Uradni list

Številka 70
Uradni list RS, št. 70/2001 z dne 31. 8. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 70/2001 z dne 31. 8. 2001

Kazalo

3808. Odlok o javnem redu in miru v Občini Kostel, stran 7348.

Na podlagi 3., 25. in 241. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93 in 66/93), uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95), 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US RS, 45/94 – odl. US RS in Uradni list RS, št. 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US RS, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US RS in 44/96 – odl. US RS 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 59/99 in 70/00) in 16. člena statuta Občine Kostel (Uradni list RS, št. 58/99) je Občinski svet občine Kostel na 23. redni seji dne 19. 7. 2001 sprejel
O D L O K
o javnem redu in miru v Občini Kostel
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Poleg ukrepov, ki jih predpisuje zakon o prekrških zoper javni red in mir, so s tem odlokom predpisani ukrepi za:
– varstvo javnega reda in miru,
– varstvo ljudi in premoženja,
– varstvo zdravja in čistoče,
– varstvo zunanjega videza naselij in zelenih površin,
– varstvo pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju,
– čas trajanja javnih prireditev,
– ravnanje z opuščenimi vozili,
– ravnanje s kmetijskimi zemljišči, na območju Občine Kostel.
2. člen
Vsakdo, ki stalno ali začasno prebiva ali se kako drugače zadržuje na območju Občine Kostel, se mora obnašati tako, da:
– s svojim življenjem in delom ali dejanji ne moti, vznemirja ali ovira drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku,
– ne ogroža varnosti občanov, njihovega zdravja in premoženja,
– skrbi za privlačen videz kraja kjer živi, dela ali se začasno zadržuje,
– spoštuje splošna moralna in etična načela in
– ne opušča ali opravlja dejanj, ki so po tem odloku obvezna ali prepovedana.
3. člen
Za prekrške, storjene po tem odloku so neposredno odgovorne osebe, ki jih same storijo, za prekrške, ki jih storijo mladoletne osebe pa starši, skrbniki ali rejniki, ki jim je zaupano varstvo, vzgoja ali oskrba mladoletnikov, če so prekrški posledica njihove pomanjkljive skrbi za mladoletnike.
II. VARSTVO JAVNEGA REDA IN MIRU
4. člen
Javni shodi in javne prireditve potekajo na podlagi zakona o javnih shodih in prireditvah.
Za vzdrževanje javnega reda in miru na javnem shodu in javni prireditvi je odgovoren vodja shoda oziroma prireditve, ki ga določi organizator, v gostinskem lokalu ali drugem javnem objektu pa lastnik ali upravljalec oziroma odgovorna oseba.
Oseba, ki je odgovorna za vzdrževanje javnega reda in miru, je dolžna:
1. poskrbeti za red in disciplino ter za varnost na prireditvenem prostoru oziroma v javnem lokalu,
2. poskrbeti, da se s prireditvenega prostora oziroma javnega lokala odstranijo vse vinjene in druge osebe, ki ogrožajo javni red in mir, motijo, nadlegujejo ali žalijo prisotne,
3. zaključiti prireditev ob uri, ki je navedena v odločbi ali potrdilu o priglasitvi javnega shoda ali javne prireditve oziroma zapreti in izprazniti javni lokal po izteku obratovalnega časa,
4. skrbeti, da se na prireditvenem prostoru ali v javnem lokalu mladini pod 18. letom starosti ne toči alkoholnih pijač,
5. poskrbeti, da se mladina do 15. leta starosti po 22. uri brez spremstva staršev ne zadržuje na prireditvenem prostoru in v javnem lokalu,
6. poskrbeti, da lahko obiskovalci javnih shodov in javnih prireditev ter drugih javnih lokalov parkirajo svoja vozila tako, da s tem ne ovirajo ali ogrožajo drugih udeležencev v cestnem prometu,
7. po končani prireditvi ali javnem shodu prireditveni prostor očistiti in vzpostaviti v prvotno stanje,
8. zagotoviti izvršitev drugih ukrepov in nalog iz odločbe o dovolitvi prireditve ali potrdila o priglasitvi javnega shoda ali javne prireditve.
