežino;
– tehnologijo izdelave bočne in čelne brežine;
– tehnologijo nakladanja v transportno sredstvo;
– delovno lego transportnega sredstva;
– niveleto etaže.
172. člen
Višina etaže mora biti prilagojena tehničnim karakteristikam strojev in pogojem hribine.
173. člen
Če bočnih in čelnih delovnih brežin etaže ni mogoče popolnoma prilagoditi hribinskim pogojem, se mora tehnološka shema prilagoditi danim pogojem, tako da se zmanjšajo višina in globina etaže ter širina bloka.
174. člen
Širina etažne ravnine je odvisna od geomehanskih karakteristik materiala, naklona etaže in uporabljene mehanizacije za odpiranje, odkopavanje, nakladanje in prevoz.
175. člen
Etaže se ne smejo podkopavati.
B) Nakladanje odkrivke v transportna sredstva
a) Nakladanje v kamione
176. člen
Za nakladanje v kamione mora biti izdelana tehnološka shema, ki mora vsebovati naslednje sestavine:
– traso za prihod kamionov za nakladanje;
– način manevriranja in izmenjave kamionov na nakladališču;
– lego kamiona oziroma nakladalnika pri nakladanju glede na bager;
– pot in smer obračanja kamiona in ročičnega nosilca žlice bagra s polno in prazno žlico;
– višino praznitve žlice.
177. člen
Za nakladanje v kamione je treba zagotoviti signalizacijo za obratovanje nakladalnih strojev in kamionov.
178. člen
Pri mehaniziranem nakladanju v kamione mora biti razdalja kamiona od nakladalnih sredstev taka, da je nakladanje nakopnine enakomerno.
Kamioni se morajo nakladati z njihove bočne ali zadnje strani.
179. člen
Kamion ne sme biti preobremenjen nad dopustno mejo nosilnosti.
b) Nakladanje na vagone
180. člen
Za nakladanje na vagone je treba izdelati tehnološko shemo, ki mora vsebovati naslednje sestavine:
– najmanjšo razdaljo osi tira od roba brežine etaže;
– najmanjšo in največjo razdaljo osi tira glede na nakladalno sredstvo;
– vrstni red in način nakladanja vagonov;
– višino praznitve.
191. člen
Za nakladanje na vagone je treba izdelati navodilo, ki mora vsebovati:
– signalizacijo in signale za postavitev, premikanje pri nakladanju in konec nakladanja vagonov oziroma vlaka;
– način in razporeditev nakladanja vagonov;
– pot gibanja nakladalnega sredstva glede na lokomotivo vlaka;
– lego kontaktnega voda glede na nakladalna sredstva in vlak.
c) Nakladanje na tračni transporter
182. člen
Za nakladanje z bagri s kontinuiranim delom se mora na tračni transporter vgraditi naprava za sprejemanje, usmerjanje nakopnine in preprečevanje razsipanja.
183. člen
Za nakladanje s stroji z diskontinuiranim delovanjem se morajo na tračne transporterje vgraditi naprave, ki zagotavljajo enakomerno dodajanje nakopnine na transporter ter preprečujejo razsipanje materiala na nakladališču in dodajanje na transporter večjih kosov, kot je dovoljeno.
184. člen
Za nakladanje na tračne transporterje mora biti predvidena ustrezna signalizacija in izdelano navodilo o postopku pri delu.
185. člen
Zmogljivosti transporterja in bagra morajo biti usklajene.
č) Nakladanje na konzolne odlagalnike, samovozne transporterje in transportne mostove
186. člen
Nakopnina se naklada na konzolne odlagalnike, samovozne transporterje in transportne mostove izključno z mehanizacijo s kontinuiranim delovanjem.
187. člen
Zmogljivost mehanizacije za odlaganje nakopnine mora biti usklajena z zmogljivostjo odkopne mehanizacije.
188. člen
Za nakladanje na konzolne odlagalnike, samovozne transporterje in transportne mostove je treba predvideti ustrezno signalizacijo in izdelati navodilo o postopku pri delu.
C) Odlaganje odkrivke
a) Splošne opredelitve
189. člen
Delo mora biti načrtovano v skladu s splošnim aktom o varnosti in zdravju pri delu ter ob upoštevanju tveganj povezanih z možnimi zruški ali zdrsi hribine.
Kot zaščitni ukrepi morajo biti dosledno izvedeni ustrezni nakloni ob upoštevanju geomehanskih lastnosti hribin, značilnosti odkopne metode ter zahtevane stabilnosti odlagališča.
Dostopne ceste morajo biti dovolj trdne glede na uporabljeno pridobivalno in transportno opremo. Zgrajene in vzdrževane morajo biti tako, da se po njih lahko varno premika oziroma prevaža pridobivalna in transportna oprema.
Pred začetkom ali pred ponovnim začetkom del na odlagališčih morajo biti pregledana pobočja nad in pod delovnimi mesti na odlagalnih površinah in transportnih poteh. S teh površin je potrebno odstraniti vse zrahljane kose hribine. Kjer to narekujejo varnostni razlogi, morajo biti izvedeni dodatni varnostni ukrepi.
Odlagališča materiala morajo biti urejena tako, da ne ogrožajo stabilnosti površinskega kopa.
b) Mesto in načini za odlaganje odkrivke
190. člen
Odkrivka se mora odlagati na za to pripravljeno odlagališče.
Odkrivka se sme odlagati s kamioni, vagoni, transporterji, odlagalniki in z neposrednim premeščanjem odkrivke.
c) Odlaganje odkrivke s kamioni
191. člen
Za odlaganje odkrivke s kamioni je treba izdelati navodilo in tehnološko shemo, ki mora vsebovati naslednje sestavine:
– traso za dovoz kamiona do roba odlagališča;
– način manevriranja in praznitve kamiona;
– mejno črto dovoljenega dovoza kamiona do roba odlagališča;
– pot in smer gibanja kamiona po praznitvi zaboja;
– način in mehanizacijo za izravnavanje odlagališča.
č) Odlaganje odkrivke z vagoni s pomočjo buldožerjev, bagrov žličarjev, grabilnih bagrov in odlagalnikov
192. člen
Za odlaganje odkrivke z vagoni je treba izdelati navodilo in tehnološko shemo, ki mora vsebovati naslednje sestavine:
– lego osi tira glede na odlagalni stroj;
– dimenzije in način izdelave kanala za praznitev vagonov;
– način praznitve vagonov ter tehnologijo praznitve kanala in odlaganja odkrivke;
– osnovne geometrijske sestavine etaže odlagališča;
– lego, vrsto in tehnične karakteristike odlagalnih strojev.
d) Odlaganje odkrivke s pomočjo odlagalnikov s transportnim trakom, mostov in tračnih transporterjev
193. člen
Za odlaganje odkrivke s pomočjo odlagalnikov s transportnim trakom in mostov je treba izdelati navodilo in tehnološko shemo, ki mora vsebovati naslednje sestavine:
– traso in niveleto transporterja in odlagalnika s transportnim trakom;
– tehnologijo dela na odlagališču;
– osnovne geometrijske sestavine etaže odlagališča pri višinskem in globinskem delu;
– dimenzije in sprejemno zmogljivost odlagališča;
– lego odlagalnika glede na transporter in rob planuma etaže odlagališča, ki mora biti usklajen z geomehaniskimi karakteristikami dane hribine ter imeti preverjeno stabilnost glede na geomehanske karakteristike odlagališča.
194. člen
Če se odkrivka prevaža s tračnimi transporterji neposredno do odlagališča, mora biti na odlagališču izdelana posebna nosilna konstrukcija za transporter, na kateri mora biti tudi posebna hodna pot za nadzor in uravnavanje odlaganja.
e) Odlaganje odkrivke po metodi neposrednega premeščanja nakopnine v odkopani prostor
195. člen
Pri odkopavanju odkrivke v etaži, ki je neposredno v krovnini rudnine se odkrivka odlaga po metodi neposrednega premeščanja nakopnine, pri čemer se uporabljajo bagri žličarji, grabilni bagri, konzolni odlagalniki ali mostovi.
196. člen
Če se za delo pri odkopavanju, neposrednem premeščanju in odlaganju odkrivke uporablja bager žličar, je treba izdelati tehnološko shemo, ki mora vsebovati naslednje sestavine:
– traso gibanja bagra in niveleto etažne ravnine;
– lego trase glede na blok etaže odkopavanja in odlaganja;
– dimenzije bloka pri odkopavanju in odlaganju;
– način dela pri vožnji mimo bagra, ki dela pri neposrednem premeščanju, in bagra, ki dela pri odkopavanju rudnine.
197. člen
Če se za premeščanje pri globinskem oziroma globinskem in višinskem delu uporabi grabilni bager, je treba izdelati ustrezno shemo.
198. člen
Odkrivka se lahko odlaga po cevovodih – pnevmatično ali hidravlično.
Pri odlaganju odkrivke ne sme material iz cevovoda prodreti v okolje.
Pri pnevmatičnem odlaganju odkrivke je treba redno preverjati temperaturo cevovodov.
