Uradni list

Številka 28
Uradni list RS, št. 28/2001 z dne 19. 4. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 28/2001 z dne 19. 4. 2001

Kazalo

1776. Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Videm, stran 3090.

Na podlagi 7. člena zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93), statuta Občine Videm (Uradni list RS, št. 18/99) in na podlagi drugih veljavnih predpisov izdanih na njihovi podlagi je Občinski svet občine Videm na seji dne 13. 3. 2001 sprejel
O D L O K
o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Videm
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa pogoje in način odvajanja in čiščenja odpadnih voda, gospodarjenje z objekti in napravami, kateri služijo za odvajanje in čiščenje odplak nastalih v gospodinjstvih, industrijskih in pri drugih uporabnikih, odvajanje padavinske vode iz naselij, katera so priključena na javno kanalizacijsko omrežje in obveznosti, pravice in odgovornosti upravljalca in uporabnikov teh objektov in naprav.
2. člen
Gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka obsega:
1. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer obstajajo sistemi javne kanalizacije,
2. odvajanje komunalnih odpadnih voda na območjih, kjer ni sistemov javne kanalizacije,
3. odvajanje padavinskih voda v javno meteorno ali javno kanalizacijo mešanega tipa,
4. odvajanje tehnoloških odpadnih voda v sisteme javne kanalizacije,
5. čiščenje komunalnih voda, tehnoloških odpadnih voda in njihovih mešanic,
6. čiščenje padavinskih odpadnih voda.
3. člen
Gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju občine izvaja (v nadaljevanju: upravljalec) na podlagi sklepa občinskega sveta.
4. člen
Za uporabnike javne kanalizacije se šteje vsaka fizična in pravna oseba, ki odvaja odpadne vode v javno kanalizacijo. Za naprave, s katerimi upravlja in razpolaga uporabnik in so njegova last, štejejo objekti in naprave navedene v 6. členu tega odloka, ne glede na dolžino in profil, do priključka na javno kanalizacijo, z vsemi objekti in napravami v zgradbah in na zemljiščih.
5. člen
Javna kanalizacija je celotno kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi objekti in napravami, ki služijo odvajanju in čiščenju komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih voda ter je v upravljanju in vzdrževanju upravljalca.
II. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJALCA
6. člen
Objekti in naprave uporabnika
Objekti in naprave uporabnika so:
– kanalizacijski priključek,
– interna kanalizacija,
– začasne naprave in objekti za predčiščenje odpadnih voda (lokalne čistilne naprave, greznice, gnojnične jame), za čas do priključitve na javno kanalizacijo,
– interna črpališča odpadnih vod,
– vodomeri na lastnih vodnih virih ali na iztokih pred izpustom v javno kanalizacijo,
– merna mesta in vzorčevalniki na kanalizacijskem priključku ali na vtokih in iztokih iz internih čistilnih naprav.
Objekte in naprave iz prvega odstavka tega člena vzdržuje uporabnik na svoje stroške. Uporabnik je dolžan s temi napravami in objekti gospodariti tako, da je omogočeno nemoteno odvajanje odpadne in padavinske vode ter, da voda pred iztokom v javno kanalizacijo izpolnjuje zahtevane pogoje uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda in virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
7. člen
Kanalizacijski priključek na javno kanalizacijo se lahko izvede le v revizijski jašek. Kanalizacijski priključek poteka od objekta ki se priključuje, do revizijskega jaška na javnem omrežju, v katerega se naveže in mora biti vedno dostopen upravljalcu zaradi nadzora. Izgradnjo kanalizacijskega priključka financira uporabnik in je njegova last.
8. člen
Interna kanalizacija je kanalizacija v zgradbi in na zemljišču uporabnika do prvega jaška na kanalizacijskem priključku.
9. člen
Objekti in naprave upravljalca so:
a) sekundarno omrežje in naprave
– kanalizacija mešanega in ločenega sistema za neposredno priključevanje porabnikov na posameznem območju (v stanovanjskih, industrijskih, turističnih in manjših naseljih),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode na sekundarnem omrežju,
– naprave za čiščenje odpadne vode v posameznem območju (stanovanjskem, industrijskem, turističnem in manjših naseljih);
b) primarno omrežje in naprave
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda iz dveh ali več stanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
– črpališča za prečrpavanje odpadne in padavinske vode iz večstanovanjskih in drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih),
– naprave za čiščenje odpadnih voda za večstanovanjskih ali drugih območij v ureditvenem območju naselja (industrijskih območjih, turističnih območjih, manjših naseljih);
c) magistralno omrežje in naprave
– kanalski vodi za odvajanje odpadnih in padavinskih voda regijskega ali medregijskega pomena,
– črpališča za prečrpavanje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju,
– naprave za čiščenje odpadnih in padavinskih voda na magistralnem omrežju (centralne čistilne naprave).