5. člen
Javne prireditve z uporabo glasbil in zvočnih naprav lahko izjemoma trajajo tudi med 22. in 6. uro na podlagi dovoljenja za uporabo zvočnih naprav na javni prireditvi, ki ga izda pristojni upravni organ, po predhodnem soglasju pristojnega občinskega organa.
6. člen
Za zagotovitev javnega reda in miru je prepovedano:
1. ogrožati javni red in mir v gostinskih in drugih javnih prostorih, na prireditvah in stanovanjskih naseljih,
2. točiti alkoholne pijače v prodajalnah, kjer prodajajo živila, ki so namenjene predvsem za to dejavnost,
3. točiti alkoholne pijače mladoletnikom,
4. nositi v gostinske lokale nevarne predmete,
5. kajenje v javnih prostorih, razen v delih, ki so posebej označeni in ločeni od prostorov, namenjenih nekadilcem, v prostorih vzgojno-izobraževalnih in zdravstvenih ustanov, v slaščičarnah in mlečnih restavracijah, v delovnih prostorih, kjer to ni dovoljeno, v prostorih državnih organov, ki so namenjeni stikom s strankami in povsod tam, kjer je to z napisom prepovedano,
6. prenočevati po senikih, kozolcih, v zapuščenih vozilih in v drugih za to neprimernih prostorih,
7. zadrževati se na prireditvenem prostoru po končani prireditvi ali v gostinskem lokalu po končanem obratovalnem času,
8. zalivati vrtove, prati avtomobile ali na drug podoben način trošiti vodo iz vodovodnih omrežij v času, ko je trošenje za ta namen omejeno,
9. puščati motorna vozila z delujočim motorjem v strnjenih naseljih in v bližini stanovanjskih hiš, kjer bi to motilo stanovalce, v času od 22. do 6. ure pa na teh mestih ogrevati motorje več kot tri minute,
10. odlagati les ali drug material na javno površino, na vodovodno ali kanalizacijsko omrežje ali drug objekt za splošno rabo,
11. po stanovanjih in na javnih krajih vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov zoper njihovo voljo,
12. prestaviti, odstraniti, uničiti, poškodovati, popisati ali kako drugače onesnažiti napisne table, spomenike, prometne in neprometne znake, klopi, ograje, poštne nabiralnike, posode za odpadke in druge naprave ali predmete za splošno rabo,
13. vstopati brez dovoljenja v prostore, kamor je vstop prepovedan, če je prepoved vidno označena ali če je kraj kako drugače zavarovala uradna oseba,
14. z vpitjem ali prepevanjem motiti okolico v času, ko se zagotavlja mir občanom,
15. voziti prevozna sredstva brez glušnikov ali z neprimernimi glušniki in vozila, ki povzročajo čezmeren hrup,
16. metati petarde in druga pirotehnična in eksplozivna sredstva na mestih, kjer to ogroža varnost občanov,
17. izzivati pretepe, nerede in prepire,
18. ovirati ali motiti oziroma ogrožati organizirane sprevode, javne shode, zborovanja, sestanke in druge javne prireditve,
19. s prekomernim hrupom motiti okolico v času, ko se zagotavlja mir občanom,
20. parkirati ali postavljati motorna ali druga vozila, prikolice ali druge delovne stroje na hišnih dohodih, garažnih dovozih in drugih površinah, ki niso namenjene za parkiranje,
21. pred pogrebom in med njim je zaradi spoštljivega odnosa do pokojnika v bližini okolice, kjer ta leži, prepovedano z glasbo ali kako drugače motiti svojce in druge udeležence pogreba,
22. s kakršnimkoli ravnanjem motiti televizijske, radijske programe in telekomunikacijske zveze,
23. motiti ali ovirati kopalce na krajih, kjer je kopanje dovoljeno.
7. člen
Kartanje in hazardiranje z namenom pridobivanja materialnih koristi na območju Občine Kostel ni dovoljeno, razen v za to registriranem poslovnem objektu. Kartanje ali igranje drugih iger lahko prepove v svojem lokalu tudi lastnik ali upravljalec. Prepoved mora biti objavljena na vidnem mestu.
