Uradni list

Številka 56
Uradni list RS, št. 56/2000 z dne 22. 6. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 56/2000 z dne 22. 6. 2000

Kazalo

2577. Odlok o varstvu vodnega vira Lukavci, stran 7419.

Na podlagi drugega odstavka 60. člena zakona o vodah (Uradni list SRS, št. 38/86), 3. in 25. člena zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91), 16. in 19. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96) in 15. člena statuta Občine Križevci (Uradni list RS, št. 27/99) je Občinski svet občine Križevci na seji dne 25. 5. 2000 sprejel
O D L O K
o varstvu vodnega vira Lukavci
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Z namenom, da se zavarujejo zaloge in higienska neoporečnost pitne vode je s tem odlokom določeno vodovarstveno območje z vodovarstvenimi conami in ukrepi za zavarovanje vodnega vira Lukavci na območju Občine Križevci.
Namen odloka je zavarovanje vodnega vira pred naključnim ali namernim onesnaževanjem, ki bi utegnilo škodljivo vplivati na higiensko oporečnost pitne vode.
2. člen
Odlok ureja tudi režim gradnje, prometa in gospodarske dejavnosti v vodovarstvenih območjih vodnega vira.
3. člen
Vodovarstveno območje obsega del vodonosnika, v katerem podzemna voda odteka v smeri zajetja in območje, iz katerega padavinske in površinske sladke vode napajajo del vodonosnika, iz katerega podzemna voda odteka v smeri zajetja ali območje, iz katerega je možen vpliv na zajem vode za oskrbo s pitno vodo iz površinskih sladkih vodotokov. Vodovarstveno območje mora biti zavarovano pred onesnaževanjem in pred drugimi vplivi, ki bi lahko vplivali na zdravstveno oporečnost vode ali njeno količino.
Vodovarstveno območje se deli na neposredno zaščito zajetja ali črpališča in na tri vodovarstvene cone (pasove):
– notranja vodovarstvena cona (pas) – CONA (PAS) I, območje najstrožje sanitarne zaščite,
– zunanja vodovarstvena cona (pas) – CONA (PAS) II, območje stroge sanitarne zaščite in
– vplivna vodovarstvena cona (pas) – CONA (PAS) III, območje z blagim režimom zaščite.
Meje vodovarstvenega območja sovpadajo z zunanjimi mejami vplivnega vodovarstvenega pasu III.
Obseg vodovarstvenih pasov je grafično prikazan na prilogah, ki so sestavni del odloka. V prilogi odloka parcelne številke, so podane katastrske številke parcel, ki so zajete z vodovarstvenimi pasovi.
4. člen
Za vodovarstvene pasove velja načelo, da se ukrepi zaostrujejo s približevanjem zajetju. Prepovedi, ki veljajo za bolj oddaljeni pas veljajo tudi za varstveni pas, ki je bliže zajetju.
Obstoječe stanje v posameznem vodovarstvenem pasu je potrebno posneti, izdelati sanacijske načrte in izvesti sanacijska dela.
Za vsak poseg v vodovarstveni pas morajo investitorji pridobiti vodno dovoljenje.
NEPOSREDNA ZAŠČITA ZAJETJA
5. člen
Neposredna zaščita zajetja zajema neposredno okolico objekta, kjer obstaja možnost neposrednega vpliva na količino in kakovost pitne vode. Objekt mora biti zaščiten pred vstopom nepooblaščenih oseb.
Prostor okoli objekta v izmeri od 100 do 150 m2 je praviloma zaščiten z zaščitno ograjo. Prepovedan je vsak poseg z izjemo vzdrževanja in gradnje objektov zajema za pitno ali termalno vodo.
VODOVARSTVENI NOTRANJI PAS I
6. člen
Notranji vodovarstveni pas I je območje najstrožje sanitarne zaščite in zajema neposredno zaledje zajetja ali črpališča. S tem pasom se varuje neposredna okolica zajetja, kjer je možno zelo hitro onesnaženje podtalnice.
VODOVARSTVENI UKREPI V NOTRANJEM VODOVARSTVENEM PASU I DOLOČBE
7. člen
– kakršenkoli poseg v prostor je prepovedan, razen za potrebe vodovoda,
– ozemlje naj se očisti in uredi kot travnik, park ali gozd,
– na gozdnatih območjih so prepovedani goloseki,
– uporaba kakršnihkoli gnojil, škropiv in ostalih agrotehničnih sredstev ni dovoljena,
– gradnja novih prometnic je prepovedana, obstoječe lokalne, regionalne prometnice je potrebno sanirati do stopnje, da meteorne vode s cestišča ne odtekajo v vodonosnik in da se na minimum zmanjša možnost nesreč z nevarnimi snovmi,
– velja splošna prepoved gradnje, obstoječe zgradbe je možno samo adaptirati,
– ni dovoljen izkop gramoza, peskov, glin ali odpiranje kamnolomov in glinokopov, opuščeni glinokop Lukavci je potrebno sanirati.