10. člen
Upravljalec je dolžan voditi kataster kanalizacijskega omrežja, ki mora vsebovati seznam in lego objektov in naprav iz 9. člena tega odloka ter register kanalskih priključkov.
III. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO KANALIZACIJO
11. člen
Komunalne in tehnološke odpadne vode se praviloma odvaja do čistilnih naprav ločeno od padavinskih odpadnih vod. Le izjemoma se odvajajo skupaj v mešanem kanalizacijskem sistemu. Meteorne odpadne vode je po predhodnem čiščenju v peskolovcih in po potrebi v koalescenčnih lovilcih mineralnih olj, potrebno ponikati ali odvesti po meteorni kanalizaciji in odvodnih jarkov do vodotokov, v skladu s soglasjem upravljalca vodotoka. Način odvodnje meteornih vod določita upravljalca v soglasjih.
12. člen
Objekte, ki še niso priključeni, je treba priključiti na javno kanalizacijo v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka, če to dopuščajo zmogljivosti in tehnična izvedba javne kanalizacije.
13. člen
Uporabnik mora ob priključitvi na javno kanalizacijo opustiti greznice in upravljalcu omogočiti nadzor nad kanalskim priključkom.
14. člen
Upravljalec izdaja soglasja k:
– prostorskim izvedbenim aktom,
– lokacijski dokumentaciji,
– na projekt za pridobitev gradbenega ali enotnega gradbenega dovoljenja,
– za priključitev na javno kanalizacijo,
– za pridobitev uporabnega dovoljenja,
– na priglasitve manjših gradbenih del, v primerih ko se na priglasitev izvajajo objekti odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
Upravljalec sodeluje pri tehničnih pregledih novo zgrajenih objektov in naprav javne kanalizacije.
15. člen
Uporabnik predloži k vlogi za pridobitev soglasja iz prejšnjega člena ali pred priključitvijo objekta naslednjo dokumentacijo:
a) za soglasja k lokacijski dokumentaciji:
– lokacijsko dokumentacijo,
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– opis specifičnosti gradnje in namembnosti objekta s predvideno potrošnjo vode in karakteristike onesnaževanja;
b) za soglasje k projektu za pridobitev gradbenega ali enotnega gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno lokacijsko dovoljenje (v primeru pridobivanja gradbenega dovoljenja),
– lokacijsko dokumentacijo (v primeru pridobivanja enotnega gradbenega dovoljenja),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja s projektom zunanje ureditve, ki določa način odvodnje komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih vod,
– soglasje lastnikov ali uporabnikov parcel, po katerih bo potekal priključek, last uporabnika, oziroma sodna odločitev, ki nadomesti soglasje,
– izračun biokemijske obremenitve,
– opis tehnološkega postopka s podatki o odpadnih in nevarnih snoveh v proizvodnji;
c) soglasje za priključitev obstoječih objektov in soglasje za priključitev, če ni bilo izdano že v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje če je bilo izdano, oziroma dokaz o legalnosti gradnje (zemljiškoknjižni izpisek z navedbo leta izgradnje objekta),
– katastrski načrt (mapna kopija),
– situacijo z vrisanim objektom v merilu 1:1000 ali 1:500,
– načrt strojne (vodovodne napeljave),
– soglasje lastnikov, upravljalcev oziroma uporabnikov parcel, preko katerih bo potekal priključek, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje,
– projekt interne kanalizacije in kanalizacijskega priključka;
d) soglasje na priglasitve manjših gradbenih del, objektov odvajanja in čiščenja odpadnih vod,
– minimalno tehnično dokumentacijo z mapno kopijo, situacijo z vrisano traso objekta v merilu 1:1000 ali 1:500, geodetskim posnetkom, vzdolžnimi profili in popisi del,
– soglasje lastnikov, upravljalcev oziroma uporabnikov parcel preko katerih bo potekal vod, oziroma sodno odločitev, ki nadomesti soglasje.