8. člen
V času od 22. do 6. ure so prepovedana dela in dejavnosti, ki povzročajo hrup, ob nedeljah in praznikih pa ves dan, so prepovedana dela in dejavnosti, ki povzročajo čezmeren hrup (motorna žaga in žaganje drv ter izvajanje drugih hrupnih opravil, ki povzročajo v okolju visoke ravni hrupa) in tako motijo mir in počitek v naseljih in zaselkih, razen v primerih, ko je za to izdano dovoljenje pristojnega organa. Izvzeta so kmetijska dela in obratovalnice.
Omejitve iz prejšnjega odstavka ne veljajo za opravljanje nujnih vzdrževalnih del.
9. člen
Naprave za povzročanje zvokov, radijski in televizijski sprejemniki, glasbila in druga akustična sredstva se smejo uporabljati le tako, da ne motijo drugih ljudi v okolju. Izjemoma se smejo uporabljati zvočna sredstva za opozorilne in varnostne namene kot to določajo posebni predpisi. Uporaba zvočnih naprav je na javnih prostorih dovoljena le, če ima tisti, ki uporablja zvočne naprave posebno dovoljenje pristojnega organa za uporabo zvočnih naprav na javnem prostoru. Izvzete so tiste osebe, ki opravljajo svojo obrtno dejavnost na ta način.
10. člen
Uporaba zvočnih naprav na prireditvah na prostem v času turistične sezone sme trajati praviloma do 24. ure, z dovoljenjem pristojnega upravnega organa tudi do poznejše ure.
Na prireditvah v posebej za to določenih zaprtih prostorih uporaba zvočnih naprav ne sme presegati dovoljene ravni hrupa v naravnem in življenjskem okolju. Časovna omejitev iz prvega odstavka tega člena ne velja za uporabo zvočnih naprav na prireditvah na posebej za to določenih prostorih, če se s tem ne povzroča hrup v naravnem in bivalnem okolju ter stanovanjskih objektih.
III. VARSTVO LJUDI IN PREMOŽENJA
11. člen
Zaradi varstva ljudi in premoženja je prepovedano:
1. namerno odstraniti ali poškodovati stvari, objekte in površine, ki so javnega pomena (npr. telefonske govorilnice, poštni nabiralniki, javna razsvetljava, prometni in neprometni znaki idr.),
2. nepooblaščenim osebam nositi na javnih shodih, prireditvah in v javnih lokalih hladno in strelno orožje ali predmete, s katerimi se lahko prizadene telesna poškodba,
3. netiti ali prenašati ogenj na način, ki ogroža varnost ljudi ali premoženja, povzroča zadimljenje okolja, kjer bivajo občani, odmetavati ogorke in pepel ali sežigati travo, listje in druge odpadke na krajih, kjer obstaja nevarnost požara, sežigati gume, plastiko, odpadno olje in druge škodljive snovi,
4. opremljati ograje ob javnih cestah in poteh z bodečo žico ali drugimi nevarnimi predmeti,
5. organizirati tekmovanje ali treniranje v streljanju z orožjem izven za to določenih strelišč brez dovoljenja pristojnega organa oziroma streljati ali loviti s strelnim orožjem v naselju oziroma na krajih, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi in premoženja,
6. puščati pse brez nadzora in voditi popadljivega psa brez nagobčnika oziroma imeti psa, ki s svojim lajanjem pretirano moti in vznemirja okolico ter opuščati opozorila “HUD PES”, če je pri hiši pes,
