Uradni list

Številka 30
Uradni list RS, št. 30/2000 z dne 6. 4. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 30/2000 z dne 6. 4. 2000

Kazalo

1404. Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom, stran 3720.

Na podlagi tretjega odstavka 1. člena zakona o varnosti in zdravju pri delu (Uradni list RS, št. 56/99) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve
P R A V I L N I K
o varnosti in zdravju pri delu s slikovnim zaslonom
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta pravilnik določa zahteve za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu s slikovnim zaslonom.
2. člen
Delovno mesto s slikovnim zaslonom ne sme povzročati nevarnosti za poškodbo ali zdravstvenih okvar delavca.
Zahteve za zagotavljanje varnega in zdravega dela na delovnem mestu s slikovnim zaslonom določa priloga, ki je sestavni del tega pravilnika.
3. člen
Pojmi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo naslednji pomen:
a) ”slikovni zaslon” je vsak računalniški alfanumerični ali grafični zaslon, ne glede na uporabljeni način prikazovanja (v nadaljevanju: zaslon);
b) ”delovno mesto z računalnikom” (v nadaljevanju: delovno mesto) je:
– zaslon z računalnikom, tipkovnico in/ali napravo za vnašanje in/ali programsko opremo, ki predstavlja povezavo med delavcem in strojem,
– dodatna oprema (npr. zaslonski filter),
– zunanje enote vključno z disketnim in/ali drugim pogonom, telefonom, modemom, tiskalnikom itd.,
– držalo za predloge,
– delovni stol,
– delovna miza ali delovna površina,
– okolje, ki ima neposredni vpliv na delovno mesto in
– delovne naloge delavca.
c) ”delavec” je vsaka oseba, ki pri delu uporablja računalniško opremo z zaslonom najmanj polovico polnega delovnega časa in je kot delavec opredeljena v zakonu o varnosti in zdravju pri delu.
4. člen
Določbe tega pravilnika ne veljajo za:
a) voznikove kabine in kabine, iz katerih se krmilijo vozila ali stroji,
b) računalniške sisteme na prevoznih sredstvih,
c) računalniške sisteme, ki so namenjeni predvsem javni uporabi,
d) prenosne sisteme, ki niso namenjeni za redno delo na delovnem mestu,
e) računske stroje, blagajne in vsako opremo z majhnim zaslonom, ki prikazuje podatke ali merilne rezultate in se uporablja kot pripomoček za določene delovne operacije,
f) pisalne stroje običajne konstrukcije z majhnim zaslonom.
II. OBVEZNOSTI DELODAJALCA
5. člen
Delodajalec sprejme izjavo o varnosti za vsa delovna mesta, pri izdelavi katere mora upoštevati predvsem tveganje za okvaro vida ter za prekomerne fizične in psihične obremenitve.
Delodajalec mora na podlagi izjave o varnosti iz prejšnjega odstavka tega člena izvesti ukrepe za odpravo nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare, in pri tem upoštevati tudi dodatne in/ali skupne učinke ugotovljenih nevarnosti in škodljivosti.
6. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da delovna mesta ustrezajo zahtevam, ki so navedene v prilogi, ki je sestavni del tega pravilnika.
7. člen
Delodajalec mora zagotoviti, da so delavci seznanjeni z vsemi okoliščinami in zahtevami glede varnosti in zdravja pri delu na delovnem mestu, še posebej z ukrepi, ki so bili izvedeni na podlagi 5., 6. in 8. člena tega pravilnika.
Delodajalec mora zagotoviti, da je delavec usposobljen za varno in zdravo delo na delovnem mestu, in sicer ob prvi razporeditvi na delo na delovno mesto in pred izvedbo vsake spremembe, ki bi lahko vplivala na varnost in zdravje na takem delovnem mestu.
8. člen
Delodajalec mora na podlagi ukrepov iz drugega odstavka 5. člena tega pravilnika organizirati delo na delovnem mestu tako, da je delo čimbolj raznoliko. Delodajalec mora zagotoviti med delom redne krajše in daljše odmore, ki so sestavni del delovnih nalog na delovnem mestu. Način poteka odmorov in korektivne vaje morajo biti strokovno ustrezne.
9. člen
Delodajalec mora delavcem ali njihovim predstavnikom zagotoviti vse potrebne informacije o varnosti in zdravju pri delu na delovnem mestu, vključno s pomenom in potekom odmorov in s poudarkom na specifičnih nevarnostih pri tem delu.
Poleg seznanjanja delavcev iz prejšnjega odstavka se mora delodajalec z delavci posvetovati o vseh pomembnih zadevah v zvezi z varnostjo in zdravjem pri delu na delovnih mestih, na način in v obsegu, določenim z zakonom.
10. člen
Delodajalec mora zagotoviti pri pooblaščenem zdravniku zdravstveni pregled oči in vida delavcev v okviru preventivnih pregledov:
– pred začetkom dela na delovnem mestu,
– v časovnih intervalih, ki jih določi pooblaščeni zdravnik,
– na zahtevo delavca, če ta zazna težave, ki bi bile lahko posledica dela z zaslonom.
Delavci imajo pravico do specialističnega pregleda oči in vida, če se pri pregledu iz prejšnjega odstavka ugotovi, da je potreben.
Če se ob pregledu oči in vida ugotovi, da z uporabo običajnih korekcijskih pripomočkov ni moč odpraviti težav z očmi in vidom, ki jih ima delavec pri delu pri delu na delovnem mestu, mu je delodajalec dolžan zagotoviti posebne korekcijske pripomočke.
Potrebna finančna sredstva za izvedbo ukrepov iz tega člena pravilnika ne smejo bremeniti delavca.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
11. člen
Delovno mesto, ki se prvič uporablja ali spremeni po 31. 12. 2000, mora izpolnjevati zahteve za varnost in zdravje, ki jih določa ta pravilnik.
12. člen
Delodajalec mora obstoječe delovno mesto, ki je v uporabi na dan uveljavitve tega pravilnika, prilagoditi zahtevam, ki so določene s tem pravilnikom, v roku dveh let od dneva njegove uveljavitve.
13. člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenje.
Št. 017-01-002/00
Ljubljana, dne 22. marca 2000.
Minister
za delo, družino in socialne zadeve
mag. Anton Rop l. r.
PRILOGA