POSEBNI POGOJI
Pod posebnimi pogoji se lahko v notranjem varstvenem območju gradijo in vzdržujejo prometnice, posebnega družbenega pomena – določi Ministrstvo za okolje in prostor.
ZUNANJI VODOVARSTVENI PAS II
8. člen
Zunanji vodovarstveni pas II je območje stroge sanitarne zaščite, obsega del vodonosnika, iz katerega priteče podtalnica v 365 dneh do zajetja. Potovalni čas temelji na zadrževanju odtoka in zniževanju koncentracij počasi razgradljivih polutantov.
VODOVARSTVENI UKREPI V ZUNANJEM VODOVARSTVENEM PASU II
9. člen
Ni dovoljena:
– uporaba fitofarmacevtskih sredstev izdelanih na osnovi svinca, živega srebra, arzena, cianvodikove kisline, krezola in drugih škodljivih snovi,
– polivanje gnojnice, gnojevke, odpadnih in čistilnih blat ter podobnih snovi,
– uporaba hlevskega gnoja v času od 15. 11. do 1. 2.
– uporaba umetnih gnojil na travinju od 15. 10. do 1. 2. in na drugih zemljiščih od 1. 10. do 15. 2.
– gradnja naftovodov in plinovodov,
– gradnja stanovanjskih in industrijskih zgradb ter živinorejskih farm,
– gradnja greznic, kanalizacije, čistilnih naprav, ponikovalnic, smetišč in predelava lahkotekočih nevarnih tekočin, obstoječe greznice je potrebno kontrolirati in zagotoviti vodotesnost,
– predelava lahkotekočih naftnih derivatov in nevarnih tekočin,
– golosečnja v gozdovih,
– ni dovoljen izkop gramoza, peskov, glin ali odpiranje kamnolomov in glinokopov, opuščeni glinokop Lukavci je potrebno sanirati,
– gradnja novih prometnic je prepovedana, obstoječe lokalne in regionalne prometnice je potrebno sanirati do stopnje, da meteorne vode s cestišča ne odtekajo v vodonosnik in da se na minimum zmanjša možnost nesreč z nevarnimi snovmi,
– tranzitni promet z nevarnimi snovmi.
Dovoljeno:
– adaptacija stanovanjskih hiš, industrijskih obratov in skladišč nevarnih snovi pod pogojem, da so izvedeni vsi ustrezni zaščitni ukrepi – varen odvoz odpadnih snovi in urejen odtok odpadnih voda. Velikost cistern zadošča le za nujne krajevne potrebe, postavljajo se armiranobetonske vodotesne jame, ki nimajo neposrednega stika s kanalizacijo in imajo najmanj enako koristno prostornino kot cisterne – iz takšnih jam se deževnica prečrpava preko lovilcev olj,
– obstoječa naselja, čista industrija in živinoreja se ohranijo, vendar ne smejo povečani svojega obsega, uredi se varen odtok odpadnih voda in odvoz nevarnih odpadkov,
– kmetijstvo ob upoštevanju:
– minimalna obdelava tal,
– poraba organskih gnojil na osnovi potreb rastlin in samo v času, ko jih te najbolj izkoristijo, najvišji dovoljeni odmerki so prikazani v prilogi,
– uporaba umetnih gnojil (dušika) na osnovi potreb rastlin in samo v času ko jih te najbolj izkoristijo, ob upoštevanju razpoložljivih mineralnih snovi v tleh in mineralnih snovi, ki jih vsebujejo domača organska gnojila, najvišji dovoljeni odmerki so prikazani v prilogi,
– uporaba le fitomarmacevtskih sredstev s pozitivne liste priloga,
– vključevanje dosevkov v kolobar, da so tla v čim večji meri pokrita z rastlinsko odejo skozi vse leto,
– zeleno gnojenje – čim kasnejše zadelavanje žetvenih odsevkov in rastlin za podor,
– prepoved preoravanja trajnega travinja,
– živinoreja v hlevih z največ 10 glavami živine in urejenim gnojiščem, da ni nevarnosti ponikanja in prelivanja gnojnice v podtalno vodo.
POSEBNI POGOJI
Pod posebnimi pogoji se lahko v zunanjem varstvenem območju dovoli izgradnja novih prometnic (ceste, proge, plinovodi in naftovodi) in obratovanje obstoječih ter izgradnja novih objektov (industrijski, skladišča, bencinski servisi) posebnega družbenega pomena – določi Ministrstvo za okolje in prostor.