Pri hidravličnem odlaganju odkrivke mora biti odlagališče posebej pripravljeno, preskušena mora biti njegova stabilnost in stabilnost terena ter zagotovljeno, da odkrivka ali mulj iz odlagališča ne prodre v okolje ali vodne tokove.
Č) Odkopavanje rudnine
199. člen
Delo pri odkopavanju rudnine se sme izvajati samo na osnovi revidiranega in odobrenega rudarskega projekta za izvajanje del.
Za delo pri odkopavanju rudnine je treba imeti ustrezno tehnološko shemo, dela pa se morajo izvajati v skladu z njo.
200. člen
Višina in širina odkopne etaže morata biti prilagojeni tehničnim karakteristikam strojev in hribinskim pogojem.
201. člen
Če bočnih in čelnih delovnih brežin etaže ni mogoče popolnoma prilagoditi hribinskim pogojem, je treba tehnološko shemo prilagoditi danim pogojem, tako da se zmanjšajo višina in globina etaže ter širina bloka.
D) Likvidacija etaže in površinskega kopa
202. člen
Pri likvidaciji etaže in površinskega kopa se na odkopnih etažah izdela delovna brežina po tehnološki shemi, ki je za to posebej izdelana.
Preostale etažne ravnine oziroma njihove širine morajo biti take, da:
– zagotovijo stabilno končno brežino;
– omogočijo umikanje bagra;
– omogočijo demontažo transportnih sredstev;
– omogočijo dostop pomožne mehanizacije, prosto in varno gibanje ljudi.
8. Stroji za površinsko pridobivanje
A) Vrste strojev za površinsko pridobivanje
203. člen
Stroji za površinsko pridobivanje so bagri, odlagalniki, nakladalniki, buldožerji, riperji, skreperji, frezerji, kamioni in drugi.
Kamioni so lahko posebne izvedbe za površinske kope ali običajni kamioni za uporabo na cestah.
B) Tehnično navodilo za stroje za površinsko pridobivanje
204. člen
Za stroje za površinsko pridobivanje tehnični vodja izda navodilo za obratovanje, ki vsebuje:
– sheme ali pregledne risbe, pogoje za uporabo, konstrukcijske risbe in statične izračune;
– podatke o stroju (podatki proizvajalca) za predpisane delovne operacije, montažo in vzdrževanje;
– podatke o varnostnih napravah z risbami (načrti) o njihovi razporeditvi, vrsti in funkciji;
– navodila o montaži, ravnanju in nadzoru;
– navodila za vzdrževanje strojev in varnostnih naprav.
C) Signalizacija
205. člen
Glavni zvočni znaki pri delu s stroji za površinsko pridobivanje so: dolg zvok s sireno s trajanjem približno tri sekunde (-) in kratek zvok s sireno s trajanjem približno eno sekundo (.). Presledki med zvokoma sirene trajajo približno eno sekundo. Za posamezne operacije se dajejo naslednji zvočni znaki:
– stroj začne obratovati                        - - -
– trakovi, rotor ali verižnik vedričarja
  začnejo obratovati                            -.- -
– vozni mehanizmi začnejo obratovati            -.
– vozilo je natovorjeno                         -...
– stroj se ustavlja                             ...
– nevarnost                                     -.-.-. (1 minuto).
Posamezne naprave, za katere je dan zvočni znak, se zaženejo najmanj 20 sekund po danem signalu.
206. člen
Zvočni znaki za požarni alarm se morajo jasno razlikovati od drugih znakov.
207. člen
Table z zvočnimi znaki morajo biti na vidnem mestu.
Č) Uporaba in ravnanje s stroji za površinsko pridobivanje
208. člen
V navodilu za ravnanje morajo biti navedene mejne tehnične vrednosti strojev pri delovanju.
209. člen
Na stezah za vožnjo, stopnišču in lestvah strojev za površinsko pridobivanje ne smejo biti oziroma se ne smejo skladiščiti nobeni predmeti ali material.
210. člen
Vsak stroj za površinsko pridobivanje mora imeti varnostno razsvetljavo ali zadostno število rezervnih bočnih baterijskih svetilk v primeru prekinitve toka.
211. člen
Vsi stroji za površinsko pridobivanje morajo imeti lastno razsvetljavo.
212. člen
Stroj za površinsko pridobivanje ali posamezni njegovi mehanizmi smejo začeti obratovati samo po dobljenem določenem zvočnem znaku in po preteku določenega časa.
213. člen
Po ustavitvi stroja zaradi prisilne izklopitve sme stroj začeti znova obratovati samo, ko se odpravi vzrok izklopitve.
214. člen
Če varnostne in signalne naprave na stroju za površinsko pridobivanje niso brezhibne, stroj ne sme začeti obratovati, dokler se ne odpravi okvara.
215. člen
Sklopke za preobremenitev in varnostne sklopke se ne smejo naravnati nad maksimalnim momentom.
216. člen
Če se nosilna konstrukcija poškoduje, tako da to utegne vplivati na varnost obratovanja stroja, se mora njegovo obratovanje ustaviti.
Stroj sme naprej obratovati, ko je poškodba odpravljena.
217. člen
Napajalne električne kable za stroje za površinsko pridobivanje je dovoljeno premestiti samo s sredstvi, ki so za to predvidena.
D) Posebne zahteve za buldožerje, riperje in frezerje
218. člen
Buldožerji, riperji in frezerji služijo za rahljanje, drobljenje, premikanje in nakladanje hribinskih mas. Za ravnanje z njimi veljajo smiselno vse določbe, ki se nanašajo na varno delo z drugimi stroji za pridobivanje (bagri, nakladalniki itd,).
219. člen
Z stroji iz prejšnjega člena je dovoljeno delati na naklonih, ki jih v proizvodni specifikaciji navaja proizvajalec, z navodili pa določi tehnični vodja.
Z navodili tehničnega vodje mora biti določena tudi najmanjša oddaljenost stroja od roba brežine.
220. člen
Pri pregledu in mazanju morajo biti stroji iz 218. člena na vodoravni površini, motor izključen, delovni organ pa spuščen na tla.
Pri okvarah na naklonih je treba zagotoviti, da se stroj zaradi lastne teže ne začne premikati po brežini, nato pa ga je treba čim prej umakniti na varen prostor.
E) Posebne določbe za skreperje (grabilnike)
221. člen
Za odkopavanje hribine s skreperji v poševnih in vodoravnih plasteh je treba v odvisnosti od karakteristik hribine in drugih pogojev izdelati shemo gibanja skreperja na odkopu in odlagališču.
222. člen
Med obratovanjem skreperja je prepovedano gibanje ljudi v delovnem območju skreperja. Prepoved mora biti napisana na vidnem mestu na tablah.
223. člen
Skreper se sme pregledati in mazati samo, kadar ne obratuje.
F) Kontrola stroja za površinsko pridobivanje
224. člen
Na začetku vsake delovne izmene se mora preveriti brezhibnost vseh varnostnih naprav, zavor in protipožarnih naprav ter morajo pregledati vrvi, če so te konstrukcijski del stroja.
225. člen
Brezhibnost dvigalnega mehanizma se mora preveriti enkrat mesečno.
226. člen
Na strojih za površinsko pridobivanje z vgrajenimi dvigali se mora enkrat mesečno preveriti brezhibnost dvigal.
227. člen
Brezhibnost mejnih stikal, varnostnih končnih stikal, poteznih stikal, naprav za merjenje jakosti vetra, indikacijskih naprav in interfonskih postrojev se mora preveriti vsake tri mesece.
228. člen
Po rekonstrukciji, popravilu ali mirovanju stroja, ki je trajalo več kot tri mesece, se morajo stroji in naprave za površinsko pridobivanje podrobno pregledati.
229. člen
Nosilna konstrukcija stroja in nosilci posameznih strojnih elementov se vizualno pregledajo vsake tri mesece, generalno pa se preverijo vsaki dve leti.
230. člen
Protikorozijski premaz se preveri vsaki dve leti. Ugotovljena korozija se mora takoj odstraniti.
231. člen
V ustrezne knjige se redno vpisujejo podatki o vseh kontrolnih pregledih na podlagi tega pravilnika.
G) Spremembe, rekonstrukcije in vzdrževanje strojev za površinsko pridobivanje
232. člen
Stroji za površinsko pridobivanje se morajo redno mazati.
Mazanje med obratovanjem se opravi samo, če ni nevarnosti pred morebitnim stikom s premičnimi deli.
233. člen
Vse spremembe in rekonstrukcije na nosilni konstrukciji stroja za površinsko pridobivanje ali rekonstrukcije, ki vplivajo na spremembo obremenitve stroja ali njegovih delov, se morajo prej računsko dokazati.
234. člen
Za vzdrževanje strojev za površinsko pridobivanje je treba izdati navodilo, ki upošteva navodila proizvajalca in vsebuje:
– postopek in način kontrole brezhibnosti varnostnih naprav;
– postopek in način kontrole brezhibnosti protipožarnih naprav;
– postopek in način kontrole zamenjave delov;
– postopek in način kontrole nosilne konstrukcije;
– postopek za sprejem stroja po popravilu in rekonstrukciji.