Zahteve, ki jih mora izpolnjevati delovno mesto iz
3. člena pravilnika

1. OPREMA

a) Splošno

Uporaba opreme, ki spada pod delovno mesto, ne sme predstavljati
nevarnosti za poškodbe ali zdravstvene okvare delavca.

b) Zaslon

1. Oddaljenost zaslona od oči delavca ne sme biti manjša od 500
mm vendar ne tolikšna, da bi delavcu povzročala težave pri
čitanju podatkov z zaslona oziroma mu povzročala druge težave.

2. Slika na zaslonu ne sme utripati. Osveževalna frekvenca
zaslona mora biti najmanj 70 Hz.

3. Znaki na zaslonu morajo biti dovolj veliki, ostri, nepopačeni
in razločno oblikovani. Znaki, presledki med znaki in med
vrsticami morajo biti dovolj veliki, da jih je mogoče ločiti brez
napora, pa tudi dovolj majhni, da je besedilo pregledno.

4. Svetlost in kontrast na zaslonu morata biti enostavno
nastavljiva, tako da ju delavec brez težav prilagaja razmeram v
delovnem okolju. Razmerje svetlosti med znaki in ozadjem mora
biti najmanj 1:4.

5. Zaslon mora biti lahko gibljiv, tako da lahko delavec njegovo
smer in naklon prilagodi v skladu z ergonomskimi zahtevami dela.

Na delovni mizi ali delovni površini ne sme biti predmetov, ki bi
ovirali vrtenje in nagibanje zaslona.

6. Zagotovljena mora biti možnost prilagoditve višine zaslona
višini oči delavca tako, da je zgornja vrstica na zaslonu
približno 5 cm pod višino oči.

7. Na zaslonu ne sme biti odsevov, ki bi zmanjševali in motili
čitljivost znakov.

8. Zaslon mora biti zaradi dobre čitljivosti vedno očiščen.

c) Tipkovnica

1. Srednja višina tipkovnice ne sme presegati 30 mm, njena
nagnjenost pa mora ustrezati ergonomskim zahtevam. Tipkovnica
mora biti prosto gibljiva po delovni površini, da omogoča delavcu
naravno držo telesa in rok.

Možnost premikanja in prilagajanja tipkovnice ne sme biti omejena
s sredstvi priključitve ali z dolžino kabla.

2. Na delovni mizi ali delovni površini mora biti pred tipkami
najmanj 100 mm proste površine za oporo rok delavca.

3. Površina tipkovnice, ki naj bo svetle barve, mora biti brez
leska.

4. Razmestitev tipk na tipkovnici in značilnosti tipk morajo
ustrezati ergonomskim zahtevam.

5. Tipke in simboli na tipkah morajo biti jasno označeni in
morajo zagotavljati lahko razpoznavnost in čitljivost.

d) Delovna miza ali delovna površina

1. Delovna miza ali delovna površina ne sme imeti leska in mora
biti iz snovi, ki na dotik ni hladna. Uporabiti je potrebno
ustrezne materiale (npr. les).

2. Površina mize ali delovne površine mora biti najmanj 800 mm x
1200 mm in zadostna za delo, tako da omogoča primerno razmestitev
zaslona, tipkovnice, pisnih podlag in ostale opreme in dovolj
prostora za premikanje miške.

3. Pod mizo mora biti prostega prostora najmanj 600 mm x 580 mm x
620 mm (globina x širina x višina).

4. Delovna miza ali delovna površina mora biti stabilna in mora
biti, če je le mogoče, po višini nastavljiva ali pa mora biti
višina med 720 in 750 mm.

