Uradni list

Številka 6
Uradni list RS, št. 6/2000 z dne 27. 1. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 6/2000 z dne 27. 1. 2000

Kazalo

324. Kolektivna pogodba med delavci in družbami drobnega gospodarstva, stran 723.

K O L E K T I V N A P O G O D B A
med delavci in družbami drobnega gospodarstva
A) OBLIGACIJSKI DEL
STRANKI KOLEKTIVNE POGODBE
1. člen
To kolektivno pogodbo skleneta Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje drobnega gospodarstva in Sindikat obrtnih delavcev Slovenije (v nadaljnjem besedilu: pogodbeni stranki).
VELJAVNOST KOLEKTIVNE POGODBE
2. člen
Ta kolektivna pogodba velja za delodajalce, ki so člani Gospodarske zbornice – Združenja drobnega gospodarstva, ki trajno opravljajo delo na območju Republike Slovenije in so razvrščeni v naslednje podrazrede dejavnosti po SKD: 18.210 – proizvodnja delovnih oblačil; 18.220 – proizvodnja drugih vrhnjih oblačil; 19.200 – proizvodnja usnjene galanterije, sedlarskih in jermenskih izdelkov; 19.300 – proizvodnja obutve; 20.300 – stavbno mizarstvo; 20.400 – proizvodnja lesene embalaže; 20.510 – proizvodnja drugih izdelkov iz lesa; 20.520 – proizvodnja izdelkov iz plute, slame in protja; 25.120 – obnavljanje in projektiranje gum za vozila; 25.130 – proizvodnja drugih izdelkov iz gume, 25.210 – proizvodnja plošč, folij, cevi in profilov iz plastičnih mas, 25.220 – proizvodnja embalaže iz plastičnih mas; 25.230 – proizvodnja izdelkov iz plastičnih mas za gradbeništvo; 25.240 – proizvodnja drugih izdelkov iz plastičnih mas; 28.110 – proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov; 28.120 – proizvodnja kovinskega stavbnega pohištva; 28.210 – proizvodnja kovinskih rezervoarjev, cistern, kontejnerjev; 28.520 – splošna mehanična dela; 28.630 – proizvodnja ključavnic, okovja; 28.720 – proizvodnja embalaže iz lahkih kovin; 28.730 – proizvodnja izdelkov iz žice; 28.740 – proizvodnja vijačnega materiala, vezi, verig, vzmeti; 28.750 – proizvodnja drugih kovinskih izdelkov, d. n.; 29.240 – proizvodnja drugih naprav za splošno rabo, d. n.; 31.500 – proizvodnja opreme za razsvetljavo in električnih svetilk; 31.620 – proizvodnja druge električne opreme, d. n.; 33.100 – proizvodnja medicinske in kirurške opreme in ortopedskih pripomočkov; 36.110 – proizvodnja sedežnega pohištva; 36.120 – proizvodnja pohištva za poslovne in prodajne prostore, razen sedežnega; 36.130 – proizvodnja kuhinjskega pohištva, razen sedežnega; 36.140 – proizvodnja drugega pohištva; 36.220 – proizvodnja nakita in podobnih izdelkov; 36.300 – proizvodnja glasbenih instrumentov; 36.400 – proizvodnja športnih izdelkov; 36.500 – proizvodnja igralnih pripomočkov in igrač; 36.610 – proizvodnja bižuterije; 36.620 – proizvodnja metel in krtač; 36.630 – proizvodnja drugih izdelkov, d. n.; 50.200 – vzdrževanje in popravila motornih vozil; 50.404 – vzdrževanje in popravila motornih koles; 52.710 – popravilo obutve in drugih usnjenih izdelkov; 52.720 – popravilo električnih gospodinjskih aparatov; 52.730 – popravilo ur, nakita; 52.740 – druga popravila, d. n.; 71.100 – dajanje avtomobilov v najem; 71.210 – dajanje drugih kopenskih vozil v najem; 71.220 – dajanje vodnih plovil v najem; 71.230 – dajanje zračnih plovil v najem; 71.310 – dajanje kmetijskih strojev in opreme v najem; 71.320 – dajanje gradbenih strojev in opreme v najem; 71.330 – dajanje pisarniške in računalniške opreme v najem; 71.340 – dajanje drugih strojev in opreme v najem, d. n.; 71.401 – izposojanje športne opreme; 71.402 – dejavnost videotek; 71.403 – izposojanje drugih izdelkov široke porabe; 72.500 – vzdrževanje in popravila pisarniških in računskih strojev ter računalniških naprav; 74.300 – tehnično preizkušanje in analiziranje; 74.600 – poizvedovalne dejavnosti in varovanje; 74.700 – čiščenje stavb; 74.810 – fotografska dejavnost; 74.820 – pakiranje; 74.832 – fotokopiranje in drugo razmnoževanje; 74.833 – druga splošna tajniška opravila; 74.842 – oblikovanje, aranžerstvo, dekoraterstvo; 80.410 – dejavnost vozniških šol; 80.421 – dejavnost glasbenih in drugih umetniških šol; 80.422 – drugo izobraževanje; 85.130 – zobozdravstvena dejavnost; 85.141 – samostojne zdravstvene dejavnosti, ki jih ne opravljajo zdravniki; 85.142 – alternativne oblike zdravljenja; 85.325 – dejavnost invalidskih podjetij; 92.310 – umetniško ustvarjanje in poustvarjanje; 92.330 – dejavnost sejmišč in zabaviščnih parkov; 92.340 – druge razvedrilne dejavnosti, d. n.; 93.010 – dejavnost pralnic in kemičnih čistilnic; 93.021 – dejavnost frizerskih salonov; 93.022 – dejavnost kozmetičnih salonov; 93.023 – dejavnost pedikerskih salonov; 93.040 – druge storitve za nego telesa; 93.050 – druge storitvene dejavnosti, d. n.
Izraz “družba” v tej kolektivni pogodbi pomeni vse statusne oblike gospodarskih subjektov po zakonu o gospodarskih družbah.
Ta kolektivna pogodba velja tudi za družbe drobnega gospodarstva, ki med trajanjem te kolektivne pogodbe postanejo člani Gospodarske zbornice – Združenja drobnega gospodarstva in ki opravljajo gospodarske dejavnosti iz prejšnjega odstavka ali druge gospodarske dejavnosti iz standardne klasifikacije dejavnosti.
Seznam članic Gospodarske zbornice – Združenja drobnega gospodarstva je priloga te kolektivne pogodbe (CD-rom).
3. člen
Ta kolektivna pogodba velja za vse delavce, zaposlene pri delodajalcih iz 2. člena te pogodbe.
Za poslovodne delavce in delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ta kolektivna pogodba ne velja.
Kolektivna pogodba velja tudi za učence, vajence, dijake in študente na praktičnem usposabljanju.
ČASOVNA VELJAVNOST
4. člen
Ta pogodba začne veljati osem dni po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja do 31. 12. 2002, razen tarifne priloge k tej kolektivni pogodbi, ki velja do 31. 12. 2000. Če se do izteka veljavnosti tarifne priloge ne sklene nova tarifna priloga, se veljavnost tarifne priloge podaljša za eno leto.
Ta kolektivna pogodba se uporablja od 1. januarja 2000.
SPREMEMBE OZIROMA DOPOLNITVE KOLEKTIVNE POGODBE
5. člen
Vsaka pogodbena stranka lahko kadarkoli predlaga spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe.
Pogodbena stranka, ki želi spremembo oziroma dopolnitev kolektivne pogodbe, predloži drugi stranki pisni predlog sprememb in dopolnitev z obrazložitvijo razlogov in ciljev.
Druga stranka se je dolžna do predloga opredeliti v 30 dneh.
6. člen
Če druga stranka ne sprejme predloga za spremembo ali dopolnitev pogodbe oziroma se do predloga ne opredeli v 30 dneh, lahko stranka predlagateljica začne postopek pomirjevanja.
7. člen
Stranki te kolektivne pogodbe bosta najkasneje v 30 dneh po sklenitvi sprememb in dopolnitev splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti začeli skupna posvetovanja za sklenitev morebitnih sprememb in dopolnitev te kolektivne pogodbe.
SKLENITEV NOVE KOLEKTIVNE POGODBE
8. člen
Postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe se začne na obrazloženo pobudo katerekoli od pogodbenih strank najmanj tri mesece pred prenehanjem veljavnosti kolektivne pogodbe.
Na podlagi pisne pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe se je druga stranka dolžna v 30 dneh opredeliti do te pobude.
9. člen
Če druga stranka ne sprejme pobude za sklenitev nove kolektivne pogodbe oziroma se do nje v 30 dneh ne opredeli, se s tem postopek za sklenitev nove kolektivne pogodbe ustavi.
ODPOVED KOLEKTIVNE POGODBE
10. člen
Kolektivno pogodbo lahko odpove katerakoli stranka s trimesečnim odpovednim rokom.
Odpoved kolektivne pogodbe mora biti obrazložena. Po odpovedi kolektivne pogodbe se obe stranki medsebojno posvetujeta.
Stranka kolektivne pogodbe ne more odpovedati kolektivne pogodbe, če ni predhodno začela postopka za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe v skladu z določbami 5. in 6. člena te kolektivne pogodbe.
Po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe se do sklenitve nove, vendar najdlje eno leto, uporabljajo določbe te pogodbe, pod pogojem, da potekajo pogajanja za sklenitev nove kolektivne pogodbe.
Po odpovedi kolektivne pogodbe lahko vsaka stranka predlaga sklenitev nove kolektivne pogodbe.
11. člen
Če kolektivna pogodba pred potekom roka, za katerega je bila sklenjena, ni bila pravočasno odpovedana, se vsakokrat podaljša še za dve koledarski leti.
REŠEVANJE KOLEKTIVNIH SPOROV
12. člen
Spore med strankama kolektivne pogodbe, ki jih ni bilo mogoče rešiti z medsebojnimi pogajanji, rešujeta komisija za pomirjevanje in arbitražni svet.
Za spore iz prvega odstavka tega člena se štejeta pravni in interesni spor, ki izvirata iz te pogodbe.
13. člen
Stranki v sporu imenujeta vsaka po enega člana komisije za pomirjevanje.
Člani komisije sporazumno imenujejo predsednika kot tretjega člana iz vrst uglednih, znanstvenih, strokovnih in javnih delavcev.
Komisija za pomirjevanje se imenuje za vsak spor posebej.
14. člen
Postopek pomirjevanja se začne najkasneje v 30 dneh od nastanka spora, oziroma v 30 dneh, odkar je stranka zanj izvedela.
Pomirjevanje velja za neuspešno, če katerakoli stranka pisno izjavi, da ga šteje za neuspešno, kakor tudi če stranka ne imenuje člana komisije za pomirjevanje oziroma če člani komisije za pomirjevanje ne imenujejo predsednika komisije v nadaljnjih 30 dneh po izteku roka iz prvega odstavka tega člena.
Vsak sporazum, ki ga stranki v sporu dosežeta, mora biti pisen in obvezuje obe stranki.
Pisni sporazum strank dopolnjuje kolektivno pogodbo oziroma nadomešča tiste njene določbe, za katere se stranki sporazumeta.
Pisni sporazum se objavi na enak način kot ta kolektivna pogodba.
ARBITRAŽNI POSTOPEK
15. člen
Če je pomirjevanje neuspešno, odloči o spornih vprašanjih arbitražni svet.
Arbitražni svet je stalen organ.
Vsaka pogodbena stranka imenuje enega člana arbitražnega sveta. Predsednika arbitražnega sveta imenujeta stranki sporazumno izmed priznanih strokovnjakov za delovno pravo.
Stranki kolektivne pogodbe imenujeta arbitražni svet v treh mesecih po uveljavitvi kolektivne pogodbe.
16. člen
Odločitev arbitražnega sveta je dokončna in izvršljiva ter se objavi na enak način kot ta kolektivna pogodba.
KOMISIJA ZA RAZLAGO KOLEKTIVNE POGODBE
17. člen
Stranki kolektivne pogodbe v 30 dneh po uveljavitvi kolektivne pogodbe imenujeta tričlansko komisijo za njeno razlago, v katero po enega člana imenujeta pogodbeni stranki, predsednika pa imenujeta sporazumno.
18. člen
Komisija za razlago kolektivne pogodbe sprejema razlage in priporočila.
Razlage objavita stranki kolektivne pogodbe na enak način, kot je bila objavljena kolektivna pogodba.
19. člen
Razlage komisije pomenijo obvezen način uporabe določb kolektivne pogodbe za delodajalce in delavce ter obvezno podlago za odločanje v sporih o pravicah in obveznostih delavcev in delodajalcev, ki izvirajo iz te kolektivne pogodbe.
Priporočilo komisije za razlago kolektivne pogodbe je strokovni predlog strankama za ureditev določenega vprašanja.
B) NORMATIVNI DEL
I. DELOVNOPRAVNI DEL
POMEN IZRAZOV V TEJ KOLEKTIVNI POGODBI
20. člen
Za pomen izrazov, ki se uporabljajo v tej kolektivni pogodbi, se uporabljajo določbe 5. oziroma drugega ustreznega člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti.
RAZVRSTITEV DEL
21. člen
Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest:
I. tarifni razred       (enostavna dela)
                        Delovna mesta, za katera se ne 
                        zahteva
                        priučevanje in za katera zadostuje
                        nedokončana osnovna šola
II. tarifni razred      (manj zahtevna dela)
                        Delovna mesta, za katera se zahtevajo
                        poleg osnovnošolske izobrazbe, še
                        krajši eno- ali večmesečni tečaji
III. tarifni razred     (srednje zahtevna dela)
                        Delovna mesta, za katera se zahteva do
                        dve leti javno priznanega poklicnega ali
                        strokovnega izobraževanja
IV. tarifni razred      (zahtevna dela)
                        Delovna mesta, za katera se zahteva
                        najmanj dve leti in pol javno priznanega
                        poklicnega ali strokovnega
                        izobraževanja
V. tarifni razred       (bolj zahtevna dela)
                        Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3
                        leta javno priznanega poklicnega ali
                        strokovnega izobraževanja in mojstrski,
                        delovodski ali poslovodski izpit, ali
                        delovna mesta, za katera se zahteva 4
                        ali 5 let javno priznanega strokovnega
                        izobraževanja
VI. tarifni razred      (zelo zahtevna dela)
                        Delovna mesta, za katera se zahteva
                        višja (univerzitetna) strokovna izobrazba,
                        ali delovna mesta, za katera se zahteva
                        višja (neuniverzitetna) strokovna
                        izobrazba
VII. tarifni razred     (visoko zahtevna dela)
                        Delovna mesta, za katera se zahteva
                        visoka (univerzitetna) strokovna
                        izobrazba
VIII. tarifni razred    (najbolj zahtevna dela)
                        Delovna mesta, za katera se zahteva
                        magisterij, specializacija ali državni izpit
                        po končanem visokem univerzitetnem
                        izobraževanju
IX. tarifni razred      (izjemno pomembna, najbolj zahtevna
                        dela)
                        Delovna mesta, za katera se zahteva
                        doktorat znanosti
Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest oziroma njegovih sprememb in dopolnitev pridobiti mnenje sindikata pri delodajalcu.
22. člen
Stranki te kolektivne pogodbe pripravita predlog tipičnih del oziroma nalog oziroma tipičnih poklicev oziroma delovnih mest ter predlog njihove razvrstitve v plačilne razrede znotraj posameznega tarifnega razreda.
Tipična dela oziroma naloge oziroma tipični poklici oziroma tipična delovna mesta z razvrstitvijo v plačilne razrede so priloga II k tej kolektivni pogodbi, ko jih sprejmeta pogodbeni strani po enakem postopku kot to kolektivno pogodbo.
OBJAVA PROSTEGA DELOVNEGA MESTA IN IZBIRA KANDIDATA
23. člen
O potrebi po sklenitvi delovnega razmerja odloča delodajalec s sklepom.
24. člen
Delodajalec je dolžan objaviti vsako prosto delovno mesto.
V objavi mora biti navedeno:
– naziv ali kratek opis dela,
– čas, za katerega se sklepa delovno razmerje,
– pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat,
– rok, v katerem se mora prijaviti kandidat,
– morebitno poskusno delo,
– trajanje poskusnega dela,
– rok, v katerem bo kandidat obveščen o izbiri.
25. člen
Delodajalec odloči o izbiri med prijavljenimi kandidati, ki izpolnjujejo zahtevane splošne in posebne pogoje, v 15 dneh po preteku roka za prijavo.
V roku iz prejšnjega odstavka mora delodajalec izbranim kandidatom vročiti sklep o izbiri, neizbrane kandidate pa obvestiti o izbiri.
Kandidat, ki ni bil izbran, ima v 15 dneh po prejemu obvestila o izbiri pravico do ugovora. V ugovornem roku ima pravico do vpogleda v dokazila, ki so bila zbrana v zvezi z izpolnjevanjem zahtevanih pogojev za objavljeno delovno mesto.
Izbrani kandidat nastopi delo po dokončnosti sklepa o izbiri z dnem, ko je sklenil pogodbo o zaposlitvi, oziroma z dnem, ki je določen v pogodbi o zaposlitvi.
26. člen
Delodajalec lahko pred izbiro preizkusi usposobljenost za delo prijavljenih kandidatov, pri čemer določi ustrezen strokovni način preizkusa.
POGODBA O ZAPOSLITVI
27. člen
S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita naslednja vprašanja:
– sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja,
– delovno mesto, za katero se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta ter tarifni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno,
– poskusno delo (če se zahteva),
– pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom),
– kraj opravljanja dela,
– delovni čas, letni dopust,
– ukrepe za posebno varstvo delavcev,
– izobraževanje,
– osnovno plačo in dodatke,
– način ugotavljanja delovne uspešnosti,
– način spremembe pogodbe o zaposlitvi,
– konkurenčno klavzulo,
– druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca.
Če delodajalec nima akta o sistemizaciji, je priloga pogodbe o zaposlitvi opis opravil oziroma delovnih nalog, za katera delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi.
Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov družbe, ki določajo njegove pravice in obveznosti.
NASTANEK DELOVNEGA RAZMERJA
28. člen
Delovno razmerje je sklenjeno, ko na podlagi sklepa o izbiri kandidat sklene pogodbo o zaposlitvi in nastopi delo.
Če delavec iz neupravičenih razlogov določenega dne ne nastopi dela, se šteje, da ni sklenil delovnega razmerja.
SPREMEMBA POGODBE O ZAPOSLITVI
29. člen
Dokončen sklep delodajalca nadomesti spremembo pogodbe o zaposlitvi.
KONKURENČNA PREPOVED
30. člen
Med trajanjem delovnega razmerja delavec ne sme brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov ali ustanavljati podjetja z dejavnostjo, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.
Prepoved iz prvega odstavka tega člena velja še dve leti po prenehanju delovnega razmerja, če je delavcu delovno razmerje prenehalo po njegovi volji ali krivdi.
V pogodbi o zaposlitvi se določi višina denarne odmene, ki jo je dolžan v korist delavca izplačati delodajalec, za namen spoštovanja te prepovedi.
Če delavec krši določbo prvega odstavka tega člena, stori hujšo kršitev delovne obveznosti, za katero se mu lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja.
Če je delavec kršil prepoved v roku iz drugega odstavka tega člena, je odškodninsko odgovoren delodajalcu, ki lahko uveljavlja odškodnino v znesku 12 povprečnih mesečnih plač delavca za preteklo leto.
S pogodbo o zaposlitvi se natančneje določijo dela in naloge, ki jih delavec ne sme opravljati v času delovnega razmerja ter po prenehanju delovnega razmerja.
31. člen
Seznam delovnih mest, za katera se lahko določi konkurenčna prepoved v pogodbi o zaposlitvi, določi delodajalec z aktom.
DELOVNO RAZMERJE ZA DOLOČEN ČAS
32. člen
Če delavec sklene delovno razmerje za določen čas, morata biti v pogodbi o zaposlitvi določena:
– razlog, na podlagi katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje za določen čas,
– čas trajanja pogodbe za določen čas.
Delovno razmerje za določen čas se lahko poleg primerov, ki jih določa zakon, sklene še v naslednjih primerih:
– pri prevzemu delavcev, če je poslovna pogodba sklenjena za določen čas,
– pri zaposlitvi delavcev za izvedbo pogodbe z naročniki za določen čas.
PREHODNI PREIZKUS DELAVČEVE USPOSOBLJENOSTI
33. člen
Delodajalec lahko odloči, da bo pred izbiro kandidatov izveden postopek za ugotavljanje strokovne usposobljenosti kandidatov.
Delodajalec imenuje strokovno komisijo, organizacijo ali pooblaščeno osebo, ki opravi preizkus v skladu s pravili stroke.
Kandidat, ki se takega preizkusa ne udeleži, ne more biti upoštevan pri izbiri.
POSKUSNO DELO
34. člen
Poskusno delo se uvede takrat, ko je bilo v objavi določeno, da bodo kandidati opravili poskusno delo.
Dolžina poskusnega dela za posamezno delovno mesto traja:
– za dela od I. do III. tarifnega razreda največ en mesec,
– za dela IV. tarifnega razreda največ dva meseca,
– za dela V. tarifnega razreda največ tri mesece,
– za dela od VI. do IX. tarifnega razreda največ šest mesecev.
Z nastopom dela delavca delodajalec imenuje izmed delavcev, zaposlenih v družbi, oziroma zunanjih sodelavcev tričlansko strokovno komisijo ali pooblaščenega delavca, ki spremlja delavčevo delo v poskusni dobi. Člani strokovne komisije oziroma pooblaščeni delavec morajo imeti najmanj enako stopnjo izobrazbe kot delavec.
Najmanj 5 delovnih dni pred potekom poskusne dobe delavca je strokovna komisija ali pooblaščeni delavec dolžan izdelati oceno delavčeve usposobljenosti. V primeru negativne ocene sprejme direktor družbe sklep, s katerim določi dan prenehanja delovnega razmerja.
Zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja je v 15 dneh dopusten ugovor. Delavcu v takem primeru preneha delovno razmerje z vročitvijo dokončne odločbe o prenehanju delovnega razmerja.
Delavec, ki meni, da mu predvideno delo ne ustreza, lahko med poskusnim delom vsak čas pisno izjavi, da ne želi več delati, s čimer mu delovno razmerje preneha z dnem podane izjave.
35. člen
Pooblaščeni delavec iz prejšnjega člena te pogodbe spremlja poskusno delo delavcev, ki so razporejeni na delovna mesta, razvrščena v I. do V. tarifni razred.
Strokovna komisija iz prejšnjega člena te pogodbe spremlja poskusno delo delavcev, ki so razporejeni na delovna mesta, razvrščena v VI. do IX. tarifni razred.
PRIPRAVNIŠTVO
36. člen
Poleg določil o pripravništvu iz splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti se določijo še naslednje obveznosti delodajalca:
– delavcu pripravniku se določi mentor, ki mora imeti vsaj enako stopnjo izobrazbe, kot jo ima pripravnik, in najmanj tri leta delovnih izkušenj v stroki, za katero se pripravnik pripravlja;
– med trajanjem pripravniške dobe delavca se imenuje tričlanska strokovna komisija, pri kateri bo pripravnik opravljal strokovni izpit. Člani strokovne komisije morajo imeti najmanj tako strokovno izobrazbo, kot jo ima pripravnik, in najmanj tri leta delovnih izkušenj.
Mentor in člani strokovne komisije se imenujejo izmed delavcev, zaposlenih pri delodajalcu, ali zunanjih sodelavcev.
Strokovni izpit obsega pisni oziroma praktični del, ki ga določi strokovna komisija, in ustni izpit.
Če pripravnik pripravniškega izpita drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko izpita ni opravil.
Pripravnik, ki drugič ne opravi strokovnega izpita, nima pravice ponavljati strokovnega izpita.
RAZPOREJANJE DELAVCEV NA ENAKO ZAHTEVNO DELO
37. člen
Delodajalec lahko zaradi potreb delovnega procesa in organizacije dela trajno ali začasno razporedi delavca na vsako delovno mesto, ki ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim.
RAZPOREDITEV DELAVCA V IZJEMNIH PRIMERIH
38. člen
Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, v primeru višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje), reševanja človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroči popolni ali delni zastoj delovnega procesa pri delodajalcu, ter ob nenadni krajši odsotnosti drugega delavca in ob okvari delovnih naprav.
Delavec prejme v vseh primerih razporeditve iz prejšnjega odstavka tega člena enako plačo, kot bi jo prejemal za delo na svojem delovnem mestu, oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.
RAZPOREJANJE DELAVCA IZ KRAJA V KRAJ
39. člen
Delodajalec lahko razporedi delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve, če kraj novega delovnega mesta ni oddaljen več kot 50 km oziroma ne več kot 3 ure vožnje v obe smeri od kraja, kjer je delavec opravljal delo pred razporeditvijo, in če je delavcu zagotovljen prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi.
Iz kraja v kraj ne more biti razporejen:
– delavec invalid, ki ne more neovirano uporabljati javnih prevoznih sredstev,
– delavec ali delavec samohranilec, ki ima otroka v starosti do 15 let,
– delavec, če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje njegovega zdravja (ustrezno zdravstveno mnenje pridobi delodajalec),
– delavec, ki neguje težje duševno in telesno prizadetega družinskega člana.
Omejitve iz prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo, če delodajalec zagotovi delavcu in njegovi družini enakovredne pogoje bivanja ter zaposlitev zakonca in možnost šolanja otrok.
RAZPOREDITEV K DRUGEMU DELODAJALCU
40. člen
Delavec je lahko proti svoji volji trajno ali za določen čas razporejen k drugemu delodajalcu v naslednjih primerih:
– če se ugotovi, da je presežek delavcev,
– če mu delodajalec ne more zagotoviti drugega ustreznega dela, delavec pa svojega dela ne sme opravljati zaradi bolezni oziroma invalidnosti,
– če gre za izpolnitev poslovnega sodelovanja med dvema družbama,