H) Transport strojev za površinsko pridobivanje
235. člen
Za varen transport strojev za površinsko pridobivanje se morajo prej določiti in pripraviti poti, ki izpolnjujejo zahteve glede nosilnosti za posamezne stroje.
Če se morajo stroji za površinsko pridobivanje transportirati čez odlagališče ali čez tla z majhno nosilnostjo, se mora poprej preiskati in preveriti možnost za transportiranje za vsak stroj.
I) Tehnični ukrepi za varstvo strojev za površinsko pridobivanje pred požari
236. člen
Grelniki morajo biti izvedeni tako, da se gorljivi predmeti ne morejo vžgati.
237. člen
Rezerve olja in maziva se hrani v predpisanih količinah v posebnem prostoru v zaprtih in negorljivih posodah.
238. člen
Bombažne krpe se hrani samo v zaprtih in negorljivih posodah.
Uporabljenih krp ni dovoljeno puščati v stroju.
239. člen
Pregreti in blokirani nosilni valji na tračnih transporterjih je treba takoj zamenjati.
J) Goriva in maziva
240. člen
Pogonsko gorivo in mazivo morata ustrezati določenim karakteristikam za te stroje.
241. člen
Goriva in maziva se skladiščijo v skladiščih, ki so urejena po posebnih predpisih.
Maziva se hranijo v zaprtih posodah, ki jih varujejo pred prahom in drugimi nečistočami.
Maziva se iz zaprtih posod jemljejo s posebnimi napravami, ki se morajo občasno čistiti.
K) Remonti in popravila
242. člen
Remont in zamenjava posameznih mehanizmov na strojih sta dovoljena samo po blokiranju mehanizmov, ki se popravljajo, in njihovi ločitvi od pogonskega motorja ter po blokiranju drugih elementov, ki vplivajo na varnost.
243. člen
Stroji, ki so v popravilu, morajo biti pred začetkom obratovanja preskušeni, o čemer se sestavi poročilo.
9. Požarno varstvo
244. člen
Izvajalec rudarskih del mora na delovišču izvajati ukrepe, s katerimi zagotovi odkrivanje požarov in prisotnosti eksplozivnih in/ali zdravju škodljivih snovi v ozračju delovišča. Te ukrepe predpiše v Splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu.
V splošnem aktu o varnosti in zdravju pri delu morajo biti za delovišče, na katerem se izvajajo pridobivalna, gradbena, rudarsko-gradbena, montažna ali vzdrževalna dela, določeni ukrepi za preprečevanje nastanka in širjenja požarov. Ukrepi za zagotavljanje požarne varnosti morajo zagotoviti hitro in učinkovito gašenje požara.
Izvajalec rudarskih del mora delovišče opremiti z ustrezno opremo za gašenje požarov, in če je potrebno tudi s požarnimi detektorji in alarmnimi sistemi.
Oprema za gašenje požarov mora biti delavcem lahko dostopna, enostavna za uporabo, in kjer je to potrebno, tudi zavarovana pred mehanskimi poškodbami in toploto.
Izvajalec rudarskih del izdela požarni načrt, v katerem določi vse potrebne ukrepe za odkrivanje, preprečevanje širjenja in gašenje požarov. Načrt mora biti na razpolago delavcem na delovišču in se mora stalno dopolnjevati.
Oprema za gašenje požarov mora biti označena v skladu s posebnimi predpisi. Oznake morajo biti obstojne in nameščene na vidnih mestih.
245. člen
V neposredni bližini prostorov, v katerih utegne izbruhniti požar ali v katerih so shranjene vnetljive snovi (skladišče razstrelilnih sredstev, prostor za skladiščenje vnetljivih tekočin, maziva ali čistilnih sredstev, prostor za akumulatorje, transformatorje, delovne stroje, pogoni presipališč in bunkerji za premog), morajo biti ustrezni aparati za gašenje požara.
246. člen
Naprave in sredstva za varstvo pred požari se morajo kontrolirati vsakih šest mesecev, ugotovitve pri pregledu pa vpisati v ustrezne knjige.
A) Posebne zahteve glede požarnega varstva za površinske rudnike premoga
247. člen
V načrt površinskega kopa morajo biti vrisana območja požarnega varstva po nevarnostih in pomenu, ki označujejo mesta, na katera ni dovoljeno odlagati nobenega vnetljivega materiala. Te cone morajo zajeti:
– dostope k premogovnim etažam;
– premogovne etaže;
– mehanizacijo za pridobivanje premoga;
– mesta za odstranjevanje žlindre in pepela iz lokomotiv;
– mesta, na katerih se stroji oskrbujejo z gorivom za delovanje motorja z notranjim zgorevanjem;
– črpalne postroje;
– presipališča premoga in sprejemne bunkerje za premog idr.
248. člen
Za uporabo odprtega plamena ter za varjenje, rezanje in lotanje na proizvodnih etažah premoga je treba izdelati navodilo.
249. člen
Etaže premoga ne smejo biti izpostavljene delovanju ognja.
250. člen
Kupi premoga na presipališčih pred sprejemnimi bunkerji, pogonskimi in povratnimi postajami transportnih trakov, na tirih, postrojih in drugih mestih se morajo takoj odstraniti.
251. člen
V skladiščih premoga oziroma v njihovi neposredni bližini ter na drugih objektih, ki jih utegne ogroziti požar, mora biti zadostna in zanesljiva količina vode za gašenje požara.
252. člen
Objekti, kjer se hranijo, črpalke in druga sredstva za gašenje požara, morajo biti zgrajeni iz negorljivega materiala.
253. člen
Električna energija za napajanje črpalk za gašenje požara se sme dovajati samo po betonskih ali jeklenih nosilnih stebrih ali po podzemeljskih kablih.
254. člen
Opuščeni deli plasti premoga, ki se lahko vnamejo, morajo biti pokriti z ustreznim materialom, da bi se preprečili oksidacijski procesi, odkrite plasti pa se morajo redno kontrolirati.
255. člen
Na premogovnih etažah površinskega kopa ni dovoljena uporaba odprtega plamena, razen na mestih, ki so zato določena z navodilom o ravnanju z opremo na premogovnih etažah.
II. POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA IZKORIŠČANJE KAMNA, MIVKE, PESKA, PRODA, GRAMOZA IN GLINE
1. Splošne opredelitve
256. člen
Poleg uporabe določb Prvega in drugega dela in smiselne uporabe določb I. poglavja Tretjega dela tega pravilnika se za izkoriščanje mivke, peska, proda, gramoza, tehničnega kamna in gline uporabljajo še določbe tega poglavja.
257. člen
Poleg tega pravilnika se za izkoriščanje mivke, peska, proda in kamna iz naravnih vodotokov, iz obalnega morja, iz vodnih in priobalnih zemljišč ter iz objektov za zbiranje vode uporablja določbe posebnih predpisov, ki urejajo vode in izkoriščanje mineralnih surovin iz voda.
258. člen
Za izkoriščanje morske soli se poleg smiselne uporabe določb tega pravilnika uporabljajo predvsem posebni predpisi za objekte za izkoriščanje morske soli.
259. člen
Prepovedano je pridobivanje s podkopavanjem.
260. člen
Ponoči in kadar je gosta megla ali slabo vreme, se mora delo pri pridobivanju oziroma kopanju plasti prekiniti.
Izjemoma se lahko dela ponoči samo, če so delovišča razsvetljena skladno s posebnimi predpisi.
261. člen
Delavci, ki so zaposleni pri pridobivanju oziroma kopanju plasti, morajo biti na deloviščih tako razporejeni, da ne delajo drug nad drugim.
262. člen
Nadzorniki ali druge osebe, ki jih določi odgovorni tehnični vodja, morajo pregledati vsa delovišča:
– vsak dan pred začetkom dela, po potrebi pa tudi večkrat med delom;
– po dežju;
– če pritisne mraz in če se tajata sneg in led;
– po močnejšem miniranju in po daljši prekinitvi dela.
Če preti nevarnost polzenja plasti, se morajo zrahljani skladi takoj odstraniti.
Če je potrebno, se mora delo na nevarnih krajih ustaviti, dokler se nevarnost ne odvrne.
Zrahljani skladi se morajo odstranjevati od zgoraj navzdol.
263. člen
Če se zaradi ustavitve dela ali iz drugih razlogov preneha lomiti oziroma kopati, se mora zadnje delovišče urediti in pustiti stopničasto, da se material in plasti ne bi usipale. Nagib se mora določiti z rudarskim projektom glede na vrsto materiala.
264. člen
Zadnji odkop je dovoljeno pustiti pokončen le, če so plasti enotne in trdne in če ležijo tako, da ni verjetno, da bi se mogle trgati.
265. člen
V kamnolomih in drugih odkopih, ki ležijo na hribovitih obronkih, kjer bi deževnica ali snežnica lahko povzročila posipanje, je treba izvesti ukrepe za odvajanje vode.
266. člen
Kamnolome kakor tudi druge odkope je treba zanesljivo ograditi, da niso nevarni za zdravje ali življenje ljudi in živali.
Način ograditve je treba izbrati glede na lego in okolico kraja, kjer se lomi oziroma koplje.