7. namerno dražiti, plašiti ali ščuvati živali,
8. puščati domače živali na javnih mestih in prometnih površinah brez nadzorstva ali puščati domače živali brez hrane, vode in zaščite pred slabim vremenom ali kako drugače mučiti živali, puščati domače živali, da delajo škodo na tujih vrtovih, njivah in drugih površinah, omogočiti domačim živalim, da odlagajo iztrebke na javnih površinah v strnjenih naseljih in tako onesnažujejo okolico,
9. z brezobzirno vožnjo ali kako drugače poškropiti ali umazati pročelja objektov in ljudi, ki se nahajajo na javnih površinah ob cesti,
10. z metanjem kamenja ali drugih predmetov poškodovati ali ogrožati ljudi in premoženje,
11. imeti ob javnih cestah nasip, ograjo, živo mejo ali druge rastline in predmete v stanju, ki ovira ali ogroža prometno varnost, posega v cestno telo ali kvari zunanji videz kraja,
12. prislanjati predmete ali stvari na stene hiš, izložbena okna ali kamorkoli, kjer to lahko povzroči škodo, ovira promet ali kvari videz,
13. brez dovoljenja lastnika oziroma upravljavca ali uporabnika uničevati, trgati ali pobirati sadje, poljske in vrtne pridelke, kopati zemljo, pesek in kamenje, sekati ali pobirati les in ga odvažati ter odvajati vodo iz naravnih vodotokov,
14. vleči hlodovino po lokalnih ali krajevnih cestah in poteh,
15. odlagati hlodovino in druge predmete v jarke oziroma če se začasno odloži, je potrebno omogočiti pretok meteorne vode po jarkih,
16. sankati, smučati, drsati, kotalkati ali rolkati ter žogati se na javnih prometnih površinah,
17. puščati predšolske otroke brez nadzora, na cestah in drugih javnih mestih,
18. krošnjariti, preprodajati ali vsiljevati kakršnekoli predmete ali storitve po stanovanjih ali na javnih krajih,
19. streljati s strelnim orožjem, z zračno puško, lokom ali podobnimi napravami na kraju, kjer je lahko ogrožena varnost ljudi, živali in premoženja,
20. imeti nepokrit oziroma nezavarovan vodnjak, jamo, jašek ali drugo odprtino, kjer obstaja nevarnost padca,
21. na kakršenkoli način onemogočiti dostop do hidrantov,
22. metati sneg na vozišče iz pločnikov in dvorišč pri čiščenju snega,
23. prekopavanje in podkopavanje javne poti brez ustreznega dovoljenja upravljavca ali jih kakorkoli poškodovati,
24. postavljati na javne prometne površine ležeče policaje, deske ali podobne predmete, ki bi ovirali promet.
12. člen
Zaradi varstva ljudi in premoženja mora lastnik ali upravljavec:
1. odstraniti ali primerno zavarovati objekte, ki ne služijo več svojemu namenu in kvarijo videz kraja,
2. obnoviti, odstraniti ali primerno zavarovati objekte, ki kvarijo videz kraja ali ogrožajo varnost ljudi ali premoženja in so še vedno v uporabi,
3. odstraniti ali znižati predmete in rastje ob cestah, ki zmanjšujejo preglednost,
4. odstraniti ob vseh javnih površinah suha drevesa oziroma suhe veje dreves pri katerih obstaja nevarnost, da padejo in s tem ogrožajo varnost mimoidočih ali njihovo premoženje.