16. člen
Priključek na javno kanalizacijo se izvede praviloma za vsak objekt posebej. Če se zaradi racionalnosti izvedbe poveže več objektov z enim priključkom, je potrebno na priključku, kjer se cevovodi združijo izvesti revizijski jašek.
17. člen
Upravljalec je dolžan dovoliti priključitev na javno kanalizacijo, ko je uporabnik izpolnil vse pogoje, določene s soglasji in predložil vso potrebno dokumentacijo. Uporabnik mora pred izvedbo priključka lastniku – občini poravnati povračilo za priključek na kanalsko omrežje, ali pri ustreznem organu le-te pridobiti potrdilo o oprostitvi plačila povračila. Uporabnik poravna enkraten znesek povračila ne glede na to ali se priključuje samo na javno fekalno kanalizacijo, javno meteorno kanalizacijo, na obojno hkrati, ali v izjemnih primerih na mešan sistem javne kanalizacije. Če priključitev ni možna, mora upravljalec o tem obvestiti uporabnika.
18. člen
Vsa dela pri graditvi objektov javne kanalizacije in priključkov nadzira občina oziroma v njenem imenu upravljalec. Priključitev na javno kanalizacijo lahko izvede pod nadzorom upravljalca le izvajalec, ki je za to usposobljen in ima pisno pooblastilo upravljalca za izvajanje tovrstnih del. Pisno pooblastilo se izda za dobo enega leta in ni prenosljivo.
Upravljalec po priključitvi vpiše uporabnika javne kanalizacije v evidenco uporabnikov in mu izda potrdilo o priključitvi.
Ukinitev priključka na javno kanalizacijo je mogoče le v primeru rušenja priključenega objekta. Priključek objekta odjavi uporabnik objekta, ki objekt ruši, najkasneje 14 dni pred ukinitvijo priključka. Upravljalec po odjavi zbriše uporabnika iz evidence uporabnikov.
IV. PREVZEM JAVNIH OBJEKTOV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VOD V UPRAVLJANJE
19. člen
Investitor graditve objektov javne kanalizacije in čiščenja odplak mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upravljanje in gospodarjenje upravljalcu.
Za prevzem objektov in naprav javne kanalizacije in čiščenja odplak v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
– kanalizacijska mreža in naprave, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno tehnično dokumentacijo, soglasja, pozitivno opravljen preizkus vodotesnosti, kataster, evidenco priključkov, uporabno dovoljenje, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti, urejena lastninska razmerja, itd.,
– za objekte čiščenja odplak, ki se predajajo, morajo imeti vso potrebno dokumentacijo, soglasja, poslovnik o obratovanju, navodila za obratovanje, uporabno dovoljenje, servisne in garancijske listine, evidenco osnovnih sredstev in njihove vrednosti,
– izračunana in sprejeta mora biti cena odvajanja in čiščenja odpadnih voda, ki upravljalcu omogoča nemoteno upravljanje javnih prevzetih objektov in naprav, ali na drug način zagotovljeno pokrivanje stroškov obratovanja,
– postopek prevzema mora biti izveden dokumentirano z zapisniki o primopredaji (dokumentacije, evidence, knjigovodski podatki, blagajniški podatki, listine o lastništvu, podatki o terjatvah in dolgovih in ostalih poslovnih zadev),
– prevzem mora potrditi organ upravljanja upravljalca.
V. MERITVE KOLIČIN ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA IN MERITVE ONESNAŽENJA ODPADNIH VODA
20. člen
Količina odpadnih voda posameznega uporabnika se ugotovi:
– na osnovi odčitkov vgrajenega vodomera na kanalizacijskem omrežju uporabnika, vgrajenem na delu kanalizacije, kjer registrira vso odpadno vodo uporabnika, ki se steka v javno kanalizacijsko omrežje,
– na osnovi porabljene vodo odčitane iz vgrajenega vodomera na javnem vodovodnem omrežju in lastnem črpališču uporabnika, za primere, ko uporabnik nima vgrajenega vodomera na izpustu v javno kanalizacijsko omrežje.
Količino odpadnih voda ugotavlja upravljalec kanalizacijskega omrežja.