267. člen
Če so med plastmi (kamna, gline, peska in gramoza) jalovi skladi, se smejo pustiti neizkopani samo tedaj, če so dovolj debeli (močni) in če ni mogoče pričakovati, da bi se utrgali, v nasprotnem primeru pa jih je treba odstraniti.
2. Odstranjevanje neuporabnega materiala
s koristnega sloja
268. člen
Pred začetkom del pri pridobivanju kamna in kopanju gline, peska in gramoza se mora neuporabni vrhnji material nad koristnim slojem odkriti in odstraniti.
Pri nadaljnjem pridobivanju oziroma kopanju omenjenih koristnih plasti je treba neuporabni material postopno odkrivati in odstranjevati.
269. člen
Širina površine, odstranjene nad koristnim slojem, ki se odkopava, mora biti pri sipkih plasteh najmanj za 1,5 m večja kakor debelina neuporabne plasti.
270. člen
Neuporabne plasti je treba odstranjevati od zgoraj navzdol, in sicer pod nagibom, ki ustreza trdnosti materiala, ki se odkriva.
Če je vrhnja plast materiala tako debela in takega sestava, da bi se utegnila utrgati zaradi zunanjih vplivov (potresa pri miniranju, po hudem dežju itd.) tudi pri naravnem nagibu, jo je treba odkopavati v etažah.
271. člen
Višino in širino posameznih etaž je treba glede na sestav materiala izbrati tako, da se zanesljivo prepreči utrganje ali posipanje materiala na spodnje etaže.
Med posameznimi etažami mora biti prehod za osebje (stopnice, serpentine in podobno).
272. člen
Pri delih z lopatastimi bagri ne sme etaža biti višja, kakor pa jo lahko zajame bager. Začetek dela z bagrom in pomikanje prevoznih sredstev, kakor tudi samega bagra je treba naznaniti s signalom.
Med delom z bagrom ne sme biti nihče toliko blizu, da bi ga bager dosegel.
Za delo z bagri, buldožerji in podobnimi stroji izda tehnični vodja navodila za obratovanje pred začetkom obratovanja.
273. člen
Če je material neuporabnih plasti spolzek ali je na strmih nagibih, se mora najnižja etaža, kjer se odkrije koristen sloj, ograditi z varnostno ogrado.
Na spolzkem svetu morajo biti nagibi etaž položni, etaže pa sorazmerno nizke in dovolj široke. Na nevarnem svetu se mora spolzka površina na primeren način osušiti.
Po hujših nalivih, kakor tudi kadar se tajata sneg in led se mora zrahljana in nevarna masa pravočasno odstraniti na tistih krajih, kjer je pričakovati ali pa je že ugotovljeno polzenje.
274. člen
Če se pri odkrivanju površine približa železnici, cestam, poslopjem in potokom, je treba med njimi in med gornjim robom odkopa pustiti dovolj širok nedotaknjen varnostni pas, da ne bi bili ogroženi promet, poslopja oziroma delo zaradi vdora vode ali polzenja zemlje.
Nagib varnostnega pasu mora biti pod naravnim kotom, po potrebi dodatno zmanjšan.
Za vse objekte iz prvega odstavka tega člena mora rudarski projekt določiti varnostne stebre.
275. člen
Pri odlaganju neuporabnega materiala na določen prostor (jalovišče) je treba paziti na to, da nagibni kot strani jalovišča ustreza lastnostim neuporabnega materiala.
Podnožje jalovišča mora biti najmanj 5 m oddaljeno od železniške proge, komunikacij in tekočih vod.
Potrebno pozornost je treba posvetiti odvajanju deževnice od jalovišča.
3. Izkoriščanje tehničnega kamna
A) Pridobivanje kamna
276. člen
Tehnični kamen se dobiva z odstreljevanjem z minskimi vrtinami ali komorami, z ripanjem ter na drug način – glede na geomehanske lastnosti, geološke pogoje in lokacijo.
277. člen
Če zaradi značilnosti kamninske mase, ki se vrta, ni možno normalno vrtanje, se morajo odvisno od tehničnih značilnosti vrtalnih naprav izdelati odre za vrtanje.
Pri vrtanju in odstreljevanju pod etažno brežino se morajo mesto, oprema in material zavarovati pred kosi kamnin, ki se utegnejo odkrušiti z brežine etaže.
278. člen
Za ravnanje z vrtalno napravo in priborom se mora izdelati tehnično navodilo, ki vsebuje podatke:
– o načinu vizualnega pregleda najvažnejših delov in sklopov vrtalne naprave pred začetkom del;
– o ugotavljanju stanja na delovišču in o kontroli stabilnosti čela delovišča pred postavitvijo, pozneje pa tudi pred vsakim začetkom obratovanja vrtalne naprave;
– o postopku pri postavljanju vrtalne naprave;
– o postopku v primeru, če se orodje med delom nenadoma zlomi, obtiči (se zatakne), pade v vrtino ipd.;
– o ustavitvi vrtalne naprave;
– o nujnih ukrepih in postopkih ob koncu delovne izmene, preden osebje zapusti vrtalno napravo;
– o vzdrževanju vrtalne naprave in pribora med delom in ko ne dela idr.;
– o postopku pri prestavljanju vrtalne naprave in pribora.
Navodilo iz prejšnjega odstavka tega člena lahko vsebuje tudi druge podatke, pomembne za pravilno ravnanje in vzdrževanje vrtalne naprave in pribora.
279. člen
Vrtanje in odstreljevanje se morata izvajati po tehničnih predpisih in predpisih o varnosti in zdravju pri delu za dela pri razstreljevanju.
Pri vrtanju in odstreljevanju mora izbrana shema povezovanja, razporeditve in števila vrtin, vrste in načina razstrelilnih polnitev zagotoviti v danem primeru čim ustreznejšo granulometrijsko sestavo odstreljene mase ob najnižji porabi energije in razstrelilnih sredstev ter čim manjši vpliv na okolje.
280. člen
Odstreljevanje se izvaja na podlagi določb, navodil, omejitev, usmeritev in varnostnih ukrepov, določenih z rudarskim projektom za izvajanje del pri pridobivanju; za izdelavo le-tega se uporabljajo tudi podatki, zbrani med preiskavami (poskusno odstreljevanje idr.).
281. člen
Naknadno drobljenje večjih kosov, tako imenovanih prekomernih kosov, dobljenih pri odstreljevanju, se izvaja z naknadnim vrtanjem in razstreljevanjem, z razstreljevanjem s položenimi ali priloženimi minami ali mehansko.
282. člen
Kamen se mora vedno lomiti od zgoraj navzdol, in sicer praviloma v etažah.
Če se lomi trden kamen, ki se pojavlja v debelih plasteh, so etaže lahko višje kakor pri krhki kamenini in v tankih plasteh, kjer ga je treba lomiti v nizkih etažah.
Če je kamen v skladih, je treba izbrati tako smer izkoriščanja kamnoloma, da morebitno polzenje ali posipanje kamna ne more ogrožati delavcev.
283. člen
Delovna višina etaže se določi z rudarskim projektom in praviloma znaša največ 30 m; pri tem se upoštevajo geomehanske lastnosti kamninske mase in tehnologija dobivanja.
Ne glede na prvi nadomestiti z prejšnji odstavek tega člena je dovoljena tudi večja višina, če se le-ta določi z rudarskim projektom.
Višina kupa odstreljene kamnine (h) je pogojena z višino kopanja odkopnega stroja (h(n)) in se določi po naslednjem obrazcu:
284. člen
Pri določanju višine in širine etaže je treba paziti na to, da nagib etaže ustreza lastnostim kamna in da nikakor ni večji kakor 75°. Pri sipkih plasteh ne sme biti nagib odkopa večji kakor 45°.
Širina etaže ne sme biti manjša od 5 m.
285. člen
Če se nakladanje in transport na etaži opravljata s tovornjaki, mora znašati širina etažne ravnine najmanj 12 m.
Če se tovornjak obrača na etaži, sme biti najmanjša širina etažne ravnine 20 m, sicer se mora zagotoviti razširitev na najmanjšo širino 20 m.
286. člen
Pri gravitacijskem spuščanju nakopnine z zgornjih etaž kopa na osnovno etažno ravnino mora znašati širina etažne ravnine najmanj 5 m, v projektu pa morajo biti določeni varnostni ukrepi na omenjenih etažah.
Gravitacijsko spuščanje nakopnine z delovnih etaž na osnovno etažno ravnino se lahko izvaja s skupne višine največ 100 m.
Vmesne zbiralne etažne ravnine se lahko določijo v okviru skupne višine 100 m, odvisno od načina dobivanja in odvažanja nakopnine.
287. člen
Za površinske kope tehničnega kamna na območju, na katerem zaradi konfiguracije zemljišča ni mogoče izdelati sistema omrežja jarkov zaradi varstva površinskega kopa pred atmosferskimi padavinami, se mora zagotoviti zbiranje vode v najnižji točki površinskega kopa.
Voda se po naravni poti ali s črpalkami in cevovodi odvaja iz kopa, če pri tem ni moten normalen potek tehnološkega postopka.