VPLIVNI VODOVARSTVENI PAS III
10. člen
Vplivni vodovarstveni pas III je območje z blagim režimom zaščite. Pas III zajema celotno napajalno območje vodonosnika, iz katerega se podtalnica izteka v smeri zajetja ali črpališča in območja od koder se lahko onesnažene površinske vode iztekajo na napajalno območje vodonosnika, ali se lahko onesnažena podtalnica sosednjega vodonosnika drenira v napajalno območje obravnavanega vodonosnika.
VARSTVENI UKREPI V VPLIVNEM VODOVARSTVENEM PASU III
11. člen
Ni dovoljeno:
– uporaba fitofarmacevtskih sredstev izdelanih na osnovi svinca, živega srebra, arzena, cianvodikove kisline, krezola in drugih škodljivih snovi,
– polivanje gnojnice, gnojevke, odpadnih in čistilnih blat ter podobnih snovi na travinju od 15. 10. do 1. 2. in na drugih zemljiščih od 1. 10. do 15. 2.,
– uporaba hlevskega gnoja v času od 15. 11. do 1. 2.,
– uporaba umetnih gnojil na travinju od 15. 10. do 1. 2. in na drugih zemljiščih od 1. 10. do 15. 2.,
– ponikovanje odpadnih voda ni dovoljeno,
– ni dovoljen izkop gramoza, peskov, glin ali odpiranje kamnolomov in glinokopov, obstoječe pa je potrebno sanirati do stopnje, da obratovanje glinokopa ne ogroža podtalnice – glinokop Boreci.
Dovoljeno je:
– usmerjena stanovanjska in druga gradnja ter čista industrija in obrt na območju, opremljenem s kanalizacijo,
– obstoječa naselja je treba sanirati z gradnjo kanalizacije in prenehati s ponikovanjem odpadnih voda,
– živinoreja v hlevih z urejenim gnojiščem,
– izgradnja neprepustne kanalizacije in čistilnih naprav,
– predelava in skladiščenje nevarnih snovi sta dovoljeni samo pod posebnimi pogoji,
– transport nevarnih snovi in lahkotekočih naftnih derivatov je dovoljen samo, če so strojeni ukrepi, ki preprečujejo pronicanje teh tekočin pod površje, vsako razlitje nevarnih snovi je potrebno takoj sanirati,
– izgradnja prometnic regionalnega ali meddržavnega pomena je dovoljena pod posebnimi pogoji,
– izgradnja deponij komunalnih odpadkov je dovoljena pod posebnimi pogoji,
– izgradnja industrijskih objektov, ki v proizvodnem procesu uporabljajo nevarne snovi in skladišča nevarnih snovi se lahko zgradijo pod posebnimi pogoji,
– izgradnja industrijskih objektov, ki v proizvodnem procesu uporabljajo nevarne snovi in skladišča nevarnih snovi se lahko zgradijo pod posebnimi pogoji,
– velikost cistern je omejena, postavljajo se v armiranobetonsko ali gleneno jamo, ki nima neposrednega stika s kanalizacijo, deževnica se prečrpava preko lovilcev olj,
– obratovanje obstoječih kamnolomov in peskokopov, ki morajo biti sanirani tako, da se prepreči prelivanje nevarnih in strupenih tekočin izven urejenih in vodotesnih prostorov. Zagotovljen mora biti varen odvoz odpadnih in nevarnih snovi v čistilne naprave oziroma na sanitarno deponijo,
– pri uporabi mehanizacije v gozdu je potrebno paziti, da ne pride do izlitja naftnih derivatov v tla,
– ceste, po katerih poteka motorni promet morajo biti urejene tako, da je onemogočeno ogrožanje podtalnice, hitrost pa mora biti omejena, vsako razlitje nevarnih snovi je potrebno takoj sanirati,
– kmetijstvo ob upoštevanju:
– poraba organskih gnojil na osnovi potreb rastlin in samo v času, ko jih te najbolj izkoristijo, najvišji dovoljeni odmerki so prikazani v tabeli,
– uporaba umetnih gnojil (dušika) na osnovi potreb rastlin in samo v času ko jih te najbolj izkoristijo, ob upoštevanju razpoložljivih mineralnih snovi v tleh in mineralnih snovi, ki jih vsebujejo domača organska gnojila, najvišji dovoljeni odmerki so prikazani v prilogi,
– uporaba le fitofarmacevtskih sredstev s pozitivne liste
– vključevanje dosevkov v kolobar, da so tla v čim večji meri pokrita z rastlinsko odejo skozi vse leto,
– zeleno gnojenje – čim kasnejše zadelavanje žetvenih odsevkov in rastlin za podor,
– prepoved preoravanja trajnega travinja,
– živinoreja v hlevih z urejenim gnojiščem, da ni nevarnosti ponikovanja in prelivanja gnojnice v podtalnico.