IV. VARSTVO ZDRAVJA IN ČISTOČE
13. člen
Z namenom varstva zdravja in čistoče je prepovedano:
1. odmetavati, spuščati ali odlagati predmete, snovi ali odpadke v naravno okolje ali druge površine in prostore, ki niso za to določeni,
2. onesnažiti vodo, namenjeno ljudem in živini, to je spuščati odplake, fekalije ali gnojnico v vodotoke, v opuščene vodnjake, na javne poti in v cestne jarke, kakor tudi na območju objektov za preskrbo s pitno vodo,
3. prati motorna vozila, delovne stroje s priključki in druge predmete na bregovih in strugah vodotokov in na zbirnih in zaščitenih območjih vodnih virov,
4. metati v kanalizacijske naprave predmete, ki lahko povzročijo zamašitev le-teh,
5. pustiti greznice in odtočne kanale odprte ali slabo zaprte in spuščati odplake iz greznice po površini,
6. puščati odpadke v zaščitenih območjih vodnih zajetij ali jih kakorkoli onesnažiti,
7. puščati odprte pokrove kontejnerjev in posod za smeti,
8. v sušnem obdobju gnojiti z gnojnico ali gnojevko v bližini stanovanjskih hiš in v posebej varovanih območjih,
9. puščati neočiščeno cestišče pri delu, ki posega na javno cesto,
10. spuščati odpadna olja in druge naftne derivate v naravno okolje,
11. povzročati ali razširjati smrad, plin ali prah, ki moti ljudi v urbanih naseljih,
12. prevažati žagovino in druge razpršilne stvari tako, da se raznašajo po cestišču in okolici,
13. pobirati in prevažati odpadke na način, ki povzroča onesnaževanje okolja,
14. na javnih površinah zanemariti red in čistočo tako, da kvari videz, moti okolico ali ogroža zdravje ljudi,
15. spuščati ali metati v studenec, potok ali reko snovi, ki onesnažijo vodo,
16. gojiti zdravju škodljive rastline, izdelovati zdravju škodljive snovi in jih razpečevati ali uporabljati.
V. VARSTVO ZUNANJEGA VIDEZA NASELIJ IN ZELENIH POVRŠIN
14. člen
Lastniki oziroma uporabniki motornih in drugih vozil, kmetijskih strojev in druge mehanizacije morajo sprotno očistiti javno cesto, ki so jo onesnažili z vožnjo ali obračanjem teh vozil in strojev na koncu njiv in drugih kmetijskih in gozdnih površin oziroma cesto, ki so jo onesnažili s hlevskim gnojem, prstjo ali blatom. Obračanje na njivah in drugih površinah mora biti urejeno tako, da s tem ni ovirana javna površina.
15. člen
Vzdrževalci oziroma upravljavci cest so dolžni zaradi varnosti prometa in čistoče pravočasno odstraniti z asfaltnih cest in drugih javnih površin pesek, ki so ga posipali zaradi poledice.
Enako velja tudi za druge snovi, ki bi lahko vplivale na varnost prometa in čistočo površin iz prejšnjega odstavka.
16. člen
Izložbena okna morajo biti čista in estetsko urejena. Reklamni in javni napisi morajo biti estetsko oblikovani in vzdrževani ter ne smejo ovirati dostopa.
17. člen
Vsak stanovanjski in poslovni objekt mora biti opremljen s hišno številko na vidnem mestu.
18. člen
Lastniki, najemniki in uporabniki stanovanjskih in drugih zgradb, so dolžni pred svojim objektom in pripadajoči funkcionalni površini:
1. skrbeti za ustrezno vzdrževanje zunanjega videza objekta,
2. skrbeti za ureditev zunanjih površin,
3. čimprej očistiti sneg, ki je zapadel ali padel s strehe na javno površino, dohode k stanovanjskim in drugim zgradbam, kanalizacijske jaške ali hidrante,
4. odstraniti sneg s strehe objekta, če količina zapadlega snega ogroža varnost mimoidočih,
5. skrbeti, da so na objektih nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, snegobrani, dimniki in podobne naprave, ki so obrnjene na javno površino,
6. posekati drevje, veje, grmovje in živo mejo, ki ovira promet vozil in pešce na javnih krajih,
7. poskrbeti, da se s streh oziroma žlebov nemudoma odstranijo ledene sveče in prepreči njihovo nadaljnje nastajanje, če ogrožajo varnost mimoidočih,
8. odstraniti opuščena vozila.
19. člen
Zaradi varstva zunanjega videza naselij je prepovedano:
1. pisati, risati ali na kakršenkoli drugi način zamazati zidove hiš in drugih stavb, ograje in podobno,
2. parkirati osebna in tovorna motorna vozila, avtobuse ali delovne stroje v stanovanjskih naseljih izven za to določenih mest in prostorov,
3. parkirati vozila v naravnem okolju brez dovoljenja lastnika ali upravljavca,
4. postavljati provizorične objekte na javnih površinah in na površinah, ki za to niso namenjene,
5. zastavo in prapore ter druge simbole uporabljati v nasprotju z veljavnimi predpisi.