in pod naslednjimi pogoji za prevzem:
– če delovno mesto pri drugem delodajalcu ustreza delavčevi strokovni usposobljenosti,
– če delovno mesto pri novem delodajalcu ustreza delavčevemu zdravstvenemu stanju,
– če delovno mesto ustreza delavčevi strokovni usposobljenosti, razen v primeru razporeditve začasnega presežka delavcev, ki je lahko razporejen tudi na delovno mesto, ki zahteva nižjo strokovno usposobljenost in ne ustreza njegovi strokovni usposobljenosti.
41. člen
Delavci so lahko razporejeni k drugemu delodajalcu na podlagi pisnega sporazuma o prevzemu delavcev, ki ga skleneta družbi na podlagi predhodnega pisnega mnenja sindikata, katerega član je delavec. Do tega mnenja se delodajalec pisno opredeli.
Pogoji, pod katerimi je lahko delavec prevzet na delo k drugemu delodajalcu, so:
– da delodajalec ukine določeno dejavnost ali vrsto del določene dejavnosti ali ukine določeno organizacijsko enoto in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,
– da drugi delodajalec vse prevzete delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev, razen če posamezen delavec pisno soglaša, da je izvzet iz sporazuma o prevzemu,
– da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo k drugemu delodajalcu kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.
Delodajalec je dolžan delavcem na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o prevzemu izdati sklepe o prehodu k novemu delodajalcu.
Delodajalec z delavci sklene pogodbe o zaposlitvi, ki morajo biti skladne z dokončnim sklepom o prehodu.
RAZPOREJANJE DELAVCA INVALIDA IN DELAVCA Z ZMANJŠANO DELOVNO ZMOŽNOSTJO
42. člen
Delodajalec je dolžan razporediti delavca na drugo ustrezno delo, če pristojna služba medicine dela, prometa in športa ugotovi, da dela ne sme več opravljati, ker bi lahko prišlo do poškodbe pri delu ali do poslabšanja delavčevega zdravstvenega stanja. Na podlagi mnenja pristojne službe medicine dela, prometa in športa mora delodajalec delavca začasno ali trajno razporediti na drugo ustrezno delo ali pa mu zagotoviti delo pri drugem delodajalcu.
Delovnega invalida, pri katerem je invalidnost nastala v času delovnega razmerja pri delodajalcu, je delodajalec dolžan v 15 dneh razporediti v skladu z dokončnim sklepom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje k drugemu ustreznemu delu s polnim ali krajšim delovnim časom. Če delodajalec ne more zagotoviti drugega ustreznega dela, mora delavcu zagotoviti delo pri drugem delodajalcu.
Dokler delodajalec delavcu po prejšnjih dveh odstavkih tega člena ne zagotovi ustreznega dela, mu izplačuje nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo.
DELO NA DOMU
43. člen
V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegovega soglasja ni mogoče razporediti na delo na domu.
Delo na domu se lahko organizira pod naslednjimi pogoji:
– če gre za taka dela in naloge, ki jih ni potrebno opravljati v prostorih delodajalca,
– če delavec razpolaga s primernimi poslovnimi ali drugimi prostori,
– če je zagotovljeno varstvo pri delu,
– če je zagotovljeno sprotno obveščanje delavcev, ki opravljajo delo na domu.
Ob razporeditvi delavca na delo na domu je delodajalec dolžan zagotavljati varne in zdrave razmere za delo in varno delovno okolje ter občasno nadzorovati varnost in zdravje pri delu.
Pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu med delavcem in družbo se uredijo s pogodbo o zaposlitvi.
Delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini amortizacije.
DOLOČANJE PRESEŽNIH DELAVCEV
44. člen
Delodajalec lahko določi delavce, katerih delo postane začasno ali trajno nepotrebno, le v skladu z zakonom in kolektivnimi pogodbami.
Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je možno medsebojno razporejati v skladu za zakonom.
KRITERIJI ZA IZBIRO DELAVCEV, KATERIH DELO JE POSTALO NEPOTREBNO
45. člen
Delodajalec ugotavlja presežne delavce:
– v okviru družbe,
– v okviru zaokrožene (zaključene) dejavnosti,
– v okviru profitnih centrov, če so dislocirani oziroma ni mogoče uporabiti kriterijev za razporejanje delavcev iz kraja v kraj brez njihovega soglasja.
46. člen
Pri določitvi delavcev, katerih delo postane začasno ali trajno nepotrebno, se upošteva kot temeljni kriterij delovna uspešnost delavca, ostali kriteriji, ki se uporabijo kot izločilni, pa so:
– strokovna izobrazba delavca oziroma strokovna usposobljenost za delo,
– delovne izkušnje delavca pri enakih ali sorodnih delih,
– delovna doba delavca pri delodajalcu,
– zdravstveno stanje delavca,
– socialne razmere delavca.
Če se delovna uspešnost delavcev pri delodajalcu ne ugotavlja oziroma se v zadnjih šestih mesecih pred sprejemom programa presežnih delavcev ni ugotavljala, se kriterij delovne uspešnosti ne uporabi za določitev presežnih delavcev. V tem primeru se kot temeljni kriterij uporabi strokovna izobrazba oziroma strokovna usposobljenost delavca za delo.
Pri določitvi presežnih delavcev se izločilni kriteriji uporabijo na naslednji način:
– strokovna izobrazba oziroma strokovna usposobljenost delavca za delo se uporabi v primeru enake delovne uspešnosti, delovno mesto pa obdrži tisti delavec, ki ima ustrezno (zahtevano) strokovno izobrazbo oziroma strokovno usposobljenost za delo;
– delovne izkušnje delavca pri enakih ali sorodnih delih se uporabijo v primeru enake delovne uspešnosti in enake strokovne izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti delavca za delo, delovno mesto pa obdrži tisti, ki ima daljše delovne izkušnje pri enakih ali sorodnih delih;
– delovna doba delavca pri delodajalcu se uporabi v primeru enake delovne uspešnosti, enake strokovne izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti delavca za delo in enakih delovnih izkušenj pri enakih ali sorodnih delih, delovno mesto pa obdrži tisti, ki ima daljšo delovno dobo pri delodajalcu;
– zdravstveno stanje delavca se uporabi v primeru enake delovne uspešnosti, enake strokovne izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti delavca za delo, enakih delovnih izkušenj pri enakih letih delovne dobe pri delodajalcu, prednost pri ohranitvi zaposlitve pa imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma tisti, ki so zboleli za poklicno boleznijo, največjo prednost pa imajo delavci, ki so bili poškodovani pri delu oziroma zboleli za poklicno boleznijo pri delodajalcu;
– socialne razmere delavca se uporabijo v primeru enake delovne uspešnosti, enake strokovne izobrazbe oziroma strokovne usposobljenosti delavca za delo, enakih delovnih izkušenj pri enakih ali sorodnih delih, enake delovne dobe pri delodajalcu in enakega zdravstvenega stanja delavca, prednost pri ohranitvi zaposlitve pa imajo delavci s šibkejšim socialnim stanjem; pri ugotavljanju socialnega stanja se upošteva predvsem dohodek na družinskega člana, število ožjih družinskih članov, ki jih delavec preživlja, zaposlenost ožjih družinskih članov, premoženjsko stanje delavca in opravljanje pridobitne dejavnosti, npr. kmetijstvo, obrt, podjetništvo, lastništvo oziroma večinsko lastništvo družb ipd.
47. člen
Delodajalec lahko podrobneje določi kriterije za določitev presežnih delavcev iz prejšnjega člena ali pa jih določi drugače v skladu z 10. točko 17. člena splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti.
Če delodajalec ni določil kriterijev za določitev presežnih delavcev, se upoštevajo kriteriji, kot to določa ta kolektivna pogodba.
48. člen
Delodajalec je dolžan delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežnih delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.
49. člen
Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.
50. člen
Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.
POMIRJANJE V POSTOPKU UGOTAVLJANJA PRESEŽNIH DELAVCEV
51. člen
Če delodajalec sprejme program reševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata pri delodajalcu, lahko sindikat v osmih dneh od dneva, ko mu je bil vročen program reševanja presežnih delavcev, sproži postopek pomirjanja.
Če sindikat pri delodajalcu v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pomirjanja, je program dokončen.
Če je pomirjanje uspešno, je program dokončen in nobena stran v postopku ne more sprožiti spora pred arbitražno komisijo.
Komisija za pomirjanje je sestavljena in deluje v skladu z določbami te kolektivne pogodbe.
DELOVNI ČAS
52. člen
Polni delovni čas znaša 40 ur tedensko.
O razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu odloča njegov poslovodni organ, ki mora letno razporeditev delovnega časa določiti z letnim delovnim koledarjem najkasneje do začetka koledarskega oziroma poslovnega leta. Pri tem upošteva potrebe delovnega procesa ter z zakoni in kolektivnimi pogodbami zagotovljene odmore in počitke delavcev.
V primeru neenakomerne razporeditve delovnega časa mora delodajalec upoštevati, da v koledarskem letu delovni tednik ne sme biti daljši od 40 ur.
Delavcem (invalidom druge kategorije, delavcem v času medicinske rehabilitacije), ki imajo pravico delati s krajšim delovnim časom od polnega, se trajanje dnevnega delovnega časa v primeru prerazporeditve delovnega časa ne sme podaljšati.
ODREDITEV DELA PREKO POLNEGA DELOVNEGA ČASA
53. člen
Delodajalec lahko odredi delo preko polnega delovnega časa v primerih, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih.
DELOVNI ČAS KRAJŠI OD POLNEGA DELOVNEGA ČASA
54. člen
Delodajalec lahko v skladu s potrebami delovnega procesa, ko ni potrebe po zaposlitvi novih delavcev s polnim delovnim časom, sklepa pogodbe o zaposlitvi z novimi delavci, ki jih zaposluje, s krajšim delovnim časom od polnega.
55. člen
Če delavec sklene pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega oziroma če začne delati s krajšim delovnim časom, ker tako terjajo koristi predšolskega otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
Če eden izmed staršev z otrokom do 17. meseca starosti dela s polovičnim delovnim časom, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.
ODMOR MED DELOM
56. člen
Delodajalec ne sme delavcu določiti izrabe odmora med delom na začetku ali na koncu delovnega časa.
Za polni delovni čas se določi odmor med delom praviloma v enkratnem trajanju (30 minut).
Trajanje odmora med delom se določi v sorazmerju s časom, prebitim na delu.
DELJENI DELOVNI ČAS
57. člen
V primeru deljenega polnega delovnega časa, ki ga določi delodajalec, ima delavec pravico do enega vmesnega počitka, ki ne sme biti krajši od ene ure. Ta čas se ne šteje za delovni čas.
MERILA ZA NOČNO DELO
58. člen
Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni s predpisi, izpolnjeni še naslednji pogoji:
– daljši letni dopust,
– zagotovljen počitek,
– periodični zdravstveni pregledi.
59. člen
Nočnega dela žensk, kljub izpolnjenim kriterijem iz prejšnjega člena, ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon, ter v naslednjih primerih:
– ko gre za težja fizična oziroma zdravju škodljiva dela,
– ko je mogoče nočno delo opraviti z moškimi,
– če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene oziroma če delo ni ustrezno organizirano.
60. člen
Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela.
V primeru kršitev iz 58. in 59. člena te pogodbe lahko sindikat zahteva od delodajalca takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko zahteva ukrepanje inšpekcije dela.
PRAVICA DO ODSOTNOSTI Z DELA Z NADOMESTILOM PLAČE
61. člen
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem dni v letu zaradi:
– lastne poroke                                 3 delovne dni,
– rojstva otroka                                2 delovna dneva,
– poroke otroka                                 2 delovna dneva,
– smrti zakonca, otrok, posvojenca,
staršev                                         3 delovne dni,
– smrti bratov, sester, starih staršev          1 delovni dan,
– selitve delavca oziroma družine
v interesu delodajalca                          3 delovne dni,
– selitve delavca oziroma družine               2 delovna dneva,
– elementarnih nesreč                        do 3 delovne dni.
Odsotnost iz prvega odstavka tega člena je možno izrabiti samo ob nastopu dogodka.
Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.
Nadomestilo plače za primere iz prvega odstavka tega člena izplača delodajalec.
62. člen
Delodajalec mora delavcu omogočiti odsotnost z dela zaradi opravljanja:
– državljanskih dolžnosti,
– odziva na vabilo s sodišča ali drugega državnega organa,
– opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnosti.
Če v primerih odsotnosti iz prejšnjega odstavka ni predpisana možnost povrnitve nadomestila, je taka odsotnost v breme delavca, če delodajalec ne odloči drugače.
PRAVICA DO ODSOTNOSTI Z DELA BREZ NADOMESTILA PLAČE
63. člen
Delavec ima pravico do odsotnosti z dela brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:
– neodložljivih osebnih opravkov,
– zasebnega potovanja,
– nege družinskega člana, ki ni medicinsko utemeljena,
– popravila hiše oziroma stanovanja,
– zdravljenja na lastne stroške.
Med odsotnostjo z dela po prvem odstavku tega člena delovno razmerje ne preneha, vse pravice in obveznosti delavca pa v tem času mirujejo, razen pravice do socialnega zavarovanja.
Glede plačila prispevkov se delavec in delodajalec dogovorita pred nastopom odsotnosti.
64. člen
Delavec mora pisno zaprositi delodajalca za odobritev odsotnosti z dela brez nadomestila plače najmanj sedem delovnih dni pred nameravano odsotnostjo.
Delodajalec lahko delavčevo zahtevo po neplačani odsotnosti z dela zavrne, če zahteve delovnega procesa tega ne dopuščajo.
LETNI DOPUST
65. člen
Delavec ima pravico do letnega dopusta v trajanju najmanj 20 delovnih dni letno, ne glede na to, ali dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.
66. člen
Delodajalec zagotavlja delavcu izrabo letnega dopusta po šestih mesecih nepretrganega dela. Če delavec v koledarskem letu ne izpolni tega pogoja, ima pravico do letnega dopusta sorazmerno s časom, prebitim na delu.
67. člen
Delodajalec upošteva, da delavec ni prekinil dela, če so mu mirovale pravice in obveznosti (služenje vojaškega roka, prestajanje zaporne kazni do 6 mesecev ipd.) ter se mu zato sešteva delovna doba pred prekinitvijo dela in po njej.
68. člen
Osnove za določanje dolžine letnega dopusta so:
– zahtevnost dela,
– delovna doba delavca,
– delovna uspešnost,
– socialne in zdravstvene razmere,
– pogoji dela,
– delovne razmere.
69. člen
Delavcu, ki še ni dopolnil 18 let, pripada letni dopust po osnovah in merilih iz prejšnjega člena, povečan za 7 delovnih dni.
70. člen
Na podlagi zahtevnosti dela, pripada delavcu:
– za delo I. in II. tarifnega razreda                17 delovnih dni,
– za delo III. in IV. tarifnega razreda              18 delovnih dni,
– za delo V. in VI. tarifnega razreda                19 delovnih dni,
– za delo VII. do IX. tarifnega razreda              20 delovnih dni.
71. člen
Na podlagi delovne dobe pripada delavcu dodatno število delovnih dni letnega dopusta:
– od 1 do vključno 5 let delovne
dobe                                            1 delovni dan,
– od 5 do vključno 10 let delovne
dobe                                            2 delovna dneva,
– od 10 do vključno 15 let delovne
dobe                                            3 delovne dni,
– od 15 do vključno 20 let delovne
dobe                                            4 delovne dni,
– nad 20 let delovne dobe                       5 delovnih dni.
72. člen
Na podlagi preseganja v naprej določenih delovnih rezultatov pripada delavcu od 1 do 3 dodatne delovne dni letnega dopusta.
73. člen
Na podlagi socialnih in zdravstvenih razmer pripada delavcu dodatno število delovnih dni letnega dopusta:
– delavcu z do dvema predšolskima
otrokoma                                        1 delovni dan,
– delavcu z več kot dvema
predšolskima otrokoma                           2 delovna dneva,
– delavcu samohranilcu z do dvema
otrokoma do 15 let starosti                     1 delovni dan,
– delavcu samohranilcu z več kot
dvema otrokoma do 15 let starosti               2 delovna dneva,
– delavcu s trajno zmanjšano
delovno zmožnostjo iz zdravstvenih
razlogov                                        1 delovni dan,
– delavcu, ne glede na starost, ki
mu je priznana 60-odstotna telesna
okvara, delovnemu invalidu,
ki ima pravico do skrajšanega delovnega
časa, ter delavcu, ki neguje in varuje
težje telesno, zmerno težko in težko
duševno prizadeto osebo                         3 delovne dni,
– delavcu, ki je dopolnil 50 let starosti
za vsaki dve leti starosti nad 50 let           1 delovni dan.
74. člen
Na podlagi težjih pogojev dela na delovnem mestu, kjer delavec dela, pripada delavcu dodatno število delovnih dni dopusta:
– za delo v zaprtih prostorih,
brez naravne svetlobe, delo
v vlagi, pari, dimu, hrupu,
sevanju, kemikalijah,
povečani nevarnosti
poškodb in poklicnih obolenj,
za težko fizično delo in delo
v prisilni drži in drugih
podobnih težjih pogojih dela              od 1 do 3 delovne dni,
– če dela več kot 9 mesecev
v letu, za katero se odmerja
letni dopust, 6 delovnih dni
na teden                                     3 delovne dni,
– če dela več kot 5 mesecev
v letu, za katero se odmerja
letni dopust, 6 delovnih dni
na teden                                     2 delovna dneva.
Kriterije za določitev dodatnega letnega dopusta na podlagi prve alinee prvega odstavka tega člena določi delodajalec.
Dodatni delovni dnevi dopusta zaradi dela 6 dni na teden se ugotavljajo na podlagi letnega razporeda delovnega časa.
75. člen
Delavcu oziroma delavki, ki ima v pogodbi o zaposlitvi oziroma s sklepom o prerazporeditvi delovnega časa opredeljeno nočno delo oziroma delo v izmeni, pripada povečano število delovnih dni letnega dopusta:
– delo v dveh izmenah                           1 delovni dan,
– delo v treh ali več izmenah                   2 delovna dneva,
– delo delavk v treh ali več izmenah            3 delovne dneve.
76. člen
Delodajalec pri določanju letnega dopusta upošteva delavčevo skupno delovno dobo oziroma starost delavca ali otroka v letu, za katero se odmerja letni dopust.
Delodajalec je dolžan delavcu vročiti odločbo o številu delovnih dni letnega dopusta najkasneje do 28. februarja v letu, za katero se odmerja letni dopust.
77. člen
Letni dopust delavec izrabi praviloma v letu, za katero se odmerja, skladno s planom izrabe letnega dopusta, ki ga delodajalec sprejme najkasneje do 31. marca.
Spremembe plana izrabe letnega dopusta so mogoče le v utemeljenih primerih s soglasjem delodajalca.
Delavci, ki delajo v tujini, lahko v dogovoru z delodajalcem v celoti izrabijo letni dopust do konca naslednjega koledarskega leta.
78. člen
Delodajalec omogoča delavcu izrabo enega dneva letnega dopusta na dan, ki ga delavec sam določi, če o tem obvesti delodajalca najmanj dva dni prej.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena lahko delavec izrabi brez predhodnega obvestila en dan letnega dopusta zaradi:
– nesreče, ki je neposredno prizadela delavca,
– smrti ožjega družinskega člana,
– odvzema prostosti delavcu v trajanju enega dne.
79. člen
Delavec, ki v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti z dela, zaradi bolezni ali porodniškega dopusta ter dopusta za nego in varstvo otrok ni mogel izrabiti letnega dopusta ali je bila njegova izraba prekinjena, lahko izrabi celotni letni dopust do 30. junija naslednjega leta.
Če delavec med trajanjem letnega dopusta zboli ali v drugih primerih opravičene odsotnosti z dela, se mu ta čas ne šteje v letni dopust.
80. člen
Če delavec ne more izrabiti celotnega ali dela letnega dopusta iz razlogov na strani delodajalca, mu pripada odškodnina za neizrabljeni letni dopust najmanj v višini nadomestila plače, ki bi ga prejel, če bi izrabil neizrabljeni letni dopust.
OBLIKA MOTIVACIJE DELAVCEV
81. člen
O obliki motivacije delavca, ki s svojim delom izjemno prispeva k povečanju produktivnosti ali kako drugače prispeva k povečanju dobička, odloči delodajalec.
Oblike motivacije delavca so zlasti:
– prednost pri strokovnem izpopolnjevanju,
– sodelovanje na strokovnih posvetih, usposabljanjih in drugih oblikah funkcionalnega usposabljanja,
– nagradna odsotnost z dela,
– udeležba pri povečanem dobičku.
DISCIPLINSKA IN ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST DELAVCEV
82. člen
Disciplinska organa pri delodajalcu sta poslovodni organ in disciplinska komisija.
Disciplinsko komisijo imenuje poslovodni organ oziroma drugi pristojni organ, če tako določa splošni akt delodajalca.
Pri delodajalcih z manj kot 50 zaposlenimi odloča o disciplinski odgovornosti za hujše kršitve delovnih obveznosti, za katere se izreče ali se lahko izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, poslovodni organ.
Postopek, v katerem poslovodni organ odloča o disciplinski odgovornosti delavca, je enak postopku pred disciplinsko komisijo pri delodajalcu.
O pritožbi zoper odločitev disciplinskega organa odloča organ, določen s splošnim aktom delodajalca.
Pri delodajalcih z manj kot 50 zaposlenimi o pritožbi odloča poslovodni organ.
83. člen
Če akt delodajalca ne določa kršitev delovnih obveznosti, se upoštevajo kršitve, ki jih določa ta kolektivna pogodba.
Kršitve delovne obveznosti so:
a) lažje kršitve delovne obveznosti,
b) hujše kršitve delovne obveznosti.
A) Lažje kršitve delovne obveznosti so:
1. zamujanje na delo, predčasno zapuščanje dela in odhajanje z dela brez dovoljenja odgovorne osebe,
2. malomarno opravljanje dela,
3. neprimeren odnos do strank ali sodelavcev,
4. opustitev dolžnosti obveščanja o napakah in okvarah na strojih, zaščitnih sredstvih in drugih napravah,
5. neupoštevanje odredb hišnega reda in vzdrževanja reda v prostorih delodajalca,
6. neupravičeni izostanek z dela, ki ni daljši od enega dne,
7. širjenje netočnih informacij o poslovanju delodajalca,
8. nepravočasna izvršitev sklepov, sprejetih na organih družbe,
9. kršitve vseh drugih obveznosti in dolžnosti, ki izhajajo iz te kolektivne pogodbe, drugih kolektivnih pogodb, pogodbe o zaposlitvi in zakona, če niso opredeljene kot hujše kršitve delovne obveznosti.
B) Hujše kršitve delovne obveznosti so:
1. neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno izpolnjevanje delovnih in drugih obveznosti,
2. kršitev določb o zavarovanju pred požarom, eksplozijo in drugimi elementarnimi nesrečami,
3. nezakonito razpolaganje s sredstvi družbe, ne glede na to, ali ima znake kaznivega dejanja ali ne,
4. dajanje netočnih podatkov, ki so bistvenega pomena za odločanje organov družbe,
5. dajanje netočnih podatkov, na podlagi katerih je delavec spravljen v zmoto pri uveljavljanju njegovih pravic,
6. prekoračenje pooblastil,
7. onemogočanje vpogleda v listine, če je to delavcu potrebno zaradi uveljavljanja njegovih pravic,
8. kršitev predpisov o varstvu pri delu,
9. večkratno neupravičeno zamujanje na delo in neupravičeni izostanek, ki traja več kot en delovni dan,
10. večkratno predčasno odhajanje z dela brez dovoljenja,
11. opustitev obveščanja delodajalca o sicer upravičenem izostanku, če delavec svojega izostanka ne opraviči v 24 urah in če za to zamudo nima opravičila,
12. neupravičena odklonitev dela pri uvedbi dela prek polnega delovnega časa,
13. opravljanje dela in poslov v drugem podjetju ali pri drugem delodajalcu oziroma na svoj ali tuj račun, če je to v zvezi z dejavnostjo delodajalca in je lahko v nasprotju z interesi delodajalca,
14. protipravno prilaščanje lastnine sodelavcev,
15. vsaka zloraba položaja, ne glede na to, ali je storjena z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi ali ne,
16. ponareditev ali uničenje listine, dajanje krivih podatkov,
17. povzročitev škode delodajalcu, če je ta storjena namenoma,
18. povzročanje zastojev v proizvodnji in poslovanju delodajalca,
19. prihod na delo v vinjenem stanju, prinašanje alkoholnih pijač v podjetje ali uživanje alkoholnih pijač oziroma narkotikov med delom,
20. povzročanje nereda ali pretepa na delu oziroma v prostorih delodajalca,
21. kršitev sklepov organov delodajalca,
22. izdajanje poslovne ali druge tajnosti, ki je določena z zakonom ali splošnim aktom,
23. ponareditev zapisnikov in sklepov organov delodajalca,
24. neizvršitev pravnomočne sodne odločbe,
