Uradni list

Številka 5
Uradni list RS, št. 5/2000 z dne 21. 1. 2000
Uradni list

Uradni list RS, št. 5/2000 z dne 21. 1. 2000

Kazalo

286. Uredba o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Artišnica, Zaplaninščica, Limovski graben in Sušica za vzrejo salmonidnih vrst rib, stran 591.

Na podlagi 23. člena zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o koncesijah za gospodarsko izkoriščanje vode na posameznih odsekih vodotokov Artišnica, Zaplaninščica, Limovski graben in Sušica za vzrejo salmonidnih vrst rib
1. člen
(predmet in obseg koncesije)
S to uredbo Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) določa pogoje za podeljevanje koncesije za gospodarsko izkoriščanje vodotokov Artišnica, Zaplaninščica, Limovski graben in Sušica (v nadaljnjem besedilu: vodotoki) na naslednjih odsekih:
-----------------------------------------------------------------
Vodotok             Koordinate           Koordinate   Instalirani
                     gorvodne             dolvodne      pretok
                   meje odseka           meje odseka   pretok za
                                                      ribogojnico
                   Y          X          Y        X       (l/s)
-----------------------------------------------------------------
Artišnica      5 510 771  5 117 170  5 510 833  5 117 231   30
Zaplaninščica  5 495 946  5 117 593  5 495 944  5 117 620   10
Limovski
graben         5 495 903  5 117 583  5 495 909  5 117 626    5
Sušica         5 537 342  5 079 625  5 536 890  5 079 835   50
-----------------------------------------------------------------
Vir: koordinate so prevzete iz državnega koordinatnega sistema (v Gauss Krügerjevi projekciji), odčitane v temeljnem topografskem načrtu v merilu 1:5000 oziroma 1:10000
2. člen
(dejavnost koncesionarja)
Koncesionar lahko gospodarsko izkorišča vodo iz vodotokov iz prejšnjega člena te uredbe izključno za potrebe vzreje (ter z njo povezanih dejavnosti) salmonidnih vrst rib, razen soških postrvi in njenih križancev.
3. člen
(pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar)
Koncesionar mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– da je pravna oseba, registrirana v Republiki Sloveniji, ali fizična oseba, ki je državljan Republike Slovenije,
– da je usposobljen za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega člena.
Koncesija se na posameznem vodotoku lahko podeli eni ali več fizičnim osebam kot koncesionarjem hkrati, če izpolnjujejo pogoje iz prejšnjega odstavka.
4. člen
(okoljevarstveni in drugi pogoji)
Koncesionar sme odvzemati vodo le, ko je naravni pretok v vodotoku večji od ekološko sprejemljivega pretoka (Qes).
V primerih, ko pretok v strugi zaradi naravnih razmer pade pod Qes, mora koncesionar prekiniti z odvzemom vode in temu prilagoditi proizvodnjo.
Koncesionar mora poleg izpolnjevanja okoljevarstvenih pogojev po zakonu in pogojev iz prejšnjega člena, zagotoviti še:
– ukrepe za nespremenjeno izvajanje pravice do gospodarskega izkoriščanja vode vodotokov drugih obstoječih uporabnikov,
– ukrepe proti poslabšanju vodnega režima med gradnjo,
– ukrepe proti poslabšanju razmer v zvezi s kakovostjo in količino podtalnice in površinskih voda,
– izvedbo objektov in naprav tako, da bo omogočena migracija vodnih živali,
– ukrepe za preprečevanje škodljivega odlaganja gramoza, suspenzij in drugih plavin,
– varnost predvidenih objektov in naprav pred poplavami in ohranjanje vsaj dosedanje poplavne varnosti na vplivnem območju objektov in naprav,
– smotrno gospodarsko izkoriščanje naravnega vira ob izbiri ustrezne tehnologije,
– izvedbo predvidenega posega v okolje na način, ki bo omogočal najmanjšo porabo prostora, snovi in energije med gradnjo ribogojnice in v času trajanja koncesije,
– ukrepe za zavarovanje zemljišč, objektov, naprav in drugih dobrin pred škodljivimi posledicami vzreje salmonidnih vrst rib,
– upoštevanje urbanističnih, arhitektonskih in krajinskih značilnosti in načel sonaravnega urejanja pri oblikovanju objektov, naprav in drugih ureditev,
– javno prehodnost jezovnih zgradb, kjer je to utemeljeno,
– ohranjanje biološke raznovrstnosti in avtohtonosti habitatov,
– ohranjanje in varovanje naravne in kulturne dediščine,
– zaščitne ukrepe pred ribojedimi ptiči in drugimi naravnimi dejavniki, ki mu lahko ogrozijo premoženje,
– ukrepe v zvezi s sanacijo, vzpostavitvijo novega oziroma nadomestitvijo prejšnjega stanja po prenehanju koncesije.