288. člen
Če imajo glavni vodni zbiralnik ali naravni zbiralniki takšne zmogljivosti, da lahko sprejmejo atmosferske padavine za čas, daljši od 8 ur, zbrana voda pa ne ogroža proizvodnega postopka, tehničnih objektov in okolice, se lahko črpalka na glavnem vodnem zbiralniku napaja z napetostjo iz enega vira električne energije.
289. člen
Na mestih in pristopnih poteh, ki so v bližini roba etaže, se morajo predvideti začasne ali stalne ukrepe za preprečevanje padca čez rob etaže (ograje, stene, mreže, nasipi).,
290. člen
Če se na etažah obdeluje kamen zlasti pa, če se lomijo in obdelujejo večji kosi, je treba širino etaže povečati tako, da se na njih brez nevarnosti za delavce lahko opravljajo dela (klesanje, tolčenje kamna, nakladanje, prevoz itd.).
Če je več etaž, je treba zavarovati varen promet med posameznimi etažami in deloviščem s serpentinami, izkopanimi stopnicami (po potrebi tudi z varnostno ograjo), s predpisanimi lestvami in podobno.
291. člen
Pri delu na gornjih delih etaž s strmim nagibom, kakor tudi, kadar pregledujejo delovišče ali prožijo majave sklade kamna, morajo biti delavci privezani ali imeti pri roki vsaj varnostno vrv. Konca takih vrvi morata biti zanesljivo pritrjena.
292. člen
Uporaba visečih odrov je dovoljena samo izjemoma, če so plasti zanesljive in trdne. Odri morajo biti trdno napravljeni, zanesljivo pritrjeni in se morajo vsak dan pregledati.
Na odrih mora biti vedno vidno označeno, koliko oseb največ lahko hkrati dela na odru ter debelina vrvi. Debelina vrvi se določi s posebnim trdnostnim izračunom v rudarskem projektu.
Vsak viseči oder mora biti tako zavarovan, da se pri delu ne ziblje.
293. člen
Če se luknje za mine vrtajo s strojem na stisnjen zrak (s kompresorjem), je treba gumasto cev trdno priključiti na cev za dovajanje zraka, da zrak ne bi odtrgal cevi in da odtrgana cev ali zračni puh ne bi poškodoval delavcev, če bi se odprla pipa.
Gumasta cev, ki je spojena z dovodno cevjo, se mora pred priključitvijo na vrtalni stroj nekoliko sekund prepihovati, da se iz cevi odstranita nabrana voda in kamniti prah.
Če je treba izmenjati dleto, namazati ali pregledati vrtalni stroj itd., se mora poprej zapreti pipa na cevi za dovajanje zraka in na primeren način iz nje izpustiti zrak.
Po končanem vrtanju se mora odprtina za priključitev gumaste cevi na vrtalnem stroju zamašiti in stroj pravilno postaviti ali obesiti, da ne morejo vanjo leteti kamniti drobci ali se v njej nabirati kamniti prah.
B) Predelovanje in obdelovanje kamna
294. člen
Vsi stroji, ki lomijo, drobijo, sekajo ali sejejo kamen, morajo biti tako zavarovani, da pri delu iz njih ne lete večji ali manjši drobci kamna, ki bi lahko poškodovali zaposlene osebe.
Ti stroji so lahko tudi na odprtem prostoru, kolikor ni potrebno, da se zavarujejo pred vremenskimi neprilikami.
Nad čeljustmi velikih drobilcev je treba napraviti mrežo z luknjami v velikosti kamenja, ki ga drobilec lahko drobi, ne da bi prišlo do zastoja pri stroju, da se preprečijo nesreče, ki bi lahko nastale pri odstranjevanju zastoja pri stroju, kakor tudi zaradi tega, da so delavci varni pred padcem v čeljusti drobilca.
295. člen
Stroji za obdelovanje in rezanje kamna morajo biti pod streho v prostorih in svetlih prostorih, kjer delo in promet lahko nemoteno potekata.
Naprave za dviganje, premikanje in prevoz kamna na delovišču morajo biti vedno brezhibne. Od časa do časa se morajo pregledati vse naprave in aparati, da se preskusi njihova brezhibnost. Roke pregledov določi tehnični vodja z navodili za uporabo teh naprav.
296. člen
Prah, ki nastaja v zaprtih prostorih pri strojih in napravah, ki obdelujejo in predelujejo kamen, se mora sesati iz prostorov, kjer nastaja, in odvajati iz delovnega prostora.
4. Izkoriščanje peska, gramoza in gline
A) Osnovna načela
297. člen
Pesek, gramoz in glina se morajo kopati od zgoraj navzdol, in sicer pod nagibom, ki ustreza trdnosti materiala.
Pri odkopih z večjo globino se mora kopati v obliki etaž. Dimenzije etaž, predvsem njihove višine, določene z rudarskim projektom glede na trdnostne karakteristike nahajališča, uporabljen način pridobivanja in opremo.
298. člen
Za kopanje peska, gramoza in gline z bagrom veljajo ista pravila kot za odstranjevanje neuporabnega materiala s koristnega sloja.
299. člen
Za pristop in promet med posameznimi stopnicami odkopa je treba postaviti lestve ali urediti stopnice.
B) Pridobivanje gramoza in peska v nahajališčih nad vodno gladino
a) Pripravljalna dela
300. člen
Pri pridobivanju iz nahajališč gramoza in peska v bližini vodotokov se morajo predvideti varstveni ukrepi pred vdorom vode ter naraščanjem gladine talnih voda, s tem da mora biti najnižja delovna etaža nad najvišjim vodostajem in najvišjo gladino talnih voda v zadnjih desetih letih.
301. člen
Če je zemljišče nad odkopnim prostorom, kjer se pridobiva gramoz ali pesek, gozdnato, se mora gozd pred začetkom odkopavanja posekati, korenine pa popolnoma odstraniti.
b) Odkopavanje odkrivke
302. člen
Odkrivka s površine odkopnega prostora se mora odstraniti in odložiti na zunanjem odlagališču, s tem da se mora ohraniti in uporabljati za rekultiviranje odkopanega prostora.
Izjemoma, če to zahtevajo razmere pri izkoriščanju, je mogoče odlaganje odkrivke tudi v že odkopane dele kopa, kar pa se določi z rudarskim projektom.
303. člen
Dinamika del pri odkopavanju odkrivke z nahajališč gramoza in peska se mora uskladiti tako, da odkrite zaloge gramoza in peska za pridobivanje ne presegajo trimesečne proizvodne zmogljivosti obrata.
c) Odlaganje odkrivke
304. člen
Po končanem odlaganju predvidenih količin odkrivke je treba stalnim odlagališčem odkrivke takoj dati končno obliko.
305. člen
Če se za ravnanje odlagališča uporablja buldožer, se mora le-ta gibati proti robu brežine izključno naprej oziroma mora biti delovno orodje usmerjeno proti robu brežine; ob robu brežine se mora pustiti zaščitni nasip iz odkrivke, ki je širok najmanj 1,20 m in visok najmanj 0,60 m.
306. člen
Razdalja med najnižjo etažo gramoza ali peska in najnižjo etažo odlagališča mora biti pri odlaganju odkrivke v notranjem delu kopa čim krajša.
č) Odkopavanje
307. člen
Nahajališča gramoza in peska na več etažah se morajo odkopavati od zgoraj navzdol.
308. člen
V nahajališčih z izmeničnimi plastmi gramoza in peska je treba etaže projektirati tako, da se omogoči selektivno odkopavanje po vrstah gramoza in peska.
309. člen
Gramoz ali pesek se morata na odlagališčih zavarovati pred onesnaženjem.
310. člen
Če se gramoz in pesek pridobivata ročno, ne sme biti višina etaže večja kot 2 m.
311. člen
Pri pridobivanju gramoza in peska je prepovedano podkopavanje etaže.
312. člen
V nevarnih območjih delovišča, katerim grozijo plazovi in pri katerih plasti gramoza ali peska padajo proti delovišču, se morajo uvesti geomehanska opažanja stabilnosti delovišča.
313. člen
Če se pri dobivanju gramoza in peska uporablja skreper in buldožer, se morajo največji nagibni koti etažnih brežin določiti na podlagi geomehanskih preiskav gramoza in peska.
314. člen
Če se pri dobivanju gramoza in peska uporablja bager in nakladalnik, se mora višina etaže prilagoditi tehničnim karakteristikam strojev in delovnemu okolju.
315. člen
Pesek se med transportom ne sme razsipati iz prevoznih sredstev.
Pri transportu na večje oddaljenosti ali skozi izrazito vetrovna območja morajo biti zaboji prevoznih sredstev pokriti s ceradami ali mora biti površina tovora zadosti navlažena.
C) Pridobivanje gramoza in peska iz nahajališč pod vodno gladino
a) Nahajališča pod vodno gladino
316. člen
Nahajališča gramoza in peska pod vodno gladino so nahajališča, ki se nahajajo pod gladino talne vode.