21. člen
Uporabniki, ki uporabljajo vodo iz lastnih vodnih virov ali imajo meritev količin odplak izvedeno pred izpustom v javno kanalizacijsko omrežje, morajo vgrajene vodomere vzdrževati sami. Vsi uporabniki z lastnimi viri vode, sklenejo z upravljalcem javne kanalizacije pogodbo o odvajanju odpadnih vod in načinu meritev odvedenih količin vode.
Uporabniki vode, ki z lastnimi objekti in napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgraditi v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega odloka.
22. člen
Če upravljalec ali uporabnik ugotovita, da je obračunski vodomer v okvari ali je ugotovljen nedovoljen način rabe ali, če iz drugega razloga ni mogoče odčitati obračunskega vodomera, je osnova za obračun povprečna dnevna poraba zadnjega obdobja, ki je bila ugotovljena na osnovi odčitkov. Če ni bilo nobenega obračuna in vgradnja vodomera ni mogoča, se določi poraba na osnovi dejansko izmerjenega odtoka odpadne vode. Obračun na podlagi standardov se izvede, če ni mogoče izvesti kontrole porabe vode na podlagi meritev.
23. člen
Količina in lastnost odpadne vode mora biti v skladu z uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96), oziroma v skladu z uredbami za posamezne vrste virov onesnaženja, (Uradni list RS, št. 35/96), oziroma v skladu z uredbami za posamezne vrste virov onesnaženja, čistilnih naprav ali za posamezno emitirano snov.
Če za določeno škodljivo snov ali za vrsto odpadne vode, pristojni minister ni sprejel standarda, se uporabljajo standardi in smernice, ki veljajo v Evropski uniji.
V javno kanalizacijo se smejo spuščati samo tiste odpadne vode, ki so določene v soglasju za kanalski priključek.
24. člen
Na iztoku tehnološke odpadne vode iz vira onesnaženja in na vtoku in iztoku iz komunalne ali skupne čistilne naprave je potrebno urediti stalno merilno mesto, ki je dovolj veliko in dostopno ter opremljeno tako, da je meritve mogoče izvajati tehnično ustrezno in brez nevarnosti za izvajalca meritev.
Uporabnik mora upravljalcu v potrditev predložiti projekt za izvedbo merilnega mesta.
Uporabnik mora upravljalcu dovoliti dostop do merilnega mesta in mu omogočiti pregled obratnega dnevnika, odvzem vzorcev odpadne vode za določitev kvalitete odpadne vode in meritve količine odpadne vode ter pregled delovanja merilnih naprav.
25. člen
Kadar upravljalec presodi, da uporabnik iz tehničnih razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja merilnega mesta nesorazmerno draga, lahko upravljalec predvidi druge načine za določitev količine in kvalitete odpadne vode.
26. člen
Meritve obratovalnega monitoringa in meritve, določene v soglasju, ki so osnova za izračun kanalščine in čiščenja odplak, izvaja za izvajanje obratovalnega monitoringa odpadnih voda pooblaščeno podjetje ali upravljalec, ki določita način merjenja količine, stopnje onesnaženosti in pogostosti meritev odpadne vode. Vse stroške meritev odpadnih in padavinskih voda plača uporabnik javne kanalizacije.
Uporabnik lahko izvaja meritve sam le, če je pooblaščen izvajalec obratovalnega monitoringa. Upravljalec lahko zmanjša pogostnost in obseg meritev, ki so določene v soglasju, če uporabnik dokaže, da je kakovost odpadne vode na priključku v javno kanalizacijo ustrezna.
27. člen
O rezultatih meritev obratovalnega monitoringa odpadnih vod je uporabnik dolžan upravljalca sproti pisno obveščati. V ta namen mu redno dostavljajo poročila o meritvah kvalitete in količine odpadnih vod.
28. člen
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o vseh spremembah kvalitete in količin odpadne vode, ki so trajnejšega značaja.
Uporabnik je dolžan takoj obvestiti upravljalca o nevarnih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme in malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.
29. člen
Uporabnik izvaja takšne ukrepe in tehnične rešitve, ki zmanjšujejo količino in izboljšujejo kvaliteto odpadne vode, ki odteka v javno kanalizacijo.
Če so potrebni dodatni postopki čiščenja, mora uporabnik predložiti upravljalcu tudi tehnološki projekt sanacije, izdelan v skladu s 66. členom zakona o varstvu okolja in ponovno zaprositi za izdajo soglasja za kanalski priključek.