25. neizpolnitev obveznosti v zvezi s polnim delovnim časom ali krajšim od polnega,
26. ponavljanje lažjih kršitev delovnih obveznosti,
27. kršitev predpisov o varstvu pred požarom, eksplozijo, elementarnimi nesrečami in škodljivim delovanjem strupenih ali drugih nevarnih materialov, če nastane nevarnost za življenje ali zdravje ljudi oziroma nevarnost za večjo materialno škodo oziroma če je ta škoda že nastala.
ODSTRANITEV DELAVCA Z DELA (SUSPENZ)
84. člen
Delavca je mogoče začasno odstraniti z delovnega mesta in ga prerazporediti na drugo delovno mesto oziroma začasno odstraniti iz družbe.
Odstranitev delavca je možna v naslednjih primerih:
– če stori hujšo kršitev delovne obveznosti, za katero se izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja,
– če je neopravičeno izostal z dela 5 zaporednih delovnih dni,
– če njegovo ravnanje neposredno ogroža življenje ali zdravje delavcev oziroma drugih oseb,
– če njegovo ravnanje neposredno ogroža materialna sredstva večje vrednosti,
– če delavčeva navzočnost na delovnem mestu ali pri delodajalcu ogroža nemoten in varen potek delovnega procesa oziroma poslovanja ter delo organov družbe.
O suspenzu delavca odloča poslovodni organ ali delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki ga pooblasti poslovodni organ.
MATERIALNA ODGOVORNOST
85. člen
Delavec je odgovoren za škodo, ki jo povzroči na delu ali v zvezi z delom, če je to storil namenoma ali iz hude malomarnosti.
Škodo in okoliščine, v katerih je nastala, njeno višino ter povzročitelja ugotavlja disciplinski organ prve stopnje.
Disciplinski organ lahko zmanjša terjatev proti delavcu ali pa ga celo oprosti plačila odškodnine v naslednjih primerih oziroma pod naslednjimi pogoji:
1. če škoda ni bila povzročena namenoma, pač pa iz malomarnosti,
2. če bi zaradi plačila odškodnine zašel sam oziroma skupaj s svojo družino v težek materialno-socialni položaj,
3. če je oprostitev primerna glede na njegovo prizadevanje za odpravo škode.
VARSTVO PRAVIC DELAVCEV
86. člen
O zahtevah za varstvo pravic in ugovorih zoper odločitve delodajalca na prvi stopnji odloča na drugi stopnji tričlanska pritožbena komisija oziroma organ, določen s splošnim aktom delodajalca.
87. člen
Delodajalec je dolžan delavcu, članu sindikata, omogočiti, da za varstvo svojih pravic zahteva pomoč sindikalnega zaupnika.
88. člen
Ob nezakonitem prenehanju delovnega razmerja, ki je ugotovljeno s pravnomočno sodno odločbo, je delodajalec dolžan delavcu poleg plače, ki bi jo prejel, če bi delal, izplačati najmanj tri povprečne plače delavca v zadnjih treh mesecih dela.
DOLŽINA ODPOVEDNEGA ROKA
89. člen
Odpovedni rok znaša, če delavec pisno izjavi, da želi, da mu preneha delovno razmerje:
– za delavce od I. do III. tarifnega
razreda                                                1 mesec,
– za delavce IV. in V. tarifnega
razreda                                                2 meseca,
– za delavce VI. tarifnega razreda                     3 mesece,
– za delavce od VII. do IX. tarifnega
razreda                                                4 mesece.
V skladu z zakonom ima delavec pravico do plačane odsotnosti z dela zaradi iskanja nove zaposlitve največ 2 uri na teden, ki jo lahko izrabi v dogovoru z delodajalcem.
90. člen
Ne glede na prejšnji člen te pogodbe se delodajalec in delavec s pisnim dogovorom dogovorita o skrajšanju odpovednega roka.
SPORAZUMNO PRENEHANJE DELOVNEGA RAZMERJA
91. člen
Delodajalec in delavec se lahko dogovorita o sporazumnem prenehanju delovnega razmerja. Pred sklenitvijo tega sporazuma je delodajalec dolžan delavca pisno opozoriti na posledice sporazumnega prenehanja delovnega razmerja za uveljavitev pravic za primer brezposelnosti.
VARSTVO IN ZDRAVJE PRI DELU
92. člen
Delodajalec zagotavlja varne in zdrave delovne pogoje delavcem, ki delajo pri njem. Delo se izvaja v skladu z ustreznimi predpisi s področja varstva in zdravja pri delu ter na njihovi podlagi sprejetimi splošnimi akti delodajalca, ki natančneje opredeljujejo izvajanje potrebnih varstvenih ukrepov.
Vsak delavec je dolžan skrbeti za lastno varnost in zdravje v skladu s svojo usposobljenostjo, pisnimi ter ustnimi navodili delodajalca.
93. člen
Ukrepi, ki so v zvezi z varnostjo in varovanjem delavcev pri delu, so strošek delodajalca in ne smejo bremeniti delavca.
94. člen
Delodajalec se je dolžan o vprašanjih varnega dela pri razvoju in uvajanju novih tehnologij posvetovati z reprezentativnimi sindikati.
IZOBRAŽEVANJE
95. člen
Delavci se imajo pravico izobraževati v interesu delodajalca, delodajalec pa ima pravico delavce napotiti na izobraževanje.
Delavec se je dolžan izobraževati, če ga delodajalec napoti na izobraževanje in sklene z njim ustrezno pogodbo.
Če je izobraževanje organizirano med delovnim časom, se čas izobraževanja šteje v polni delovni čas, delavec pa ima enake pravice, kot če bi delal.
Če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa, o pravicah delavcev odloči delodajalec.
Za izobraževanje v interesu delodajalca se šteje tudi izobraževanje sindikalnih zaupnikov o kolektivnem dogovarjanju in delovnopravni zakonodaji.
IZPITI
96. člen
Če je delavec napoten na izobraževanje oziroma če se izobražuje v interesu delodajalca, mu pripadajo, če je izobraževanje organizirano izven delovnega časa:
– 3 delovni dnevi za vsak izpit na ravni izobraževanja do vključno VI. stopnje zahtevnosti,
– 5 delovnih dni za vsak izpit na visoki stopnji izobraževanja (visoki strokovni šoli ali fakulteti),
– 10 delovnih dni za maturo oziroma zaključni izpit na ravni izobraževanja do vključno V. stopnje zahtevnosti,
– 10 delovnih dni za diplomo na višji ali visoki strokovni šoli oziroma fakulteti,
– 5 delovnih dni za vsak izpit na podiplomskem študiju,
– 15 delovnih dni za zaključni magistrski izpit ali magistrsko nalogo, za nalogo in izpit za pridobitev naziva specialist,
– 20 delovnih dni za doktorat.
Poleg odsotnosti iz prejšnjega odstavka delavcu pripada tudi odsotnost na dan, ko opravlja izpit.
Do odsotnosti iz prejšnjih dveh odstavkov je delavec upravičen samo, ko prvič opravlja izpit.
Obseg delovnega časa, namenjenega za izobraževanje, se določi glede na dolžino in vrsto izobraževanja s pogodbo med delodajalcem in delavcem.
POVRAČILO STROŠKOV, POVEZANIH Z IZOBRAŽEVANJEM
97. člen
Delavcu, ki se izobražuje v interesu delodajalca, in delavcu, ki je na izobraževanje napoten, delodajalec krije zlasti naslednje stroške, povezane z izobraževanjem:
– prevoz,
– kotizacijo, šolnino,
– stroške prehrane,
– stroške bivanja.
Delavcu povračilo teh stroškov ne pripada, če delodajalec sam krije stroške, povezane z izobraževanjem.
RAZPOREDITEV IN MEDSEBOJNE OBVEZNOSTI
98. člen
Delodajalec mora delavce, ki se izobražujejo v njegovem interesu ali jih je napotil na izobraževanje, razporediti v skladu s pridobljeno izobrazbo v času, določenem s pogodbo o izobraževanju.
Če delodajalec ne izpolni obveznosti iz pogodbe o izobraževanju, je delavec prost svojih obveznosti iz te pogodbe.
Če delavec ne izpolni svojih obveznosti iz pogodbe, je dolžan delodajalcu povrniti stroške, povezane z izobraževanjem.
VAJENCI
99. člen
Vajencem, ki so sklenili učno pogodbo z delodajalcem, gredo najmanj pravice, določene z zakonom.
Delodajalec je dolžan pooblaščenemu predstavniku sindikata na podlagi vnaprejšnjega obvestila omogočiti pregled sklenjenih učnih pogodb z vajenci ter izvajanja določb zakona o vajeniškem razmerju.
MENTORJI PRAKTIČNEGA POUKA
100. člen
Delodajalec, ki izvaja praktični pouk v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja, zagotavlja delavcu – mentorju praktičnega pouka:
– dodatno strokovno in andragoško-pedagoško usposabljanje za opravljanje nalog mentorja,
– delno oprostitev delovnih obveznosti na delovnem mestu, tako da skupaj z mentorstvom njegova polna delovna obveznost ne bo presegala polnega delovnega časa.
UČENCI IN ŠTUDENTI NA PRAKSI
101. člen
Delodajalec zagotavlja učencem, dijakom in študentom na praksi (obvezni, počitniški):
– plačilo za opravljeno delo v skladu z določili te kolektivne pogodbe,
– seznanitev z nevarnostmi, povezanimi z delom, in ustrezna zaščitna sredstva,
– zavarovanje za primer poklicne bolezni in poškodbe pri delu,
– ustrezno mentorstvo in uvajanje v delo,
– prehrano med delom.
OBVEŠČANJE DELAVCEV
102. člen
Delodajalec na lastno pobudo ali pisno zahtevo reprezentativnega sindikata kolektivno obvešča delavce o:
– tekočem in prihodnjem poslovanju družbe,
– morebitnem poslabšanju poslovnih rezultatov, motnjah v poslovanju ali likvidnostnih težavah,
– doseženih letnih poslovnih rezultatih družbe,
– predlogih splošnih aktov in sklepov, s katerimi se v skladu s kolektivno pogodbo na splošno urejajo določena vprašanja s področja delovnih razmerij in plač.
Dolžnosti obveščanja ni, če gre za poslovno tajnost.
POGOJI ZA DELOVANJE SINDIKATA
103. člen
Delodajalec zagotavlja reprezentativnemu sindikatu, organiziranemu pri delodajalcu, prost dostop zunanjih sindikalnih predstavnikov na podlagi predhodnega obvestila ter svobodo sindikalnega obveščanja in širjenja sindikalnega tiska v funkciji obveščanja članov sindikata.
104. člen
Delodajalec zagotavlja za nemoteno delo sindikatom:
– eno plačano uro letno na vsakega člana sindikata pri delodajalcu,
– polovico ure letno za vsakega delavca, ki ni član nobenega sindikata.
Če je pri delodajalcu več sindikatov, si fond ur iz druge alinee prejšnjega odstavka razdelijo sorazmerno s številom članov sindikata.
V ure iz prvega odstavka tega člena se ne štejejo:
– udeležba na sejah organov sindikata na republiški ravni,
– izobraževanje sindikalnih zaupnikov,
– odziv na vabilo delodajalca.
105. člen
Načini uresničevanja obveznosti delodajalcev iz 104. člena te pogodbe pogodbeni stranki uredita s posebno pogodbo.
106. člen
Delodajalec zagotavlja reprezentativnemu sindikatu tehnične, organizacijske in administrativne pogoje za njegovo delo.
O zagotavljanju pogojev iz prvega odstavka tega člena se sindikalni zaupnik in delodajalec sporazumno dogovorita.
107. člen
Delodajalec zagotavlja reprezentativnemu sindikatu, skladno z njegovimi pisnimi navodili, brezplačen obračun in nakazovanje članarine za njegove člane.
108. člen
Reprezentativni sindikat lahko sklicuje članske sestanke med delovnim časom po predhodnem dogovoru z delodajalcem, vendar največ dvakrat letno.
109. člen
Sindikat pri delodajalcu, ki nima statusa reprezentativnega sindikata, se dogovori o pogojih za svoje delovanje iz 103., 106., 107., 108. in 110. člena te pogodbe s posebno pogodbo, ki jo sklene z delodajalcem.
Sindikat se lahko s to pogodbo dogovori tudi o kriterijih za izvolitev oziroma imenovanje sindikalnih zaupnikov.
IMUNITETA SINDIKALNIH ZAUPNIKOV
110. člen
Reprezentativni sindikat pri delodajalcu:
– imenuje zunanjega sindikalnega zaupnika, če je pri delodajalcu do 15 zaposlenih,
– izvoli enega sindikalnega zaupnika, če je pri delodajalcu od 16 do 35 zaposlenih, ne glede na število članov sindikata,
– izvoli dva sindikalna zaupnika, če je pri delodajalcu od 30 do 70 članov sindikata,
– izvoli še po enega sindikalnega zaupnika na vsakih naslednjih 70 članov.
Reprezentativni sindikat mora o imenovanju oziroma izvolitvi sindikalnega zaupnika obvestiti delodajalca pisno v osmih dneh po imenovanju oziroma izvolitvi.
111. člen
Sindikalni zaupniki zaradi sindikalne dejavnosti uživajo delovnopravno zaščito.
Sindikalnega zaupnika zaradi njegove sindikalne dejavnosti, če ravna v skladu z veljavnimi zakoni, kolektivnimi pogodbami in splošnimi akti delodajalca, ni mogoče brez soglasja sindikata, katerega član je, razporediti na drugo delovno mesto ali k drugemu delodajalcu oziroma uvrstiti med presežne delavce.
Sindikalnemu zaupniku pod pogoji iz prejšnjega odstavka tega člena ni mogoče znižati plače brez soglasja sindikata, katerega član je, ali začeti zoper njega disciplinski ali odškodninski postopek ali ga kako drugače postavljati v manj ugoden oziroma podrejen položaj.
Rok, v katerem je sindikat dolžan podati soglasje, je osem dni. Če se v tem roku sindikat ne opredeli, velja, da je dal soglasje.