6. hoditi ali voziti v naseljenih krajih izven poti, lomiti drevje, grmičevje in trganje cvetja,
7. odlagati dotrajano stanovanjsko opremo, drva ali drugo navlako na javnih površinah in v okolici stanovanjskih enot.
Pristojni občinski organ lahko v izjemnih primerih in za določena čas, dovoli odstopanje od prepovedi iz 2. in 4. točke tega člena.
20. člen
Prepovedano je postavljati šotore, bivalne avtobuse, avtomobilske prikolice za bivanje in barake, ali kako drugače taboriti na zemljiščih, ki niso za to določena in brez soglasja lastnika.
Pristojni občinski organ lahko za določen čas dovoli bivanje oziroma taborjenje na zemljiščih, ki niso za to določena po predhodnem soglasju lastnika oziroma upravljavca zemljišča in pristojne inšpekcijske službe. Šotor, bivalni avtobus, avtomobilsko prikolico za bivanje ali barako mora lastnik odstraniti v roku, ki mu ga določi pristojni organ. Če tega ne stori lastnik sam, pristojni organ z odločbo določi podjetje ali podjetnika, ki to stori na stroške lastnika. Če lastnika ali uporabnika ni mogoče ugotoviti, se odstranitev opravi na stroške proračuna občine. V primeru, da se lastnik ugotovi kasneje, se stroški odstranitve izterjajo kasneje.
VI. VARSTVO PRED HRUPOM V NARAVNEM IN BIVALNEM OKOLJU
21. člen
Zaradi varstva pred hrupom v naravnem in bivalnem okolju je prepovedano:
1. na javnih prireditvah in drugih javnih mestih in v zasebnih prostorih povzročati prekomeren hrup z uporabo zvočnikov, radijskih in televizijskih sprejemnikov, glasbil in drugih naprav za povzročanje zvokov, še posebej pa v času med 22. in 6. uro,
2. z vpitjem, petjem, hrupom motornih vozil, koles z motorjem, uporabo petard in drugih pirotehničnih sredstev ali na kak drug način motiti nočni mir in počitek občanov med 22. in 6. uro, preko celega dne pa povzročati čezmeren hrup ali ropot v neposredni bližini šole, vrtca, zdravstvene postaje, pokopališč, cerkva in strnjenih stanovanjskih naseljih.
22. člen
Hrup je vsak zvok, ki v naravnem in življenjskem okolju vzbuja nemir, moti človeka in škoduje njegovemu zdravju ali počutju ali škodljivo vpliva na okolje. Vir hrupa je objekt ali naprava, katerega uporaba ali obratovanje povzroča v okolju stalen ali občasen hrup, in je predvsem:
– industrijski, obrtni ali drug proizvodni objekt ali naprava, objekt ali naprava v kmetijstvu in gozdarstvu,
– cestna in železniška infrastruktura, parkirna hiša ali odprto parkirišče,
– letališče ali helikoptersko vzletišče,
– strelišče ali poligon za uničevanje neeksplodiranih ubojnih sredstev,
– poligon za potrebe zaščite in reševanja,
– objekt za športne ali druge javne prireditve,
– gostinski ali zabaviščni lokal, ki uporablja zvočne naprave,
– odprto ali prekrito gradbišče,
– avtodromi, vrtiljaki, športna strelišča in podobni zabaviščni objekti in naprave.
Vir hrupa je tudi javna prireditev, javni shod in vsaka uporaba zvočnih ali drugih naprav, ki povzročajo hrup, če se odvija na javnem kraju, na prostem ali v objektu, ki za takšne dejavnosti sicer ni namenjen.
23. člen
Za mejne vrednosti ravni hrupa, ukrepanje za preprečevanje in zmanjšanje hrupa, nadzor, kazni, splošne, prehodne in končne določbe se uporabljajo določbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95).