30. člen
Za zbiranje odpadne vode in živalskih iztrebkov iz hlevov je uporabnik dolžan zgraditi gnojišče in gnojiščno jamo ali zbiralnik za gnojevko. Gnojišča morajo biti zgrajena tako, da gnojevka ne sme odtekati v javno kanalizacijo, v površinske vode ali v podtalnico.
VI. ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA NA OBMOČJIH, KJER NI SISTEMOV JAVNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA
31. člen
Na območjih, kjer ni zgrajenih sistemov javne kanalizacije, je obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odplak (greznice, čistilne naprave), na katere se ne navezuje padavinskih voda.
Dovoli se gradnja izključno vodotesnih greznic na praznjenje.
Za izgradnjo greznice si mora investitor pridobiti ustrezno dovoljenje. K temu dovoljenju mora izdati soglasje tudi pristojna občinska služba.
32. člen
Uporabniki morajo zagotoviti redno čiščenje in vzdrževanje objektov čiščenja odplak. Praznjenje greznic se opravlja po potrebi, vendar najmanj enkrat letno, s strani za to pooblaščene organizacije, ki opravlja gospodarsko javno službo odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Vsebino greznic se lahko odpelje izključno na fekalno napravo za prevzem in čiščenje grezničnih gošč.
VII. PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA
33. člen
Upravljalec lahko po opozorilu na stroške uporabnika prekine odvajanje in čiščenje komunalne, tehnološke in padavinske odpadne vode v naslednjih primerih:
1. če odpadna voda uporabnika ogroža zdravje občanov in varno obratovanje javne kanalizacije,
2. če odpadna voda prekorači temperaturo, dovoljene količine maščob, kislin, trdih predmetov, radioaktivnih, strupenih, gorljivih, eksplozivnih, abrazivnih, korozivnih in drugih škodljivih snovi v koncentraciji nad dovoljeno maso, ki lahko same ali skupaj z drugimi snovmi ogrožajo nemoteno delovanje omrežja in čistilne naprave,
3. če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev ali pa je v nasprotju z njim,
4. če uporabnik ne izpolnjuje obveznosti iz tega odloka,
5. če uporabnik ne poravnava računov za kanalščino.
Uporabnik ne sme odvajati v javno kanalizacijo drenažne oziroma podtalne ali površinske vode, razen v primerih ko upravljalec v soglasju to dopusti.
Odvajanje odpadne vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve.
Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve.
Uporabnik je dolžan poravnati nastalo škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je le-ta nastala zaradi kvalitete uporabnikovih voda.
34. člen
Upravljalec ima pravico za krajši čas prekiniti odvajanje odpadne in padavinske vode zaradi vzdrževalnih del na javnih objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odplak, vendar mora o času trajanja prekinitve pravočasno obvestiti uporabnike, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno.
V primeru intervencije na javnih objektih in napravah za odvajanje in čiščenje odpadnih vod, lahko upravljalec takoj prekine obratovanje, vendar mora o tem nemudoma obvestiti uporabnike.
35. člen
Prekinitev odvajanja odplak lahko nastane tudi v primeru višje sile, to je v primeru: naravnih katastrof oziroma večje ujme, povezave z nalivi, ki se pojavljajo s pogostostjo manjšo kot enkrat letno, udorov ter izpada električne energije. Zaradi teh primerov ni utemeljeno zahtevati (od upravljalca) odškdonino za škodo, ki bi eventualno nastala na objektih in napravah uporabnika. Uporabnik ima pravico zahtevati odškodnino za škodo le v drugih primerih prekinitve odvajanja odpadne vode, če je le-ta nastala po krivdi upravljalca.
VIII. PRAVICE IN OBVEZNOSTI UPRAVLJALCA IN UPORABNIKOV
36. člen
Zaščita vodonosnih območij in vodovodov je primarna pravica in dolžnost uporabnikov in upravljalca.