Če je sindikat v osmih dneh zavrnil soglasje, lahko delodajalec sproži postopek pred komisijo za pomirjanje. Dokazano breme je na strani delodajalca.
Pomirjanje lahko sproži sindikat tudi, če meni, da je sindikalni zaupnik šikaniran zaradi sindikalne dejavnosti.
Glede pomirjanja se smiselno uporabljajo določbe te kolektivne pogodbe o pomirjanju.
Imuniteta sindikalnega zaupnika traja še devet mesecev po prenehanju funkcije.
O datumu prenehanja funkcije sindikalnega zaupnika sindikat pisno obvesti delodajalca v osmih dneh po prenehanju funkcije.
STAVKA
112. člen
Če sindikat pri delodajalcu organizira stavko, jo je dolžan organizirati v skladu z zakonom in stavkovnimi pravili sindikata.
113. člen
Stavke ni mogoče napovedati in organizirati, če sindikat predhodno delodajalca ni seznanil s svojimi zahtevami oziroma zahtevami delavcev in se z njim pogajal o uresničitvi teh zahtev.
Stavka mora biti napovedana praviloma 15 dni pred začetkom, najkasneje pa 5 dni pred začetkom. Napoved stavke vsebuje datum začetka stavke, njeno predvideno trajanje, stavkovne zahteve in sestavo stavkovnega odbora.
V času od dneva napovedi stavke do predvidenega dne njenega začetka sta se sindikat in delodajalec dolžna pogajati o stavkovnih zahtevah in si prizadevati doseči sporazum o stavkovnih zahtevah.
V času pogajanj o stavkovnih zahtevah se morata sindikat in delodajalec vzdržati vsakega dejanja, ki bi lahko otežilo pogajanja in sporazumno rešitev zahtev.
Če so pogajanja neuspešna, sindikat najprej organizira opozorilno stavko, ki je praviloma krajša in ne traja več kot en delovni dan.
II. TARIFNI DEL
SPLOŠNE DOLOČBE O PLAČAH IN DRUGIH OSEBNIH PREJEMKIH
114. člen
Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače in nadomestila plače, so v bruto zneskih.
Osebni prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom so v zneskih, od katerih se plačajo davek in prispevki, če je oziroma so predpisani.
115. člen
Pri uveljavljanju pravice na podlagi delovne dobe pri zadnjem delodajalcu se za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu šteje tudi delovna doba pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca, in pri delodajalcih, ki so kapitalsko povezani z večinskim deležem.
116. člen
Plače se izplačujejo najmanj enkrat mesečno na vnaprej določen dan, najkasneje pa do 18. dne v mesecu za pretekli mesec.
117. člen
Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, pripadajo povračila stroškov in regres za letni dopust v celoti, drugi osebni prejemki v zvezi z delom pa v sorazmerju s časom, prebitim na delu.
Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja pravice iz prvega odstavka pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom med svojimi delodajalci.
PLAČE
118. člen
Plačo delavca sestavljajo:
– osnovna plača,
– dodatki,
– del plače na podlagi delovne uspešnosti,
– del plače iz naslova uspešnosti poslovanja družbe.
V pogodbi o zaposlitvi delavec in delodajalec določita znesek osnovne plače delavca v tolarjih.
119. člen
Osnovna plača delavca za polni delovni čas, vnaprej določene delovne rezultate in normalne delovne pogoje, s katerimi je bil delavec seznanjen pred sklenitvijo delovnega razmerja oziroma pred razporeditvijo, ne more biti nižja od izhodiščne plače, določene v tarifni prilogi te pogodbe.
Izhodiščna plača za določen tarifni razred, kot je opredeljena v tarifni prilogi te pogodbe, je najnižja osnovna plača, ki jo ima delavec pravico prejeti za delo v polnem delovnem času in vnaprej določene delovne rezultate ter normalne delovne pogoje.
Za vnaprej določene (predvidene 100-odstotne) delovne rezultate se štejejo delovni rezultati, merjeni po vnaprej določenih kriterijih, individualno ali skupinsko. Norma ali drugo podobno merilo za merjenje delovnih rezultatov je ustrezna, če jo dosega vsaj 90% delavcev, ki delajo po teh kriterijih.
Če delavec ne doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na njegovi strani, je upravičen do 100-odstotne osnovne plače.
Za normalne delovne pogoje se štejejo pogoji, v katerih se delo pretežno opravlja. Ti pogoji so sestavni del zahtevnosti delovnega mesta in so vključeni v osnovno plačo.
Delodajalec je dolžan ob spremembi metode za vrednotenje delovnih mest z njo pisno seznaniti sindikate pri delodajalcu.
Delavec, ki je začasno razporejen na delovno mesto k drugemu delodajalcu, za čas do 6 mesecev, ne more prejemati nižje osnovne plače, kot jo je prejemal pred začasno razporeditvijo.
TARIFNA PRILOGA
120. člen
Tarifna priloga kolektivne pogodbe določa zneske izhodiščnih plač, način eskalacije (izhodiščnih) plač, zneske povračil materialnih stroškov in znesek regresa za letni dopust.
Če s tarifno prilogo k tej kolektivni pogodbi ni drugače določeno oziroma če tarifna priloga ni sprejeta, se za način eskalacije, zneske povračil materialnih stroškov in znesek regresa za letni dopust uporabljajo določbe Tarifne priloge k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti.
DODATKI ZA POSEBNE OBREMENITVE
121. člen
Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnosti pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.
122. člen
Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec dejansko delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
123. člen
Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas oziroma ustrezna urna postavka.
Za delo v delovnem času, ki je za delavca manj ugoden, mu pripadajo dodatki v naslednjem odstotku od osnove:
– za čas dela v popoldanski in nočni izmeni,
kadar se delovni proces izvaja v najmanj dveh
izmenah                                                         10%
   – za delo v deljenem delovnem času, za                       
vsakokratno prekinitev dela več kot eno uro                     15%
   – za delo v deljenem delovnem času,
za vsakokratno prekinitev več kot dve uri                       20%
   – za dežurstvo                                               20%
   – za delo v nočnem delovnem času med
23. uro in 6. uro naslednjega dne                               30%
   – za nočno delo v izmeni med 22. uro in
7. uro naslednjega dne                                          30%
   – za delo preko polnega delovnega časa                       50%
   – za delo v nedeljo                                          50%
   – za delo na dela proste dneve po zakonu                    100%
Dodatek za delo v nedeljo in dodatek za delo na dela proste dneve po zakonu se med seboj izključujeta.
124. člen
Če ni mogoče delovne prisotnosti delavca zagotoviti z razporeditvijo polnega delovnega časa, se delo lahko organizira kot dežurstvo in/ali pripravljenost na delo.
Za dežurstvo se šteje prisotnost delavca na delovnem mestu.
Delavcu za čas dežurstva pripada dodatek, za efektivno opravljene delovne ure v času dežurstva pa delavcu namesto dodatka za dežurstvo pripada dodatek za delo preko polnega delovnega časa.
Za pripravljenost na delo se šteje delavčeva prisotnost doma ali na drugem dogovorjenem kraju, ko je pripravljen na poziv takoj nastopiti delo.
Delavcu za čas pripravljenosti na delo pripada nadomestilo v višini, določeni s to pogodbo, za čas efektivnega dela v času pripravljenosti na delo pa delavcu pripada plača za delo preko polnega delovnega časa.
125. člen
Stranki kolektivne pogodbe pripravita dodatke za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja in nevarnost pri delu.
Dodatki iz prejšnjega odstavka postanejo priloga III k tej kolektivni pogodbi, ko jih sprejmeta obe stranki po enakem postopku kot to kolektivno pogodbo.
DODATEK ZA DELOVNO DOBO
126. člen
Delavcu pripada dodatek za delovno dobo v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe.
Pri uveljavljanju pravice iz prejšnjega odstavka se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu ali v delovnem razmerju doma oziroma v tujini ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki so ustrezno potrjena s podpisom v delavski knjižici delavca.
Dokupljena, beneficirana in posebne zavarovalne dobe se ne štejejo kot dobe za uveljavljanje dodatka za delovno dobo.
NADOMESTILA PLAČE
127. člen
Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih:
– bolezni,
– poklicne bolezni in nesreče pri delu,
– letnega dopusta,
– na dela prost dan po zakonu,
– pripravljenost na domu,
– odsotnost z dela, če je delavec napoten na izobraževanje oziroma če se izobražuje v interesu delodajalca,
– v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali splošnim aktom delodajalca.
V vseh primerih iz prvega odstavka tega člena, razen v primeru iz prve alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% plače. V primeru iz prve alinee prejšnjega odstavka pripada delavcu nadomestilo v višini 80% plače za dneve odsotnosti z dela.
Nadomestilo, ki pripada delavcu invalidu za čas čakanja na ustrezno delo, znaša 80% osnovne plače delavca, povečane za dodatek na delovno dobo.
Nadomestilo, ki pripada delavcu za čas pripravljenosti na delo iz 124. člena te pogodbe, znaša 10% osnovne plače delavca za vsako uro pripravljenosti.
128. člen
Osnova za izračun nadomestila plače je plača delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
V osnovo za izračun nadomestila se ne všteva del plače za delo preko polnega delovnega časa in del plače na podlagi uspešnosti poslovanja družbe.
129. člen
Višina nadomestila plače ne more presegati višine plače, ki bi jo delavec pri delodajalcu prejel, če bi delal.
130. člen
Delodajalec ima pravico spremljati in nadzirati bolezensko odsotnost delavca.
Delodajalec po predhodnem posvetovanju z reprezentativnim sindikatom določi postopek in način spremljanja in nadziranja bolezenske odsotnosti, pri čemer lahko nadzor opravljajo le osebe, ki so za to strokovno usposobljene.
131. člen
Delodajalec lahko zadrži izplačilo nadomestila plače v primeru bolezni:
– če opravlja delavec v času bolezenske odsotnosti pridobitno delo,
– če delavec v dveh dneh po začetku odsotnosti z dela neupravičeno ne obvesti delodajalca, da je zbolel,
– če se delavec brez opravičenega vzroka ne odzove vabilu na zdravniški pregled ali zdravniško komisijo,
– če pooblaščeni zdravnik, komisija ali nadzorni organ ugotovi, da se delavec ne ravna po navodilih zdravnika.
Če delodajalec zadrži izplačilo nadomestila iz prvega odstavka, mora istočasno sprožiti disciplinski postopek.
132. člen
Delavec, ki se je kot presežni delavec dolžan prekvalificirati ali dokvalificirati, ima za ta čas pravico do nadomestila plače v višini osnovne plače delavca, povečane za dodatek za delovno dobo.
133. člen
Delavcu za čas čakanja na delo doma pripada nadomestilo plače v višini 75% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
134. člen
Delavcem, ki jim ni mogoče trajno zagotoviti dela v družbi v času šestmesečnega odpovednega roka, pripada nadomestilo plače v višini 75% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo.
135. člen
Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila plače v višini 75% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo za največ štiri delovne dni, v primeru kršenja imunitete sindikalnih zaupnikov pa dva delovna dneva, pod naslednjima pogojema, ki morata biti izpolnjena hkrati:
– da stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe glede plač, regresa za letni dopust ali imunitete sindikalnih zaupnikov in
– da je stavka organizirana v skladu z zakonom in stavkovnimi pravili sindikata.
Nadomestilo plače za čas stavke se izplača v breme delodajalca.
DEL PLAČE NA PODLAGI POSLOVNE USPEŠNOSTI DELODAJALCA
136. člen
Kriterije za določitev dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja določita delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu ob sprejemanju poslovnega načrta oziroma ob začetku poslovnega leta.
Ob sprejemu odločitve o višini sredstev za izplačilo plače na podlagi poslovne uspešnosti se delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu dogovorita o načinu izplačila – v denarju, delnicah in/ali o odložitvi tega izplačila.
Delavcu, ki ni delal celo leto, pripada del plače iz prvega odstavka tega člena sorazmerno z obračunanimi in izplačanimi plačami za dejansko opravljeni delovni čas.