Za nahajališča gramoza in peska pod vodno gladino se po določbah tega pravilnika štejejo tudi nahajališča, ki so v začetni fazi pridobivanja nad gladino talne vode, za najnižjo raven pridobivanja pa se predvideva, da je pod vodno gladino.
b) Pripravljalna dela
317. člen
Pri dobivanju gramoza in peska s stroji in postroji, ki so postavljeni na obrežju, mora biti do pridobivalnega območja zgrajena pristopna pot. Širina in nosilnost cestišča se določita v odvisnosti od tehničnih karakteristik uporabljene nakladalno-transportne mehanizacije, s tem da mora biti najmanjša širina 4 m z razširitvami za izogibanje vozil na vsakih 100 m poti.
318. člen
Če je trasa pristopne poti oddaljena manj kot 15 m od obrežja, se mora stabilnost obrežja glede na pogoje uporabe poti določiti z geomehanskim izračunom v rudarskem projektu.
319. člen
Pred pridobivanjem gramoza in peska se mora jalovinska pokrivna plast odstraniti v odvisnosti od dinamike pridobivanja, širina očiščenega pasu pa mora biti najmanj 15 m, računano od najbližjega roba etaže.
320. člen
Pokrivna plast se praviloma odlaga izven odkopnega prostora gramoza ali peska.
321. člen
Če se odkrivka lahko uporabi za rekultiviranje in ozelenjevanje odkopanega prostora, se odloži v odkopnem prostoru, vendar na zemljišču, ki je najmanj 1 m nad najvišjim ugotovljenim vodostajem.
322. člen
Način odkopavanja odkrivke je določen z rudarskim projektom, s katerim morajo biti določene tudi dimenzije morebitnih etaž.
323. člen
Za odvažanje odkrite jalovinske pokrivne plasti (odkrivke) je treba uporabljati zgrajeno ali pa že obstoječo pristopno pot.
c) Sredstva za pridobivanje pod vodno gladino
324. člen
Za dobivanje gramoza in peska pod vodno gladino se lahko uporabljajo različne vrste bagerjev in skreperjev, ki so lahko postavljeni na obrežju ali v vodi kot plovni objekti.
325. člen
Plovni bagri, plavajoče ploščadi, delovni splavi, plavajoči cevovodi ipd. morajo ustrezati varnostnim predpisom, ki veljajo za plovila. Ne smejo biti obremenjeni preko dopustne nosilnosti. Za vsako osebo na krovu mora biti zagotovljena reševalna oprema. Kjer med delovanjem nastajajo vrtinci, kot pri plovnih bagrih in elevatorjih, morajo biti zagotovljeni tudi reševalni drogovi.
Plovni stroji in druga plovila smejo opravljati delo le, če je to po predpisih o plovbi dopustno, če imajo zadostno nosilnost, če so trdno pritrjeni in je zagotovljen varen dostop. Za sidranje se sme uporabljati le take naprave, ki omogočajo siguren spust in dvig verige ali žične vrvi.
Območja na teh plovilih, na katerih obstaja nevarnost padca v vodo, morajo biti zaščitena, kolikor je le mogoče, s stabilnimi ograjami, odprtine bunkerjev in druge odprtine na krovu pa morajo biti, razen v času uporabe, pokrite.
326. člen
Stroji ali postroji, ki se v tehnološkem sklopu pridobivanja uporabljajo za dobivanje gramoza ali peska na obrežju, morajo biti na mestu, ki se določi na podlagi izračuna nosilnosti tal oziroma stabilnost obrežja v rudarskem projektu.
Z izračunom iz prejšnjega odstavka tega člena se določita najmanjša varna oddaljenost stroja od zgornjega roba obrežja oziroma stabilnost obrežja, da bi preprečili prevračanje in zdrs stroja v vodo, in sicer na podlagi geomehanskih značilnosti hribine nahajališča, dinamične obremenitve stroja in območja krožnih drsin. Koeficient stabilnosti obrežja mora biti najmanj 1,4.
327. člen
Če se gramoz in pesek odlaga na območju pridobivanja, se mesto in višina odlaganja določita z izračunom v rudarskem projektu glede na količino odloženega materiala, nosilnost tal, tehnologijo dobivanja in vrsto sredstev za nakladanje in odvažanje.
328. člen
Z obrežja do plovnega objekta mora biti omogočen dostop z drugim plovnim objektom ali z mostom varne nosilne konstrukcije, postavljenim od obrežja do plovnega objekta, ki je širok najmanj 1 m in mora biti ograjen vsaj na eni strani z ograjo, visoko 1 m. Najmanjša dolžina mostu na obrežju in na plovnem objektu se določi odvisno od specifičnih potreb, upoštevajoč varnostni koeficient.
329. člen
Če se odkopani gramoz in pesek prevaža na obrežje s plovnimi objekti, je treba glede na plovne značilnosti plovil in način transporta gramoza in peska za njihov sprejem zgraditi sprejemno mesto (pristanišče, pomol).
330. člen
Pridobivalne stroje, ki delajo na obrežju, je treba v primeru poplave ali ustavitve dela, ki traja dlje kot 8 ur, premestiti na zemljišče, ki je najmanj 2 m nad najvišjim ugotovljenim vodostajem.
331. člen
Če na podlagi geomehanskih izračunov ni določeno drugače, se mora gramoz in pesek v zaprtih podvodnih kopih pridobivati tako, da so le-ti oddaljeni najmanj 50 m od javnih prometnih cest.
Č) Pridobivanje gline
332. člen
Za pridobivanje gline se smiselno uporabljajo določbe za pridobivanja peska in gramoza.
III. POSEBNE TEHNIČNE ZAHTEVE ZA IZKORIŠČANJE IN PREDELAVO OKRASNEGA NARAVNEGA KAMNA
1. Pridobivanje arhitektonskega gradbenega
kamna
A) Odpiranje površinskega kopa
333. člen
Preden se površinski kop odpre in pripravi, je treba pravočasno odstraniti prekrivno jalovinsko plast.
Dela pri odstranjevanju jalovinske plasti naravnega kamna se izvajajo stopničasto od zgoraj navzdol, pri tem pa se ta plast ne sme podkopavati.
Če se jalovinska plast odriva ali preriva z višje ležeče etaže na nižje ležečo etažo ali na osnovno etažno ravnino površinskega kopa, je na tem območju prepovedano izvajanje kakršnakoli drugih del.
334. člen
Če so na območju površinskega kopa plazišča ali nestabilni deli nahajališča, se mora to območje z jarki zavarovati pred vdorom površinskih voda.
335. člen
Deli jalovinske plasti ali nahajališča naravnega kamna, ki se plazijo, se morajo odstranjevati od čela odkopa le z varnega mesta, in sicer od zgoraj navzdol.
336. člen
Pri ročnem odstranjevanju jalovinske plasti nad naravnim kamnom se mora pustiti med vznožjem jalovinske etaže in sprednjim robom odkrite kamnine, ki se pridobiva, zaščitni (varnostni) pas, ki je širok najmanj pol višine delovnega čela na odkrivki.
Ne glede na prejšnjega odstavka lahko pri pridobivanju blokov z odrivanjem širina varnostnega pasu znaša najmanj 1/4 višine etaže.
337. člen
Naklon delovne etažne brežine pri odstranjevanju jalovinske plasti sme znašati največ 90 stopinj, če se stabilnost dokaže s preiskavami.
Širino delovne etažne ravnine pri odstranjevanju jalovinske plasti se določi v odvisnosti od mehanizacije, ki se na delovni etažni ravnini uporablja.
338. člen
Če se dela pri odstranjevanju prekrivne jalovinske plasti nad naravnim kamnom izvajajo z razstreljevanjem, se morajo izvajati tako, da se z detonacijo razstreliva ne poškoduje izkoristljiva plast naravnega kamna.
339. člen
Vsak globinski kop mora imeti vsaj dva izhoda na površino.
340. člen
Površinski kopi v bližini vode se smejo odpirati le nad koto najvišjega dosega valov.
Če se pridobivanje izvaja pod nivojem površinske ali podzemne vode, se morajo postaviti ustrezni varnostni stebri in izvesti ustrezni tehnični ukrepi, ki preprečujejo nenaden vdor vode v površinski kop.
341. člen
Jalovina iz površinskega rudnika naravnega kamna se mora odložiti na tako mesto, da ne zasede prostora za pridobivanje v prihodnje.
B) Pridobivanje blokov okrasnega naravnega kamna
342. člen
Bloki in tomboloni okrasnega naravnega kamna (v nadaljnjem besedilu: bloki) se morajo pridobivati tako, da se ne poškoduje celovitost (kompaktnost) bloka.
343. člen
Višina etaž, na katerih se pridobiva naravni kamen, se mora določiti v skladu z geološkimi in inženirsko-geološkimi lastnostmi kamnine, z načinom pridobivanja in z mehanizacijo, ki se na površinskem rudniku uporablja.
344. člen
Naklon delovne etažne brežine za pridobivanje blokov sme znašati do 90°, če se stabilnost etaže dokaže s stabilnostnim izračunom.
345. člen
Nekakovostni deli naravnega kamna se smejo pustiti v brežinah delovnih etaž za dobivanje blokov samo, če so dovolj stabilni in če ne ogrožajo del pri dobivanju bokov.
346. člen
Etaže ni dovoljeno podkopavati, če to ni sestavni del načina odkopavanja.