37. člen
1. Obveznosti upravljalca
Upravljalec ima pri odvajanju in čiščenju komunalnih, tehnoloških in padavinskih odpadnih voda naslednje obveznosti:
– da skrbi za brezhibno obratovanje kanalske mreže, čistilnih naprav in objektov, ki so v njegovem upravljanju in da pravočasno ukrepa, ko uporabnik ne upošteva določil iz tega odloka,
– pri uporabnikih redno kontrolira sestavo odpadne vode, delovanje čistilnih naprav in drugih naprav za predčiščenje tehnološke odpadne vode ter pregleduje dnevnik obratovanja le-teh,
– da uporabnikom izdaja ustrezna soglasja za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje, na podlagi potrjenih projektov,
– ravna skladno z določbami tega odloka ter z njimi seznanja uporabnike,
– da kontrolira skladnost gradnje kanalov, priključkov in čistilnih naprav z načrti, na katere je bilo dano soglasje,
– da pregleda in prevzema v upravljanje kanalsko omrežje pod pogoji, navedenimi v 19. členu tega odloka,
– vodi kataster objektov in naprav, ki služijo odvajanju in čiščenju odplak,
– da pri uporabnikih pregleda izvedene priključke, po položitvi pred zasipom,
– da pregleda interno kanalsko mrežo in ostale naprave pri uporabnikih ob gradnji in uporabnikom izda izjavo za pridobitev dovoljenja za uporabo,
– obvešča uporabnike o prekinitvah odvajanja in čiščenja odpadnih voda, preko sredstev javnega obveščanja ali neposredno,
– skrbi za meritve in obračun odvedene in prečiščene vode uporabnikov,
– kontrolira vodotesnost kanalov in drugih objektov odvajanja in čiščenja odplak,
– kontrolira nivoje olj in maščob v napravah za njihovo odstranjevanje.
2. Obveznost uporabnikov
– da redno vzdržujejo greznice, interno kanalsko omrežje, priključke, črpališča, vodomere, merska mesta in čistilne naprave na svojem kanalizacijskem omrežju,
– da redno čistijo lovilce maščob in trdih predmetov in da vodijo dnevnik obratovanja teh naprav,
– odvajajo odpadno vodo, ki ne prekoračuje predpisanih mejnih vrednosti,
– redno kontrolirajo sestavo odpadne tehnološke vode in rezultate posredujejo upravljalcu,
– omogočijo upravljalcu vzorčenje tehnoloških ali mešanic odpadnih vod, v vsakem času, tudi izven rednega obratovalnega časa,
– da pri upravljalcu pravočasno vlagajo vloge in ustrezno dokumentacijo za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje,
– da interno kanalsko mrežo in ustrezne naprave zgradijo le skladno z odobrenim načrtom in izdanim soglasjem upravljalca,
– da upravljalcu omogočijo pregled interne kanalizacije in čistilnih naprav,
– da pravočasno opozorijo upravljalca na ugotovljene pomanjkljivosti na javni kanalski mreži ter da opozarjajo na neizpolnjevanje teh pogojev pri sebi in drugih uporabnikih kanalizacije,
– dolžni so prijaviti upravljalcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode,
– redno plačevati odvajanje in čiščenje odpadne vode na podlagi izdanih računov,
– dolžni so spremeniti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja in čiščenja odpadne vode,
– če naprava za predčiščenje ne dosega predpisanih učinkov, morajo uporabniki pisno obvestiti upravljalca o spremembah načina obratovanja čistilne naprave ali o uvedbi dodatnih tehnoloških postopkov, ki bodo zagotovili doseganje zahtevanih učinkov čiščenja,
– odpadno vodo, ki ni primerna za izpust v javno kanalizacijo, ni dovoljeno pred spuščanjem v javno kanalizacijo redčiti z vodo (pitno, hladilno, drenažno), da bi z redčenjem dosegli zahtevane lastnosti,
– čiščenje požiralnikov in peskolovov na cestnih površinah, pri katerih se meteorna voda odvaja po javnih kanalizacijski mreži, je dolžan upravljalec cest, ulic in trgov čistiti najmanj enkrat letno (ali pa to naročiti pri upravljalcu kanalskega omrežja),
– uporabniki se ne smejo priključiti na javno kanalizacijo brez soglasja upravljalca in ne smejo prekiniti odvoda odpadne vode drugemu uporabniku.
38. člen
Izvajalci del, kateri izvajajo vzdrževalna ali druga dela na cestah, ulicah in trgih ter s svojimi deli posegajo v in na območje kanalizacijskega omrežja oziroma drugih naprav in objektov, ki so potrebni za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda, si morajo predhodno pridobiti soglasja upravljalca.
Izvajalci del morajo pri vzdrževanju in rekonstrukciji cest, ulic in drugih prometnih javnih površin vzpostaviti na kanalizacijskem omrežju naprave v prvotno stanje.