5. Držalo za predloge mora biti stabilno, nastavljivo, imeti mora
ravnilo za označevanje vrstic in mora biti izvedeno in
postavljeno tako, da ne povzroča delavcu dodatnih obremenitev
oči, vratu in/ali glave.

e) Delovni stol

1. Delovni stol mora biti stabilen in delavcu omogočati udoben
položaj ter neovirano premikanje.

2. Delovni stol mora imeti nastavljivo višino sedežne površine in
premično podvozje.

3. Ledvena opora za hrbet mora biti nastavljiva po naklonu in
višini in naj omogoča elastično podajanje naslonjala pri
spreminjanju naklona hrbta.

4. Opora za noge mora biti zagotovljena vsakemu delavcu, ki to
želi. Biti mora dolga najmanj 450 mm in široka 350 mm, dovolj
visoka, stabilna, nedrseča in mora delavcu omogočati udoben
položaj in naklon nog.

2. DELOVNO OKOLJE

a) Prostorske zahteve

1. Delovno mesto mora biti oblikovano tako, da delavec ne dela v
prisilni nefiziološki drži.

2. Na delovnem mestu mora biti dovolj prostora, da delavec zlahka
spreminja položaj telesa in opravlja potrebne gibe pri delu.

3. Prostornino, prosto talno površino na delavca in višino
prostora določa pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in
zdravja delavcev na delovnih mestih.

b) Osvetljenost

1. Naravna in/ali umetna osvetljenost prostora mora biti, če je
le mogoče, 400 lx + / - 100 lx in mora zagotavljati zadovoljive
svetlobne razmere, upoštevajoč vrsto dela in zmogljivost
delavčevega vida. Če je le mogoče, razmerje svetlosti med
zaslonom in okoljem v neposrednem vidnem polju ne sme presegati
1:3, v ožjem vidnem polju 1:10 in v širšem vidnem polju 1:20.

2. Moteče bleščanje in odseve zaslona je potrebno preprečiti z
ustrezno postavitvijo delovnega mesta glede na razmestitev in
tehnične karakteristike virov osvetlitve.

c) Bleščanje in odsevi

1. Delovno mesto mora biti oblikovano tako, da viri svetlobe, kot
so okna, svetilke ali druge svetlobne odprtine ali svetle
površine ne povzročajo neposrednega bleščanja ali motečega
zrcaljenja na zaslonu.

2. Okna morajo imeti ustrezna senčila za preprečevanje vpada
sončne svetlobe na delovno mesto ali v prostor tako, da ni moteno
delo.

3. Zaslon, če je le mogoče, ne sme biti obrnjen proti oknu ali od
okna, sicer so potrebni posebni ukrepi proti bleščanju in
zrcaljenju. Nizi stropnih svetilk morajo biti vzporedni s smerjo
delavca na delovnem mestu, zaslon pa mora biti nameščen in
nagnjen tako, da ni zrcaljenja svetilk na zaslonu. Svetilke v
prostoru morajo imeti takšne svetlobno tehnične karakteristike,
da ne povzročajo zrcaljenja na zaslonu.

d) Hrup

Hrup opreme in drugih virov zvoka v prostoru ne sme motiti dela
in mora izpolnjevati zahteve pravilnika o varnostnih in
zdravstvenih zahtevah pred nevarnostjo hrupa pri delu.

e) Toplotne razmere

Toplotne razmere morajo ustrezati zahtevam za toplotno udobje za
fizično lahko delo.

f) Sevanje

Vsa elektromagnetna sevanja, z izjemo vidnega sevanja, morajo
biti za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu v skladu s
predpisi in zmanjšana do najmanjše možne mere.

3. PROGRAMSKA OPREMA

Delodajalec mora pri oblikovanju, izbiri, naročanju in
spreminjanju programske opreme in pri oblikovanju delovnih nalog
na delovnem mestu, kjer se uporablja zaslon, upoštevati naslednja
načela:

a) Programska oprema mora ustrezati namenu delovnih nalog.

b) Programska oprema mora biti enostavna za uporabo in
prilagojena ravni delavčevega znanja in izkušenj. Preverjanje
količine in kakovosti opravljenega dela ni dovoljeno brez vedenja
delavca.

c) Sistem mora delavcu dajati povratne informacije o izvajanju
delovnih nalog.

d) Oblika in hitrost podajanja informacij sistema morata biti
prilagojena delavcu.

e) Programska oprema mora izpolnjevati ergonomske zahteve,
posebej še pri delu z obdelavo podatkov.

f) Programska oprema mora zagotavljati, če je le mogoče, na
zaslonu temne znake na svetlem ozadju. Pri barvnem zaslonu morajo
biti barve, posebej še ozadja, čim manj izrazite, kolikor je to
glede na zahteve dela mogoče.