347. člen
Pri transportu blokov se morajo uporabljati ustrezni tehnični ukrepi za preprečevanje padca ali prevrnitve bloka.
348. člen
Pri pridobivanju blokov se morajo na varen način odstraniti deli, za katere je nevarno, da se odkrušijo.
Na strmi in neravni površini obdelava blokov ni dovoljena.
349. člen
Če se bloke naklada in prevaža na delovni etaži, morajo biti ceste zaradi varne vožnje prehodne in široke najmanj 5 m.
350. člen
Bloki se morajo nakladati in transportirati po navodilu za ravnanje s stroji in z napravami na površinskem kopu.
Ni dovoljeno premikanje blokov po brežinah z nagibom, večjim kot 45%.
Na deloviščih površinskega kopa, kjer se primarni bloki velike mase pridobivajo iz kamninske mase z razvrtanjem, razrezom in odrivanjem, višina etaže in medetaže ne sme presegati 20 m.
V primeru primarnih blokov magmatskih kamnin z nepravilno krojitvijo razpok sme biti ne glede na prejšnji odstavek čelo delovne etaže tudi višje kot 20 m, če se stabilnost dokaže z geomehanskimi preiskavami in stabilnostnim izračunom.
351. člen
Stroji za pridobivanje primarnih blokov iz kamninske mase morajo biti ustrezno zavarovani pred delci, ki odletavajo pri rezanju blokov.
352. člen
Pri dvigovanju blok ne sme viseti na kljuki dlje kot je potrebno, da se vzdigne, prenese in spusti.
353. člen
Med dvigovanjem blokov na vozilo mora biti vozilo zavrto po predpisih in v polmeru dosega dvigala.
Vozilo mora biti postavljeno tako, da se naklada z bočne ali z zadnje strani zaboja, pri tem pa ni dovoljeno prenašati blokov čez kabino vozila.
354. člen
Vzpon cest za transport blokov s tovornjaki s posamezne etaže ne sme biti večji kot 20%.
355. člen
V površinskem kopu se po delovnih etažnih ravninah bloki transportirajo z vitli, dvigalniki, odri, drčami idr. Za transport blokov na površinskem kopu se morajo izdelati navodila za ravnanje, odvisno od uporabljenih transportnih sredstev. Navodila izda tehnični vodja.
356. člen
Na etažah, ki so izpostavljene sunkom vetra s hitrostjo več kot 20 m/s, se mora ta čas delo na površinskem kopu ustaviti.
357. člen
Zgornji rob končne brežine površinskega kopa mora biti zaščiten z ograjo. Ograja mora biti od roba kopa oddaljena najmanj 5 m in mora biti visoka najmanj 1,2 m.
358. člen
Če se poleg okrasnega kamna na površinskem kopu pridobiva tudi tehnični kamen, se mora določiti seizmični vpliv stresanj, ki jih povzročijo odstreljevalna dela na kopu tehničnega kamna. Tehnologija mora biti prilagojena tako, da tresljaji ne poškodujejo zdravega okrasnega kamna v nahajališču. To mora biti predvideno z rudarskim projektom.
359. člen
Razlivanje različnih olj in drugih kemičnih snovi po kamninskem masivu ali blokih naravnega kamna ni dovoljeno.
360. člen
Bloki za nadaljnjo predelavo se označijo s trajno označbo, ki ne poškoduje naravnega kamna.
Označba mora biti na čelni strani bloka (na eni od dveh najmanjših ploskev) in mora biti pri skladiščenju vidna.
Poleg označbe mora biti na bloku ustrezno označena naravna plastovitost naravnega kamna, če ta ni vidna.
C) Načini pridobivanja blokov
361. člen
Za pridobivanje primarnih blokov je potrebno v kamninskem masivu čim bolj izkoristiti razpoke in prelomne ploskve (naravni pogoji).
362. člen
V nahajališčih okrasnega kamna z ločenimi plastmi se naravni kamen pridobiva z vrtanjem vzporednih vrtin v ravnini odrezanja ter s klanjem z zagozdami, z detonirajočo vžigalno vrvico, s črnim smodnikom, z rezanjem z diamantno žično žago, z rezanjem z diamantnimi krožnimi reznimi ploščami ali kako drugače.
363. člen
Rezanje primarnih blokov iz nahajališč z ločenimi plastmi se praviloma izvaja pravokotno na smer ploskev razpok ali ploskev ločenja plasti.
Izplenjeni bloki se morajo ustrezno označiti vzporedno ali pravokotno na ploskve plasti iz razpoke kamnine.
364. člen
Pridobivanje primarnih blokov velike mase z odrivanjem je dovoljeno na površinskem kopu samo, če so zagotovljeni določeni pogoji, in sicer: popolna dostopnost k bloku, nadzorovano podrezovanje, nadzorovano odrivanje (blazine, hidravlični cilindri), varovanje bloka pred razbitjem pri prevračanju (npr. posteljica iz kamnitega nasipa) ter izračun lege pri prevračanju bloka.
365. člen
Pridobivanje primarnih blokov z odrivanjem se sme opraviti le po poprejšnjem geološkem in geoinženirskem preučevanju in popisu kamninske mase, predvsem pa po določitvi sistemov razpok in diskontinuitet.
Naklon poševne ravnine, po kateri mora zdrsniti primarni blok, mora biti precej manjši od naklona, pri katerem bi glede na trenje že sam zdrsnil.
Z izračunom določen naklon drsne ravnine se mora preveriti s preskusi in po potrebi popraviti.
Č) Razrez primarnih blokov in blokov za industrijsko predelavo
366. člen
Nobene naprave za pridobivanje ali rezanje blokov ni dovoljeno popravljati ali mazati, ko deluje in če ni zanesljivo izključena možnost njenega nepredvidenega zagona. Način popravljanja in vzdrževanja, zaščite pred zagonom in zagon je določen z navodili, ki jih izda tehnični vodja.
367. člen
Če se naravni kamen reže z diamantno krožno rezno ploščo, je treba na koncih tira za vodenje naprave s krožno rezno ploščo postaviti mehanična in električna mejna stikala za ustavitev naprave.
368. člen
Diamantna krožna rezna plošča in vsi vrteči se deli na napravi za rezanje z diamantno krožno rezno ploščo morajo biti ustrezno zavarovani.
369. člen
Navpične ali vodoravne vrtine morajo biti vzporedne, izdelati pa se jih z vrtalnim kladivom.
370. člen
Med pridobivanjem primarnega bloka iz kamninske mase morajo biti vse naprave za rezanje premeščene na varno mesto.
371. člen
Blokov se po izplenitvi ne sme prenašati z dvigalom preko naprav za rezanje.
372. člen
Bloke z večjo vsebnostjo vlage in občutljive za zmrzovanje je treba ustrezno zavarovati (pokrivanje, ovijanje, shranjevanje v zaprtem prostoru ipd.).
373. člen
Na delovni etažni ravnini se mora zagotoviti ustrezna površina za skladiščenje blokov v skladu z načinom transporta z etažne ravnine.
2. Predelava blokov (okrasnega) naravnega
kamna
A) Osnovna načela
374. člen
Predelava blokov naravnega kamna po tem pravilniku obsega vrsto postopkov za pridobivanje končnega proizvoda, ki potekajo po določenem zaporedju, in zahteva zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev.
Postopki iz prejšnjega odstavka so: skladiščenje blokov, transport blokov in proizvodov, strojna in ročna obdelava, skladiščenje in pakiranje končnih proizvodov, zbiranje in odlaganje odpadkov ter nakladanje in pakiranje v prevozna sredstva za nadaljnji transport.
B) Zagotavljanje ustreznih delovnih pogojev je oskrba z električno energijo, oskrba z vodo in čiščenje odplak ter odpraševanje in odstranjevanje plinov in vodnih hlapov (prezračevanje).
375. člen
Pri krožnem načinu mazanja premičnih mehanizmov strojev in naprav, ki se uporabljajo pri predelavi arhitektonskega gradbenega kamna, morajo biti na tlačnem mazalnem vodu manometri in ventil za reguliranje oljnega tlaka.
376. člen
Konstrukcija posameznih sklopov strojev in naprav, ki se uporabljajo pri predelavi blokov naravnega kamna, mora biti taka, da mazalno olje ne more izteči na temelje strojev; če pa tega ni možno preprečiti, se morajo temelji ustrezno zavarovati.
377. člen
Če se stroji ali naprave, ki se uporabljajo pri predelavi blokov, pritrdijo na konstrukcije objektov, morajo biti pritrjeni na poseben način, in sicer tako, da se zmanjša prenos tresljajev na konstrukcije objektov.
378. člen
Navojni spoji premičnih sklopnih enot (kardanski zgibi, drogovi,krožne rezne plošče, ojnice idr.) morajo biti zavarovani tako, da se ne morejo sami odviti.
379. člen
Odprti premični in vrtalni sklopi (vztrajniki, gredi, vzvodi, spojnice, jermenice idr.) strojev in naprav, ki so na višini, manjši od 2 m od rezalne ravnine, morajo biti s ščitniki iz pločevine ali mreže zavarovani pred naključnim dotikom.
Ščitniki iz prejšnjega odstavka se morajo enostavno razstavljati.
380. člen
Sestavni deli avtomatike strojev in naprav, ki se uporabljajo pri predelavi blokov, morajo biti zavarovani pred umazanijo ali tujki.
381. člen
Ves zunanji skladiščni prostor mora biti pod ustreznim nagibom tako, da bi voda nemoteno odtekala.
C) Skladiščenje blokov
382. člen
Bloki se skladiščijo na določenem in za to pripravljenem prostoru. Podlaga za skladiščenje mora ustrezati obremenitvi, ki jo povzročijo uskladiščeni bloki, s tem da mora varnostni koeficient nosilnosti pripravljene podlage znašati najmanj 1,5.
383. člen
Za ravnanje z bloki je treba izdelati tehnično navodilo, ki mora vsebovati podatke:
– o sredstvu, s katerim se skladiščijo bloki (portalni ali mostni žerjav, žerjav derrick, avtomobilski žerjav idr.);
– o načinu dostopa k skladišču, da bi bloke spravili v skladišče ali sprejeli v predelavo;
– o razdalji med vrstami blokov;
– o višini skladiščenja in številu vrst blokov glede na mehanizacijo;
– o načinu povezovanja blokov in tombolonov (blok-vrv ali veriga-kljuka);
– o načinu medsebojnega razmika blokov po višini;
– o drugih posebnostih glede na določeno skladišče.
384. člen
Tehnološka voda v obratu za predelavo blokov naravnega kamna se mora zbirati in odvajati tako, da se prepreči njeno pronicanje v temelje objekta ali strojev. Vode ni dovoljeno izpuščati v okolico neprečiščene.
385. člen
Nivo podtalnice mora biti nenehno pod najnižjo koto temeljev objekta ali strojev.
Č) Strojna in ročna obdelava
386. člen
Končno izrezane plošče se smejo transportirati z dvigali, viličarji, prijemali in podobnimi napravami. Pri tem morajo biti tako zavarovane, da ne padejo ali se ne prevrnejo.
387. člen
Pri strojni obdelavi blokov in plošč je treba pri rezanju izvesti naslednje tehnične varstvene ukrepe:
– ustrezno ograditi prostor okoli stroja;
– bloke in tombolone ter po potrebi tudi plošče za obdelavo z ustreznimi sredstvi varno pritrditi na nakladalno ploskev vozička.
388. člen
Blok se ročno obdeluje s strojnim ali z ročnim orodjem.
Prostor, na katerem se bloki obdelujejo, mora biti ograjen.
Mesto za ročno obdelavo blokov mora biti dostopno strojem za transport, odvisno od želene oblike proizvoda, oblikovanih elementov in drugih zahtev.
389. člen
Nosilne konstrukcije strojev in nosilci posameznih strojnih delov se morajo pregledati enkrat na mesec, generalno pa vsako leto.
Ugotovitve se vpisujejo v knjigo pregledov.
D) Skladiščenje končnih proizvodov
390. člen
Končni proizvodi, nepakirani in pakirani, se skladiščijo na določenem in za to pripravljenem mestu. Podlaga za skladiščenje mora ustrezati obremenitvi, ki jo povzročajo uskladiščeni proizvodi, varnostni koeficient nosilnosti mora znašati najmanj 1,5.
391. člen
Nepakirani proizvodi se praviloma naslanjajo na pripravljene stabilne ali premične okvirje. Pakirane proizvode se odlaga tako, da jih ne poškodujeta ne lastna teža ne nepravilno skladiščenje.
E) Odlaganje odpadnega materiala iz predelave
392. člen
Odpadni material se odlaga na za to pripravljeno mesto. Odlagališče odpadkov mora biti zgrajeno in urejeno v skladu s posebnim rudarskim projektom.
393. člen
Odpadki iz predelave se praviloma zbirajo v zabojnikih in prevažajo na odlagališča.
F) Oskrba z električno energijo
394. člen
Električne napeljave morajo odvisno od tehnološkega postopka izpolnjevati pogoje iz predpisov za električne postroje.
395. člen
Ščitniki za naprave, ki so pod električno napetostjo in ne zahtevajo nenehne strežbe, morajo biti konstruirani tako, da se odpirajo samo s posebno pripravo (orodjem).
396. člen
Vsi napisi na delih naprav, ki se uporabljajo v postopku predelave blokov naravnega kamna, morajo biti čitljivi in razumljivi.
397. člen
Na ščitnikih naprav, ki delujejo pri električni napetosti, večji kot 42 V, mora biti opozorilni znak.
398. člen
Barva komandnega pulta mora biti kontrastna barvi priprav in naprav, ki so vanj vgrajene.
G) Oskrba z vodo
399. člen
Napeljave za oskrbo s tehnološko vodo morajo biti popolnoma ločene od napeljav za oskrbo s pitno vodo.
400. člen
Črpalna postaja, dovodne cevi in odvodni kanali morajo biti izdelani in zavarovani tako, da ne zmrznejo.
H) Odstranjevanje prahu in vodnih hlapov
401. člen
Stroji in naprave, ki pri delu povzročajo in izločajo škodljivi prah, morajo imeti napravo za odstranjevanje prahu.
Naprave za odstranjevanje prahu morajo biti povezane z lastnim ali glavnim prezračevalnim sistemom.
Odsesevalne nape morajo biti konstruirane tako, da se lahko snamejo zaradi čiščenja, mazanja in popravljanja.
Odpraševalni sistem mora biti povezan z napravo za zaganjanje strojev in naprav, tako, da ti ne morejo začeti obratovati, ne da bi hkrati deloval sistem za odvajanje prahu.
Odpraševalni sistem mora zagotoviti, da koncentracija prahu ni večja od največje dovoljene koncentracije, določene z ustreznim veljavnim standardom za največjo dovoljeno koncentracijo škodljivih plinov, hlapov in aerosolov v ozračju delovnih prostorov in delovišč.
I) Nakladanje in pakiranje končnih proizvodov v prevozna sredstva
402. člen
Končni proizvodi se lahko nakladajo v prevozna sredstva posamično ali pakirani v škatle, zaboje, palete ali zabojnike. Pakirani proizvodi morajo biti za prevoz v javnem prometu trdno pritrjeni.
403. člen
Na polnojarmenik razrezane plošče se kot končni proizvod pakirajo praviloma na stojala, ki imajo obliko tristranične prizme z enakokrakim trikotnikom v prečnem prerezu, in se zlagajo tako, da plošča počiva na daljšem kraku. Plošče se zlagajo na obeh straneh stojala, potem pa se zavarujejo s pribitimi letvami ali s povezovanjem.
Na polnojarmenik razrezane plošče iz prvega odstavka se morajo pri nakladanju povezati s štirimi vrvmi, pri tem pa se mora zagotoviti hkratno vzdigovanje stojala.
404. člen
Polirane narezkane plošče se pakirajo enako kot na polnojarmenik razrezane plošče, pri čemer sta polirni ploskvi dveh sosednjih plošč obrnjeni druga proti drugi, vmes pa se po potrebi vstavi vložek iz ustrezne snovi, da bi se robovi in obdelane površine plošč zavarovali pred poškodbami.
405. člen
Polirane plošče se pakirajo na palete. Plošče se zlagajo v vodoravnih ali navpičnih vrstah, tako da sta polirani ploskvi dveh sosednjih plošč obrnjeni druga proti drugi, vmes pa se po potrebi vstavi vložek iz ustrezne snovi, da bi se zavarovale pred poškodbami. Palete morajo biti navzkrižno povezane s plastičnim ali kovinskim trakom.
ČETRTI DEL
– PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
406. člen
Z dnem uveljavitve tega pravilnika se prenehajo uporabljati:
– pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri delu v kamnolomih in opekarnah ter pri kopanju gline, peska in gramoza (Uradni list FLRJ, št. 69/48), razen določb 30. do 46. člena;
– pravilnik o tehničnih normativih za površinsko pridobivanje arhitektonskega gradbenega kamna (okrasnega kamna), tehničnega kamna, gramoza in peska ter za predelavo arhitektonskega gradbenega kamna (Uradni list SFRJ, št. 11/86), razen določb 59. do 66. člena;
– pravilnik o tehničnih normativih za površinsko izkoriščanje nahajališč rudnin (Uradni list SFRJ, št. 4/86 in 62/87) razen določb IX., X. in XI. poglavja o transportu (176. do 304. člen);
– pravilnik o tehničnih varstvenih ukrepih pri delu na površinskih kopih premoga ter kovinskih in nekovinskih mineralnih surovin (Uradni list SFRJ, št. 18/61 in 37/64), razen določb III. poglavja - Viseče žične železnice (91. do 107. člen);
– pravilnik o tehničnih ukrepih za prevoz s transporterji s trakom v rudarstvu (Uradni list SFRJ, št. 5/73 in 12/74), razen določb 23. do 85. člena in 90. do 112. člena.
407. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-03-23/01
Ljubljana, dne 10. junija 2003.
EVA 2003-2524-0005
mag. Janez Kopač l. r.
Minister
za okolje, prostor in energijo
Soglašam!
dr. Vlado Dimovski l. r.
Minister
za delo, družino in
socialne zadeve