Upravljalci drugih objektov in naprav (vodoovod, elektro omrežje, toplovod, plinovod, telefonsko omrežje itd.) morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah zagotoviti, da ostane kanalizacijsko omrežje in naprave nepoškodovane.
IX. OBRAČUNAVANJE KANALŠČINE IN ČIŠČENJA ODPLAK
39. člen
Viri financiranja javne službe so:
– kanalščina,
– sredstva čiščenja odpadnih voda,
– sredstva občinskega proračuna,
– prispevki občanov,
– sredstva državnega proračuna in državnih skladov,
– priključne in druge predpisane takse,
– dotacije in subvencije,
– druga sredstva, namenjena za izgradnjo in delovanje sistemov za odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda.
40. člen
Kanalščino so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki odvajajo odpadne vode v javno kanalizacijsko omrežje, ne glede na oskrbovalni vodni vir in ne glede na to ali se omrežje zaključi s čistilno napravo za odpadne vode.
Stroške čiščenja odpadnih voda so dolžni plačevati vsi uporabniki, ki preko kanalizacijskega omrežja odvajajo odpadne vode do javnih naprav za čiščenje odpadnih voda.
41. člen
Kanalščina predstavlja ceno uporabe javnega kanalskega omrežja. Osnova za ceno posameznega uporabnika je ugotovljena količina odpadnih voda uporabnika, na način opisan v 20. členu tega odloka, ki se pomnoži z veljavno ceno odvajanja m3 odplak.
Količina se uporabnikom obračunava mesečno. Cena m3 odvajanja odpadnih voda se določi v skladu z veljavno metodologijo.
42. člen
Uporabniki, ki so po javnem kanalizacijskem omrežju s čistilno napravo, so zraven kanalščine dolžni plačevati tudi čiščenje odpadnih voda.
Cena čiščenja odpadnih odplak končnega uporabnika je produkt ugotovljene količine odpadnih voda na način opisan v 20. členu tega odloka, faktorja onesnaženosti odpadnih voda posameznega uporabnika in osnovne veljavne cene za čiščenje 1 m3 komunalne odpadne vode. Formula za ugotovitev cene je:
C = Q x F x c 1
C – cena čiščenja odpadnih voda končnega uporabnika ČN (SIT/mes)
Q – količina odpadne vode (m3/mes)
F – faktor onesnaženosti vode (brez dimenzij)
C1- cena čiščenja 1m3 komunalne odpadne vode, ki ima 5 ml usedljivih snovi na liter, biokemijsko potrebo po kisiku v 5 dneh (BPK 5) 300 mg O2/1 in kemijsko potrebo po kisiku z dikromatno metodo (KPKd) 500 mg/1. Ta cena se določa v skladu z veljavnimi predpisi.
Faktor onesnaženosti vode (F) ima naslednje vrednosti faktorja f
F= 1 pri 0 < f = 1 za komunalne odplake individualnih porabnikov
F= 1,25 pri 0 < f = 1 za komunalne odplake podjetij, ustanov in samostojnih podjetnikov
F= 2,25 pri 1 < f 2,5
F= 5 pri 2,5 < f 5
F= 8 pri 5 f < 10
F= f pri f > 10
Za določitev vrednosti faktorja f iz prejšnjega odstavka, velja enačba:
F = f1 + f2
F1 = faktor komunalne onesnaženosti
F2 = faktor dodatne onesnaženosti
F1= 0,15 x A/5 + 0.85/2 (BPK5/300 + KPKd/500)
Znaki v predhodnem obrazcu (formuli) pomenijo:
A – količina usedljivih snovi v ml/1 (Imhoffov lij po 2 urah)
BPK 5- biokemijska potreba po kisiku v 5 dneh mg/1
KPKd – kemijska potreba po kisiku z dikromatno metodo (mg/1)
F2 = c1/MVKi ali f2 = z
C1 = izmerjena koncentracija snovi i – onesnaževalca v reprezantativnem vzorcu odpadne vode (mg/1)
MVK i – v uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) predpisana mejna vrednost posameznega parametra v odpadni vodi, oziroma njegova mejna vrednost iz panožne uredbe, če le-ta obstaja.
Z – potreben faktor razredčenja (število delov razdredčevalne vode glede na en del odpadne vode), da zaviranje biološke razgradnje mešane bakterijske združbe ne bi bilo večje od 10%.
Za f 2 se v izračunu upošteva oziroma vzame tisti člen enačbe, ki ima večjo vrednost.