POSEBNI POGOJI
Pod posebnimi pogoji se lahko v vplivnem varstvenem območju dovoli izgradnja novih prometnic (ceste, proge, plinovodi in naftovodi) in obratovanje obstoječih in izgradnja novih objektov (industrijski, skladišča nevarnih snovi, bencinski servisi, deponije komunalnih odpadkov) posebnega družbenega pomena – določi Ministrstvo za okolje in prostor.
OZNAČBA VODOVARSTVENEGA OBMOČJA
12. člen
Vodovarstveno območje se označi s tablami in prometnimi znaki.
NADZORSTVO IN KAZENSKE DOLOČBE
13. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe. Kadar je vir v uporabi zdravstveno sanitarna inšpekcija (če vir ni v uporabi inšpekcija za okolje), občinska nadzorna služba, upravljalec vodovoda in policija.
14. člen
Z denarno kaznijo najmanj 100.000 SIT se kaznuje za prekršek podjetje ali druga pravna oseba, ki krši določila 7., 9. in 11. člena tega odloka.
Z denarno kaznijo najmanj 50.000 SIT se kaznuje za prekršek odgovorna oseba podjetja ali druge pravne osebe ali posamezni, ki krši določila 7., 9. in 11. člena tega odloka.
15. člen
Kdor povzroči vodnemu viru škodo namenoma ali z opustitvijo vodovarstvenih ukrepov je odškodninsko odgovoren in nosi vse stroške morebitne škode, sanacije in odprave škode.
Lastnik vodovoda je dolžan ugotoviti povzročitelja škode in zagotoviti njegovo odškodninsko odgovornost.
Od določb tega odloka so izjemoma možna odstopanja, ki morajo biti strokovno utemeljena in katerih realizacija je možna pod posebnimi pogoji. Strokovno mnenje o možnem odstopanju in utemeljitev izdela na zahtevo upravljalca zajetja pooblaščena strokovna inštitucija.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
16. člen
Posnetek zatečenega stanja in sanacijske programe iz tega odloka je dolžan zagotoviti upravljalec objektov v enem letu od dneva uveljavitve tega odloka.
Lastniki oziroma upravljalci objektov in zemljišč ter izvajalci gospodarskih in drugih dejavnosti morajo prilagoditi razmere zahtevam tega odloka v roku enega leta v notranjem vodovarstvenem pasu I, v roku 2 let v zunanjem vodovarstvenem času II in v roku petih let v vplivnem vodovarstvenem pasu III od dneva uveljavitve tega odloka.
17. člen
Stroške izvedbe sanacije v skladu s potrebnimi sanacijskimi deli po sanacijskem programu in predlogu upravljalca zagotavlja lastnik vodovoda, razen v primeru, ko je ugotovljen povzročitelj škode po 15. členu tega odloka.
Upravljalec vodovoda naloži sanacijo povzročitelju škode. V primeru, da povzročitelj škode naložene sanacije ne izvede v 30. dneh od naložitve, izvede sanacijo upravljalec vodovoda na stroške lastnika vodovoda.
18. člen
V primerih ko lastniki oziroma upravljalci objektov in zemljišč v vodovarstvenih pasovih utemeljeno ne morejo zagotoviti prilagoditev razmer zahtevam tega odloka, zagotovi del stroškov oziroma stroške za sanacijo zatečenega stanja v skladu s sanacijskim programom upravljalec vodovoda.
19. člen
Če bo z ukrepi iz 7., 9. in 11. člena tega odloka povzročena škoda oziroma izguba zaradi omejitev v kmetijski pridelavi ima prizadeti lastnik kmetijskega zemljišča pravico do nadomestila po splošnih predpisih o odškodnini.
Nadomestilo je dolžan poravnati upravljalec vodovoda oziroma zajetij, katerih zaledje je s tem odlokom zaščiteno.
20. člen
Vsi lokacijski postopki, pričeti v vodovarstvenih pasovih pred sprejetjem tega odloka se nadaljujejo v skladu s pogoji zaščite, ki je predvidena v vodovarstvenem pasu, v katerem se lokacija nahaja.
21. člen
Upravljalec zajetij je dolžan spremljati spremembe strokovne metodologije določevanja varstvenih pasov in ukrepov ter zakonodaje s področja varovanja vodnih virov in predlagati lastniku ustrezne spremembe tega odloka.
22. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 324-03/00
Križevci, dne 25. maja 2000.
Župan
Občine Križevci
Feliks Mavrič l. r.