VII. ČAS TRAJANJA JAVNIH PRIREDITEV
24. člen
Javne prireditve v Občini Kostel, na katerih se uporabljajo glasbila in zvočne naprave, ki motijo nočni mir in počitek ljudi v naravnem in bivalnem okolju se lahko organizirajo praviloma ob petkih, sobotah in nedeljah ter predprazničnih in prazničnih dneh in smejo trajati:
1. ob petkih in nedeljah ter predprazničnih dneh do 22. ure, ob sobotah in prazničnih dneh do 24. ure,
2. pristojni upravni organ za upravne notranje zadeve z odločbo lahko določi podaljšan čas trajanja prireditve, samo s predhodnim soglasjem pristojnega občinskega organa. Izjemoma lahko pristojni upravni organ za upravne notranje zadeve lahko izda dovoljenje za podaljšanje javnih prireditev ne glede na dan, oziroma datum dogajanja, vendar samo ob predhodni pridobitvi soglasja občinskega organa.
VIII. RAVNANJE Z OPUŠČENIMI VOZILI
25. člen
Opuščeno vozilo je vozilo, s katerega so odstranjene registrske tablice ali je brez veljavne registracije ali je huje poškodovano in nihče ne skrbi zanj, na parkirnem prostoru, pločniku, zeleni površini, kmetijski površini, gozdni površini ali na drugi površini, katere lastnik je pravna ali fizična oseba oziroma je vknjižena kot javno dobro.
26. člen
Pristojni občinski upravni organ v postopku odstranjevanja opuščenega vozila najprej pismeno opozori lastnika opuščenega vozila, da je dolžan v roku osmih dni odstraniti opuščeno vozilo s površine iz prejšnjega člena. Če v določenem roku lastnik ne odstrani opuščenega vozila, izda pristojni občinski upravni organ odločbo o odstranitvi s katero določi podjetje ali podjetnika, ki to stori na stroške lastnika. Če ni možno ugotoviti, kdo je lastnik opuščenega vozila, odredi pristojni občinski upravni organ odstranitev vozila na stroške proračuna občine. V primeru, da se lastnik ugotovi kasneje, se stroški odstranitve izterjajo kasneje.
IX. RAVNANJE S KMETIJSKIMI ZEMLJIŠČI
27. člen
Kmetijska zemljišča so zemljišča, ki so primerna za kmetijsko pridelavo, razen stavbnih in vodnih zemljišč ter za druge namene določenih zemljišč. Med kmetijska zemljišča spadajo tudi vsa zemljišča v zaraščanju, ki niso določena za gozd na podlagi zakona o gozdovih.
28. člen
Kmetijska zemljišča je treba uporabljati v skladu z njihovim namenom ter preprečevati njihovo onesnaževanje ali drugačno degradiranje in onesnaževanje ali drugačno zaviranje rasti rastlin.
29. člen
Pravna ali fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča mora na svojih, zakupljenih ali drugače dodeljenih neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih dopustiti drugim čebelarjenje, lov in rekreativno nabiranje plodov prostorastočih rastlin, zelnatih prostorastočih rastlin, gob in prostoživečih živali v skladu s predpisi ter dopustiti prosto gibanje drugim osebam po neobdelovalnih kmetijskih zemljiščih, če se s tem ne povzroči škoda. Povzročitelj škode na zemljišču ali pridelku je odškodninsko odgovoren lastniku, zakupniku ali drugemu uporabniku kmetijskega zemljišča oziroma pridelka v skladu s predpisi.
30. člen
Lastnik, zakupnik ali drug uporabnik kmetijskega zemljišča mora obdelovati kmetijsko zemljišče na predpisan način in kot dober gospodar in mora kmetijsko proizvodnjo prilagoditi ekološkim in talnim razmeram, uporabljati zemljiščem in kraju primerne metode za preprečevanje zbitosti tal, erozije in onesnaženja ter za zagotavljanje trajne rodovitnosti zemljišč. Če kmetijska inšpekcija ali kmetijska svetovalna služba ugotovi, da obdelovalec ne uporablja kmetijskega zemljišča v skladu s prvim odstavkom tega člena, razišče vzroke za tako stanje. V skladu z ugotovljenim stanjem naloži kmetijski inšpektor obdelovalcu izvedbo primernih ukrepov. Obdelovalec mora ukrepe izvesti najpozneje do začetka kmetijskih del v naslednjem koledarskem letu oziroma v enem letu, sicer se izvedba potrebnih ukrepov na stroške lastnika, zakupnika ali drugega uporabnika kmetijskega zemljišča zagotovi v izvršilnem postopku.