V vrednosti, ki se vstavljajo v formulo za ugotavljanje faktorja onesnaženosti, se določa na osnovi rezultatov opravljenih analiz v skladu s pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96).
Analize in vzorčenje izvede pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa ali upravljalec čistilne naprave odpadnih vod. Stroške analiz plača uporabnik naprave.
43. člen
Porabniki so dolžni plačevati kanalščino in stroške čiščenja voda na podlagi izstavljenega računa upravljalca. Obračun odvajanja in čiščenja odpadnih vod, je narejen na istih računih kot obračun porabe pitne vode v primerih, ko je pri uporabniku izvajalec javnih služb vodooskrbe, odvajanja in čiščenja odpadnih vod isti.
V primeru, da uporabnik ne poravna kanalščine v določenem roku po prejemu računa, ga je upravljalec dolžan opomniti. V opominu mora določiti dodaten rok in opozoriti uporabnika na posledice neplačila. Po izteku roka določenega v opominu, lahko upravljalec ukine dobavo vode in plombira priključek na javno kanalizacijo.
V objektu z več uporabniki, se račun za odvedeno in očiščeno odpadno vodo izstavi upravniku (upravljalcu) objekta. Če ta ni določen, se račun izstavi ustreznemu organu ali zastopniku lastnikov stanovanj, ki sam opravi razdelitev na posamezne porabnike.
Uporabniki lahko sami določijo z medsebojnim sporazumom deleže po katerih bodo plačevali storitev odvajanja in čiščenja odplak in o tem pisno obvestijo upravljalca kanalizacijskega sistema.
44. člen
Z denarno kaznijo od 250.000 SIT do 350.000 SIT se kaznuje za prekršek upravljalec;
– če ravna v nasprotju s 14. členom
– če ravna v nasprotju s 17. členom
– če ravna v nasprotju z 18. členom
– če ravna v nasprotju z 19. členom
– če ravna v nasprotju s 33. členom
– če ravna v nasprotju s 34. členom
– če ravna v nasprotju s 37. členom
– če ravna v nasprotju s 43. členom.
Z denarno kaznijo 100.000 SIT do 200.000 SIT se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba upravljalca, če ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena.
X. KAZENSKE DOLOČBE
45. člen
Z denarno kaznijo od 250.000 SIT do 350.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik:
– če ravna v nasprotju s 6. členom
– če ravna v nasprotju z 11. členom
– če ravna v nasprotju z 12. členom
– če ravna v nasprotju s 13. členom
– če ravna v nasprotju z 18. členom
– če ravna v nasprotju z 19. členom
– če ravna v nasprotju z 21. členom
– če ravna v nasprotju s 23. členom
– če ravna v nasprotju s 24. členom
– če ravna v nasprotju s 27. členom
– če ravna v nasprotju z 28. členom
– če ravna v nasprotju z 29. členom
– če ravna v nasprotju s 30. členom
– če ravna v nasprotju z 31. členom
– če ravna v nasprotju z 32. členom
– če ravna v nasprotju s 37. členom
– če ravna v nasprotju z 38. členom.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje fizična oseba za prekršek, če ravna v nasprotju z prvim odstavkom tega člena.
Z denarno kaznijo 100.000 SIT do 200.000 SIT se kaznuje posameznik ali odgovorna oseba pravne osebe, če se po izgradnji novega kanalizacijskega omrežja v skladu z 12. členom ne priključi na javno kanalizacijsko omrežje.
XI. KONČNE DOLOČBE
46. člen
Za natančnejše določbe o izvajanju javne gospodarske službe odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih, tehnoloških in padavinskih voda se uporabljajo določila pravilnikov upravljalca.
47. člen
Prepovedano je ravnanje (storitev, opustitev, dopustitev) uporabnikov ali upravljalcev, ki je škodljivo ali nevarno za življenje in delo ljudi ter njihovo okolje.
Za krivdo škodljivega in nevarnega ravnanja iz prvega odstavka tega člena sta uporabnik in izvajalec kazensko in odškodninsko odgovorna pred pristojnim sodiščem.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
48. člen
Upravljalec uskladi doslej veljavne pravilnike z določbami tega odloka v enem letu od začetka veljavnosti tega odloka.
49. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.
Št. 031-01-139/2001-24
Videm, dne 13. marca 2001.
Župan
Občine Videm
Franc Kirbiš, inž. l. r.