OBRAČUN PLAČE
137. člen
Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje naslednje podatke:
– osnovno plačo delavca,
– dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi,
– del plače na podlagi delovne uspešnosti delavca,
– nadomestila plače po posameznih vrstah,
– bruto plačo,
– zneske prispevkov za socialno varnost,
– neto plačo,
– davek od osebnih prejemkov,
– neto izplačilo plače.
Delodajalec ob obračunu plače na istem obračunskem listu obračuna tudi druge osebne prejemke, povračila stroškov v zvezi z delom in odtegljaje od plače.
138. člen
Če delavec ali na njegov predlog sindikalni zaupnik zahteva, da se opravi kontrolni pregled pisnega obračuna plače in nadomestil, to opravi v navzočnosti delavca in/ali sindikalnega zaupnika pooblaščeni delavec delodajalca, ki hkrati obrazloži tudi vse okoliščine v zvezi s pisnim obračunom.
REGRES ZA LETNI DOPUST
139. člen
Regres za letni dopust pripada delavcu enkrat letno in se izplača do konca julija tekočega leta, ob dokumentiranih likvidnostnih težavah delodajalca pa po dogovoru s sindikatom pri delodajalcu najkasneje do konca novembra tekočega leta.
Regres se lahko izplača v dveh delih.
Višina regresa se določi v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe.
140. člen
Pravica do izplačila regresa za letni dopust je vezana na pravico do izrabe letnega dopusta, ki jo delavec pridobi po šestih mesecih neprekinjenega dela.
141. člen
Delavcem pri delodajalcu, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, vendar najmanj s polovico polnega delovnega časa, pripada regres za letni dopust v znesku kot delavcem, ki delajo polni delovni čas.
Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polovice polnega delovnega časa, pripada regres za letni dopust v znesku, sorazmernem s časom, prebitim na delu.
JUBILEJNE NAGRADE
142. člen
Delavcu pripada jubilejna nagrada:
– za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini 40% povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece,
– za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini 60% povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece,
– za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini 80% povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.
Izplačevalec jubilejne nagrade je zadnji delodajalec.
Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena pripada delavcu jubilejna nagrada za 30 let skupne delovne dobe v višini 80% povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece, razen v primeru, ko je skupna delovna doba enaka delovni dobi pri zadnjem delodajalcu.
Jubilejna nagrada se izplača najkasneje v enem mesecu po izpolnitvi pogojev za pridobitev jubilejne nagrade iz prvega in tretjega odstavka tega člena.
ODPRAVNINA OB UPOKOJITVI
143. člen
Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini dveh povprečnih mesečnih plač zaposlenih v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini dveh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
144. člen
Delavec ni upravičen do odpravnine, če je delodajalec zanj financiral dokup zavarovalne dobe.
Delavec je v primeru iz prvega odstavka upravičen do izplačila razlike, če je znesek za dokup zavarovalne dobe nižji od zneska odpravnine.
SOLIDARNOSTNA POMOČ
145. člen
Ob smrti delavca ali ožjega družinskega člana, ki ga je delavec vzdrževal, njegovim družinskim članom oziroma delavcu pripada solidarnostna pomoč.
Ob smrti delavca pripada njegovim ožjim družinskim članom ena povprečna mesečna plača zaposlenih v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.
Ob smrti ožjega družinskega člana pripada delavcu 30% povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.
Na predlog reprezentativnega sindikata izplača delodajalec solidarnostno pomoč delavcu v višini povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece v naslednjih primerih:
– invalidnosti,
– neprekinjene bolezni, ki traja najmanj šest mesecev,
– elementarne nesreče (delavec mora priložiti dokazila o nastali škodi).
Solidarnostno pomoč delodajalec izplača takoj, ko je nastal eden izmed primerov iz prvega odstavka tega člena oziroma najkasneje v 30 dneh po izpolnitvi pogoja oziroma nastanka primera iz četrtega odstavka tega člena.
POVRAČILA STROŠKOV ZA LOČENO ŽIVLJENJE
146. člen
Povračilo stroškov za ločeno življenje pripada delavcu takrat, ko ga delodajalec napoti na opravljanje del in nalog in je posledica tega trajnejša ločitev od družine, ali če je tako dogovorjeno s pogodbo o zaposlitvi.
Osnova za povračilo stroškov za ločeno življenje so stroški za stanovanje v kraju, kjer delavec začasno dela izven kraja stalnega bivališča in ločeno od svoje ožje družine, ter stroški za prehrano, ki presegajo običajne stroške, ki bi jih delavec imel, če bi živel skupaj s svojo ožjo družino (mož, žena, otroci, posvojenci...).
Delavec ni upravičen do povračila stroškov za ločeno življenje, če odkloni ponujeno primerno družinsko stanovanje v kraju zaposlitve ali če se je vselil v družinsko stanovanje, družine pa ni preselil.
Delavec se z delodajalcem lahko dogovori tudi za povračilo stroškov za občasna potovanja k svoji družini.
Če se delavec in delodajalec ne dogovorita drugače, znaša povračilo stroškov za ločeno življenje 40% povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece.
PREHRANA MED DELOM
147. člen
Delodajalec zagotavlja delavcem topli obrok med delom v ustrezni kalorični vrednosti. Za ustrezno kalorično vrednost toplega obroka se šteje kalorična vrednost toplega obroka, ki naj nadomesti v polovici polnega dnevnega delovnega časa za delo porabljeno energijo.
Delavcu pripada dodatni topli obrok med delom po opravljenih 12 urah dela brez prekinitve, ko gre za sezonska dela ali za neenakomerno prerazporeditev delovnega časa.
Če delodajalec delavcem ne more zagotoviti toplega obroka med delom v lastnih prostorih ali po pogodbi pri drugem delodajalcu ali v gostinskem lokalu največ v vrednosti, določeni v tarifni prilogi k tej kolektivni pogodbi, so delavci upravičeni do povračila stroškov za prehrano med delom v znesku, določenem v tarifni prilogi k tej kolektivni pogodbi.
Delavcem delodajalec zagotavlja povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve dejanske prisotnosti na delu.
Do povračila stroškov za prehrano med delom so upravičeni tudi delavci, ki jim delodajalec ne more zaradi njihovih zdravstvenih težav zagotoviti toplega obroka med delom.
Do toplega obroka med delom oziroma do povračila stroškov za prehrano med delom so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, učenci, vajenci, dijaki in študentje na praksi.
148. člen
Znesek povračila stroškov prehrane med delom se določi na delovni dan in se usklajuje skladno s porastom življenjskih stroškov.
PREVOZ NA DELO IN Z DELA
149. člen
Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela v višini stroškov najbolj ekonomičnega javnega prevoza.
Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoznimi sredstvi, se delavcu povrnejo stroški prevoza na delo in z dela v višini 10% cene super bencina za prevoženi kilometer.
Če delodajalec zagotovi brezplačen prevoz na delo in z dela, delavcu povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ne pripada.
SLUŽBENA POTOVANJA
150. člen
Delavci so upravičeni do povračila stroškov, ki so jih imeli pri opravljanju v naprej določenih del in nalog na službenem potovanju.
Ti stroški so:
– stroški za prehrano,
– stroški za prenočišče,
– stroški za prevoz.
151. člen
Stroški za prehrano na službenem potovanju se povrnejo z dnevnico, ki služi hkrati tudi za povračilo drugih (drobnih) stroškov.
Dnevnica se obračuna za službeno potovanje, ki traja:
– od 6 do 8 ur,
– od 8 do 12 ur,
– nad 12 ur.
Višina posamezne dnevnice se določi v tarifni prilogi.
152. člen
Stroški za prenočišče se povrnejo v višini predloženega računa za prenočevanje kategorije, določene v potnem nalogu.
153. člen
Prevozni stroški se povrnejo v višini stroškov javnega prevoznega sredstva na podlagi predloženih vozovnic oziroma v obliki kilometrine, če je službeno potovanje opravljeno z zasebnim osebnim vozilom za relacijo, določeno v potnem nalogu.
Višina kilometrine se določi v tarifni prilogi.
154. člen
Do povračila stroškov na službenem potovanju so upravičeni delavci, ki jih je pooblaščeni delavec delodajalca napotil na službeno potovanje, in to pod enakimi pogoji in v enaki višini.
155. člen
Delavcu se povrnejo stroški, ki jih je imel na službenem potovanju v tujini v skladu s predpisi, ki veljajo za državne organe.
156. člen
Dnevnica za službeno potovanje in regres za prehrano med delom se medsebojno izključujeta.
TERENSKI DODATEK
157. člen
Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, če delajo na terenu izven sedeža delodajalca ali poslovne enote oziroma izven kraja stalnega ali začasnega prebivališča ter če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče, vendar le, če vsakodnevno vračanje v kraj stalnega ali začasnega prebivališča ni smotrno.
Če prehrano in prenočišče organizira delodajalec, je delavec upravičen do terenskega dodatka v višini, ki se določi v zgornjem znesku povračila, določenega s predpisom Vlade Republike Slovenije o prejemkih, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznajo kot odhodek.
Delavci so upravičeni do dodatka iz prejšnjega odstavka za dneve, ko so dejansko opravljali delo v takšnih pogojih, in za dneve, ko se ne dela, če so dejansko prebivali na terenu.
158. člen
Terenski dodatek, povračilo stroškov na službeni poti in dodatek za ločeno življenje se med seboj izključujejo.
INOVACIJE
159. člen
Delavcu pripada za inovacijo najmanj 3% letne čiste gospodarske koristi. Višina nadomestila za inovacijo se določi s pogodbo med inovatorjem in družbo.
PREJEMKI PRIPRAVNIKOV
160. člen
Delavcu pripravniku pripada osnovna plača v višini najmanj 70% izhodiščne plače, določene za ustrezni tarifni razred, v katerega je delavec pripravnik razporejen.
Pripravnik je upravičen do drugih osebnih prejemkov in povračil materialnih stroškov pod enakimi pogoji kot drugi delavci.
PREJEMKI UČENCEV, VAJENCEV IN ŠTUDENTOV NA PRAKSI
161. člen
Učencem in študentom na praksi se za polni delovni čas obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini 15% povprečne mesečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji za pretekli mesec.
162. člen
Učenci, vajenci in študenti na praksi pri delodajalcu imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo.
163. člen
Učenci, vajenci in študenti v družbi imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.
164. člen
Vajencem, ki imajo sklenjeno učno pogodbo z delodajalcem, pripadajo izplačila osebnih prejemkov v skladu z zakonom in učno pogodbo.
PREJEMKI MENTORJEV
165. člen
Delavcu mentorju pripravnika, mentorju praktičnega pouka in mentorju usposabljanja brezposelnih oseb pri delodajalcu pripada dodatek za mentorstvo.
Višino in pogoje izplačila določi delodajalec.
PREHODNI DOLOČBI
166. člen
Pogodbeni stranki bosta proučili potrebe po strokovnem in dopolnilnem izobraževanju in usposabljanju delavcev, zaposlenih v družbah drobnega gospodarstva, in na podlagi skupnih ugotovitev ustanovili eno ali več institucij (skladov) z nalogo zbiranja sredstev in financiranja poklicnega, strokovnega in dopolnilnega izobraževanja in usposabljanja delavcev.
Pogodbeni stranki se bosta z ustanovno pogodbo dogovorili o načinu in pogojih zbiranja sredstev, namenih porabe zbranih sredstev in načinu upravljanja institucije oziroma zbranih sredstev.
167. člen
Pogodbeni stranki bosta proučili možnosti za ustanovitev sklada za reševanje stanovanjske problematike v družbah drobnega gospodarstva.
Na podlagi skupnih interesov se bosta pogodbeni stranki z ustanovno pogodbo dogovorili o načinu in pogojih zbiranja sredstev, namenih porabe zbranih sredstev in načinu upravljanja institucije oziroma zbranih sredstev.
Ljubljana, dne 15. decembra 1999.
Gospodarska zbornica Slovenije Sindikat obrtnih delavcev
Združenje drobnega gospodarstva
Slovenije
Predsednik
Andrej Kadunc l. r.
Slovenije
Predsednik
Peter Jančar l. r.
                         TARIFNA PRILOGA

          H KOLEKTIVNI POGODBI MED DELAVCI IN DRUŽBAMI
                      DROBNEGA GOSPODARSTVA


                       1. Izhodiščne plače

Izhodiščne plače po posameznih tarifnih razredih so takšne:

-----------------------------------------------------------------
Tarifni razred                  Relativno  Izhodiščna plača v SIT
                                razmerje     za polni delovni čas
-----------------------------------------------------------------
I. Enostavna dela                 1,00                     57.000

II. Manj zahtevna dela            1,14                     64.980

III. Srednje zahtevna dela        1,28                     72.960

IV. Zahtevna dela                 1,44                     82.080

V. Bolj zahtevna dela             1,61                     91.770

VI. Zelo zahtevna dela            1,92                    109.440

VII. Visoko zahtevna dela         2,18                    124.260

VIII. Najbolj zahtevna dela       2,60                    148.200

IX. Izjemno pomembna,
najbolj zahtevna dela             3,12                    177.840
-----------------------------------------------------------------

V primeru, da bi izplačilo plač ogrozilo obstoj delodajalca ali
povzročilo večje število presežnih delavcev (po predpisih o
delovnih razmerjih), se lahko delodajalec in reprezentativni
sindikat pri delodajalcu pisno dogovorita o drugačni politiki
plač, vendar le začasno, največ za 6 mesecev.

Zaradi prehoda na nove zneske izhodiščnih plač v skladu z
določbami te tarifne priloge se nobenemu delavcu osnovna plača,
ki jo je prejemal do uveljavitve te kolektivne pogodbe in njene
tarifne priloge, ne sme znižati.


                2. Usklajevanje izhodiščnih plač

Izhodiščne plače iz te tarifne priloge se usklajujejo z rastjo
cen življenjskih potrebščin v preteklem letu.

S 1. januarjem 2000 se izhodiščne plače iz te tarifne priloge
uskladijo za 85% rasti cen življenjskih potrebščin, brez vpliva
davka na dodano vrednost. Če je bila v letu 1999 v primerjavi z
decembrom leta 1998 presežena 6,8-odstotna rast cen življenjskih
potrebščin, brez vpliva davka na dodano vrednost, se izhodiščne
plače povečajo za 85% rasti cen življenjskih potrebščin do
vključno 6,8-odstotne rasti in za 100% rasti cen življenjskih
potrebščin nad
6,8-odstotno rastjo cen življenjskih potrebščin.

Če rast cen življenjskih potrebščin v letu 2000 v primerjavi z
decembrom 1999 ne doseže ali doseže največ 4%, se izhodiščne
plače z januarjem 2001 povečajo za 85% rasti cen življenjskih
potrebščin, dosežene v letu 2000 v primerjavi z decembrom 1999.

Če rast cen življenjskih potrebščin v letu 2000 v primerjavi z
decembrom 1999 pred koncem leta doseže 4%, se izhodiščne plače
naslednji mesec po mesecu, v katerem je bila dosežena 4-odstotna
rast cen življenjskih potrebščin, povečajo za 85% rasti cen v tem
obdobju, z januarjem 2001 pa še za 85% rasti cen življenjskih
potrebščin nad 4% do vključno 5% in za 100% rasti cen
življenjskih potrebščin nad 5%, dosežene v letu 2000 v primerjavi
z decembrom 1999.


                    3. Regres za letni dopust

Regres za letni dopust za posamezno leto znaša na delavca najmanj
102.000 SIT in največ 70% povprečne mesečne plače na zaposlenega
v Republiki Sloveniji, objavljene v mesecu izplačila.


                    4. Drugi osebni prejemki

Jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi in solidarnostne
pomoči se izplačujejo v višini oziroma zneskih, izračunanih v
skladu z določbami kolektivne pogodbe na dan njihovega izplačila.

Javno objavljeni zneski teh osebnih prejemkov morajo biti
predhodno usklajeni med strankama kolektivne pogodbe.


              5. Povračila stroškov v zvezi z delom

Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela se izplačuje v
višini cene najbolj ekonomičnega javnega prevoza.

Regres za prehrano znaša 558 SIT na delovni dan in se v januarju
in juliju tekočega leta uskladi za rast cen življenjskih
potrebščin v obdobju med dvema uskladitvama. Prva uskladitev
regresa za prehrano je v januarju 2000.

Povračila drugih stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v skladu
z določbami splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti
(Uradni list RS, št. 40/90) in njene tarifne priloge.


              6. Časovna veljavnost tarifne priloge

Ta tarifna priloga začne veljati in se uporabljati istočasno kot
kolektivna pogodba, katere priloga je.

Tarifna priloga velja le hkrati s kolektivno pogodbo.

Tarifna priloga velja do sklenitve nove, pogodbeni stranki pa jo
spreminjata in dopolnjujeta po enakem postopku, kot velja za
spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe.

Ljubljana, dne 15. decembra 1999.
Gospodarska zbornica Slovenije
Združenje drobnega gospodarstva
Slovenije
Predsednik
Andrej Kadunc l. r.
Sindikat obrtnih delavcev
Slovenije
Predsednik
Peter Jančar l. r.
Ta kolektivna pogodba je bila s sklepom o registraciji kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, vpisana v register kolektivnih pogodb z datumom 24. 12. 1999 pod zap. št. 60 in št. spisa 104-02-001/99-02.