31. člen
Za rabo kmetijskih zemljišč, njihovo varstvo, promet in zakup, agrarne operacije in skupne pašnike, nadzor, kazni, splošne, prehodne in končne določbe se uporabljajo določbe zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 59/96).
X. KAZENSKE DOLOČBE
32. člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 tolarjev se kaznuje za prekršek:
1. kdor ravna v nasprotju s 16., 21. in 22. točko 6. člena,
2. kdor ravna v nasprotju s 1., 2., 3., 5., 10., 13., 14., 15., 17., 19., 21. in 24. točko 11. člena,
3. kdor ravna v nasprotju s 1., 2., 3., 6., 8., 9., 10., 14., 15. in 16. točko 13. člena,
4. kdor ne ravna v skladu s 14. členom,
5. kdor ne ravna v skladu s 15. členom,
6. kdor ne ravna v skladu s 17. členom,
7. kdor ravna v nasprotju z 2. in 4. točko 19. člena,
8. kdor ravna v nasprotju z 20. členom,
9. kdor ne ravna v skladu z 21. členom,
10. kdor ravna v nasprotju s 24. členom,
11. kdor ne ravna v skladu s 25. in 26. členom.
33. člen
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz 5. in 19. točke 11. člena se kaznuje z denarno kaznijo od 20.000 do 300.000 tolarjev; odgovorna oseba pravne osebe pa z denarno kaznijo od 10.000 do 50.000 tolarjev.
34. člen
Z denarno kaznijo od 10.000 do 20.000 tolarjev se kaznuje za prekršek:
1. kdor ravna v nasprotju s 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. ali 8. točko 4. člena,
2. kdor ravna v nasprotju s 1., 2., 4., 7., 9., 11., 12., 13., 15., 17. in 23. točko 6. člena,
3. kdor ravna v nasprotju s 7. členom,
4. kdor ravna v nasprotju z 8. členom,
5. kdor ravna v nasprotju s 4., 6., 7., 8., 11., 12., 18., 20., 22. in 23. točko 11. člena,
6. kdor ravna v nasprotju s 4., 5., 7. in 11. točko 13. člena,
7. kdor ravna v nasprotju s 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. ali 8. točko 18. člena,
8. lastniki in upravljavci lokalov, ki ravnajo v nasprotju s 16. členom,
9. kdor ravna v nasprotju s 1. in 5. točko 19. člena.
35. člen
Z denarno kaznijo 5.000 tolarjev se kaznuje za prekršek takoj na mestu:
1. kdor ravna v nasprotju s 3., 5., 6., 8., 10., 14., 18., 19. in 20. točko 6. člena,
2. kdor ravna v nasprotju z 9. in 16. točko 11. člena,
3. kdor ne ravna v skladu z 12. členom,
4. kdor ravna v nasprotju z 12. in 13. točko 13. člena,
5. kdor ravna v nasprotju s 3. točko 19. člena.
36. člen
Denarno kazen za prekršek po 35. členu izreče in izterja od povzročitelja prekrška takoj na mestu pooblaščena oseba.
37. člen
Zoper kršitelje po 3. členu tega odloka se uvede postopek o prekršku.
38. člen
Uvedbo postopka o prekršku po tem odloku predlagajo pristojni občinski upravni organi, drugi organi in organizacije, ki izvajajo javna pooblastila, občani in oškodovanci.
XI. KONČNI DOLOČBI
39. člen
Na področjih, kjer v času izvajanja odloka ugotovijo pomanjkljivosti, se le-te lahko odpravijo z odločbo, ki jo izda pristojni občinski organ.
40. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015-03 04/01
Vas, dne 19. julija 2001.
Župan
Občine Kostel
Valentin Južnič l. r.