Ukrepi in pogoji iz prejšnjega odstavka se podrobneje določijo v upravnih postopkih za poseg v prostor.
5. člen
(stroški koncesionarja)
Koncesionar nosi vse stroške v zvezi s koncesijo, ki bo podeljena na podlagi te uredbe.
6. člen
(začetek in čas trajanja koncesije)
Koncesija se podeli za dobo trideset let.
Rok iz prejšnjega odstavka začne teči z dnem podpisa koncesijske pogodbe.
Koncesija se lahko podaljša na način in pod pogoji, določenimi v koncesijski pogodbi.
7. člen
(območje, na katero se koncesija nanaša)
Koncesija se nanaša na izkoriščanje vodnih količin iz vodotokov med koordinatami odvzema in izpusta vode iz 1. člena te uredbe.
8. člen
(plačilo za koncesijo)
Koncesionar plačuje za koncesijo enkrat letno znesek, izračunan na podlagi instaliranega pretoka vode za ribogojnico. Letno plačilo za koncesijo je enako povprečni tržni vrednosti 2 kg šarenke (oncorhynchus mykiss) v preteklem letu na en l/s instaliranega pretoka vode vodotoka in izvirov iz 1. člena te uredbe in se začne računati dve leti po začetku gospodarskega izkoriščanja vode za vzrejo rib.
Za čas, ko koncesionar ne more uporabljati vode za vzrejo rib zaradi višje sile (katastrofalna suša, potres, povodenj ipd.), se letno plačilo za koncesijo zmanjša.
Plačilo za koncesijo se med državo in lokalno skupnostjo, na območju katere je ribogojnica, razdeli v razmerju 40 : 60 v korist lokalne skupnosti, razen na demografsko ogroženih območjih, kjer je to razmerje 20 : 80 v korist lokalne skupnosti.
Prihodki iz tretjega odstavka tega člena so vir občinskega proračuna in proračuna Republike Slovenije.
Način obračunavanja in plačevanja se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
9. člen
(pravice koncesionarja)
Koncesionar ima pravico:
– do izključnega gospodarskega izkoriščanja vode za vzrejo rib na odseku vodotoka, ki je predmet koncesije.
10. člen
(nadzor nad izvajanjem koncesije)
Nadzor nad izvajanjem koncesije izvršujejo pristojni inšpektorji.
11. člen
(razlogi in način prenehanja koncesije)
Koncesija preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe v skladu z zakonom,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije v skladu z zakonom.
Pogoji in način prenehanja koncesije se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
12. člen
(prenos objektov in naprav)
Po prenehanju koncesije preidejo v brezhibnem stanju v posest koncedenta vsi objekti in naprave, potrebni za odvzem in izpust vode, ki jih je za koncedenta zgradil ali drugače pridobil koncesionar.
Način in obseg prenosa objektov in naprav iz prejšnjega odstavka v posest koncedenta se uredi s koncesijsko pogodbo.
13. člen
(način pridobitve koncesije)
Koncesije na vodotokih iz 1. člena te uredbe se podelijo na podlagi javnega razpisa.
Javni razpis izvede upravni organ pristojen za vode.
O izbiri koncesionarja odloči vlada z upravno odločbo.
Javni razpis je veljaven tudi v primeru, če se nanj prijavi samo en ponudnik.
Koncesionar je na podlagi odločbe o izbiri koncesionarja upravičen pričeti vse upravne postopke povezane s posegom v prostor in opravljati druge investitorske posle.
14. člen
(objava in vsebina razpisa)
Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Javni razpis obvezno vsebuje navedbe o:
– predmetu koncesije,
– pogojih za koncesijo,
– elementih, ki jih mora vsebovati prijava na razpis,
– začetku in času trajanja koncesije,
– zahtevanih strokovnih podlagah, ki jih zagotovi prijavitelj,
– roku za predložitev prijav,
– roku za izbor koncesionarja,
– merilih in postopku za izbor koncesionarja,
– prednostnih merilih, ki bodo vplivala na izbor,
– roku, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izboru,
– odgovorni osebi za dajanje informacij med razpisom.
15. člen
(trajanje razpisa)
Javni razpis traja od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Razpis je neuspešen, če do poteka razpisnega roka ni predložena nobena veljavna prijava.
Prijava je neveljavna, če ne vsebuje vseh v razpisu določenih sestavin.
Če javni razpis ni uspel, se lahko ponovi.
16. člen
(koncesijska pogodba)
Medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem se podrobneje uredijo s koncesijsko pogodbo.
Koncesijsko pogodbo sklene v imenu koncedenta vlada.
V primeru neskladja med to uredbo in koncesijsko pogodbo veljajo določbe uredbe.
17. člen
(veljavnost uredbe)
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 328-00/98-2
Ljubljana, dne 13. januarja 2000.
Vlada Republike Slovenije
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik