Uradni list

Številka 63
Uradni list RS, št. 63/2001 z dne 31. 7. 2001
Uradni list

Uradni list RS, št. 63/2001 z dne 31. 7. 2001

Kazalo

3455. Odlok o zazidalnem načrtu soseske Godomlja v Žalcu, stran 6556.

Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97) ter 16. in 24. člena statuta Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 43/00, 37/01), je Občinski svet občine Žalec na seji dne 14. junija 2001 sprejel
O D L O K
o zazidalnem načrtu soseske Godomlja v Žalcu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Na podlagi usmeritev in določil prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Žalec za obdobje 1986-2000 (Uradni list RS, št. 21/90), odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec (Uradni list RS, št. 34/92, 69/93, 7/94, 11/94, 20/94, 76/94, 77/94, 13/96, 35/96, 43/96, 72/97, 7/98, 17/99 in 28/99) in odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Žalec za območje Občine Žalec (Uradni list RS, št. 37/99, 98/00) ter urbanističnih zasnov naselja Žalec (Uradni list RS, št. 69/93), se sprejme zazidalni načrt soseska Godomlja v Žalcu (v nadaljevanju: ZN Godomlja), ki ga je izdelala Constructa d.o.o., Idrija, enota Ljubljana, pod št. 263/2000, v juniju 2001.
II. OPIS MEJE OBMOČJA
2. člen
Območje se v celoti nahaja v katastrski Občini Žalec in obsega skupno 4,227 ha. Meja območja obdelave poteka v smeri urinega kazalca od jugozahodnega vogala območja (pri nadvozu): vogal s parcelama št. 1946/1, 2012, del parc. št. 2076 do poti preko nadvoza, del parc. št. 2075 do severnega roba cestnega telesa ceste Ljubljana-Celje, del parc. št. 2079 do južnega roba ceste odcep proti Žalcu, do ”višine” parc. št. 647/1 in po njenem severnem robu, po severnem robu parcel št. 643/5, 643/4, 640/3, 640/21, 634/1, 634/7, 631/3, 624/7, 624/1 del parcele, 791/3, 793/15, 421, 793/37, 793/30, 793/12, 793/10, 793/4, 793/2, 675, preko Trubarjeve ceste, 2020, 524, 525, 526, 2019, 2018/1, 2017, 2016, 2015, 2014 in se konča na SZ vogalu parc. št. 2012.
III. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO POSEGOV V PROSTOR
3. člen
Površine območja urejanja so namenjene individualni stanovanjski gradnji in ureditvi mestne parkovne površine s sprehajalno pešpotjo ter parkirnim površinam za osebne avtomobile za potrebe nove soseske in centralnih površin mesta Žalec. Površine obsegajo:
– obstoječe površine individualne stanovanjske izgradnje,
– nezazidane površine za novo organizirano stanovanjsko gradnjo,
– površine javnega programa za bodoči mestni park in javne parkirne površine,
– parkirišča za potrebe nove soseske.
4. člen
Glede na prikaz površin, navedenih v 3. členu, je upoštevati delitev območja obdelave na 4 morfološke enote:
– A1 - območje prostostoječih individualnih stanovanjskih hiš,
– A2 - območje vrstnih stanovanjskih hiš,
– B - javne zelene površine,
– C - parkirišča in druge prometne površine.
Morfološka enota A1
5. člen
Morfološka enota A1 meri 0,8832 ha in leži na vzhodnem delu območja obdelave. Ohranjajo se obstoječe individualne stanovanjske hiše, predvidena pa je gradnja 12 novih prostostoječih individualnih stanovanjskih hiš. V območju so, poleg stanovanjske namembnosti dovoljene še spremljajoče dejavnosti (npr. pisarne, storitvene dejavnosti), ki ne vplivajo moteče na okolico, prepovedana pa je sprememba namembnosti v gostinske in trgovske namene.
6. člen
Prostostoječi individualni stanovanjski objekti:
– S - obstoječe stanovanjske hiše se načeloma ohranjajo v obstoječih gabaritih, možne so dopolnitve in dozidave v okviru predvidenih gabaritov za nove objekte.
– S1, S2 - predvidene prostostoječe stanovanjske hiše podolgovatega tlorisa, uvoz v garažo je praviloma na daljši stranici. Osnovni horizontalni gabarit je 9 x 13 ali 9 x 11 m s tolerancami +/- 10%. V okviru toleranc je možna členitev mase objekta. Višinski gabarit je P+M (N) oziroma je višina slemena objekta max. 8 m od terena.
7. člen
Gradnja manjših pomožnih objektov (garaže, ute, pergole, vrtni bazeni, lope ipd.) ob obstoječih in predvidenih stanovanjskih objektih je možna na celotnem območju morfološke enote A1. Ograje med parcelami in ob cesti v naselju so možne do višine max. 1,50 m.
Morfološka enota A2
8. člen
Morfološka enota A2 meri 0,9182 ha in predstavlja osrednji del območja obdelave. Predvidena je gradnja 36 vrstnih hiš, razporejenih v 5 nizih, ki potekajo v isti liniji, v smeri VZ. Nizi so med seboj ločeni zaradi zagotavljanja internih prometnih povezav in preprečevanja enovite monotone linije.
V območju so poleg osnovne stanovanjske namembnosti dovoljene tudi spremljajoče dejavnosti (pisarne, storitvene dejavnosti ipd.), v kolikor izpolnjujejo minimalne prostorske zahteve in ne vplivajo moteče na okolico. Sprememba namembnosti v gostinske in trgovske lokale ni dovoljena.
9. člen
Vrstne hiše:
V - vrstne hiše klasične zasnove, nepravilne oblike z zamikom v nizu, tlorisnih dimenzij 10 x 14 m s toleranco +/- 5%, ki mora biti poenotena za celoten niz. Višinski gabarit je P+M (možno je izkoriščanje podstrehe v dveh etažah), pri čemer je del pritličja namenjen garaži.
Pomožni objekti v tej morfološki enoti niso dovoljeni (razen vrtnih ut, pergol in vrtnih bazenov). Ograje na severni strani niza proti magistralni cesti niso dovoljene, možne so le nizko strižene žive meje. Ograje na vrtni strani so dovoljene do max. višine 1,80 m ter morajo biti enake za celoten niz.
Morfološka enota B
10. člen
Morfološka enota B (javne zelene površine) meri 1,6511 ha. Predstavlja dva ločena sklopa:
– mestni park v osrednjem območju obdelave in
– zeleni tampon ob državni cesti Celje–Ljubljana.
V območje parka je vključena tudi trasa sprehajalne poti, ki bo potekala med zasuto strugo potoka ob južnem robu območja obdelave in ograjami vrtov vrstnih hiš, nanjo pa se navezujejo tudi stranske pešpoti. V tej morfološki enoti je predvidena ureditev enega otroškega igrišča.
Zasaditev ob državni cesti je zasnovana tako, da ima zelena bariera značaj protihrupne ovire in vizualne cezure med novo stanovanjsko sosesko in prometnico. Zasaditev z živo mejo do višine 1,80 m je predvidena tudi ob južnem robu območja obdelave.
Morfološka enota C
11. člen
Morfološka enota C (parkirne in druge prometne površine) meri 0,7745 ha. Predstavlja pas parkirišč med državno cesto in nizi vrstnih hiš z internimi napajalnimi cestami ter nov cestni priključek na državno cesto. Parkirišča so namenjena prebivalcem nove soseske, ob novi cestni povezavi državne ceste s centrom Žalca, pa so namenjena tudi obiskovalcem centralnih mestnih površin.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE OBMOČJA
12. člen
Pogoji za urbanistično oblikovanje območja so:
– upoštevanje načrtovanega sistema internih prometnih povezav in glavne pešpoti kot hrbtenice bodočega parka,
– prilagajanje urbanistične zasnove oblikovitosti in značilnostim prostora,
– vzpostavitev optimalnih kvalitet bivanja, tako v pogledu prometne varnosti, osončenja, zagotavljanja visoke stopnje zelenih površin, zasebnosti, varovanja okolja in zaščite pred hrupom.
13. člen
Območje urejanja je določeno z obodno parcelacijo. Notranja parcelacija, ki je prikazana v parcelacijskem načrtu, je obvezna. Lega, horizontalni in vertikalni gabariti objektov so definirani v grafičnem delu zazidalnega načrta.
14. člen
Objekti morajo biti oblikovani:
– kvalitetno in v skladu z zamaknjeno linearno zasnovo ter v okviru toleranc, ki lahko znašajo do +/- 5%; to velja tako za objekte kot gradbene parcele,
– gradijo se lahko samo objekti za namene, ki so predvideni s tem zazidalnim načrtom,
– skupno je predvidena gradnja 36 vrstnih in 12 prostostoječih objektov:
– novi objekti se locirajo na parcelo in oblikujejo skladno z usmeritvami zazidalnega načrta,
– pri izvedbi je potrebno uporabljati kvalitetne materiale,
– okna in vrata morajo zagotavljati visoke protihrupne standarde.
15. člen
Objekti, ki so predvideni za gradnjo po tem zazidalnem načrtu, se lahko gradijo pod naslednjimi pogoji:
S – prostostoječi stanovanjski objekti (S1 in S2)
– daljša stranica objekta je obrnjena proti cesti in je z njo vzporedna (objekti S1) ali pod kotom ca. 30 stopinj (toleranca +/- 3 stopinje za objekte S2),
– objekt naj se postavi na severovzhodni vogal parcele, najbližja točka objekta mora biti min. 2 m oddaljena od parcelne meje,
– naklon strehe je 38 stopinj, možni so stolpiči z naklonom strehe do 60 stopinj; oblika strehe je v osnovi poševna strešina, lahko je kombinacija strešnih oblik s poudarjeno smerjo in vzporedno daljši stranici objekta. Barva kritine je v svetlejših zemeljskih tonih, možne so frčade vseh oblik ali strešna okna,
– večina odprtin je postavljenih na daljši fasadi, okna nimajo oblikovnih omejitev, steklene stene naj bodo členjene,
– materiali za gradnjo morajo biti trajni,
– fasada, ki se izvaja v ometu naj bo gladka (bavarski ali podoben rustikalen omet ni možen),
– loggie se smejo izvesti samo v okviru gabarita objekta ali kot erker (tin).
Pomožni objekti ob prostostoječih stanovanjskih hišah se lahko izvajajo pod naslednjimi pogoji:
– tlorisna velikost max. do 15 m2 (plavalni bazeni do 40 m2),
– etažnost je max. P,
– max. višine napušča 2,20 m,
– streha iz enakih materialov in barv kot osnovni objekt.
V – vrstne hiše
– niz vrstnih hiš naj se oblikuje členjeno; poudarjena smer slemena naj bo SV-JZ in je enotna za vse nize, sleme streh nad nizom naj se členi s prekinitvami v obliki cezur ali zamikov,
– naklon naj bo enoten - 38 stopinj oziroma kombinacija z ravno streho ter poudarjenim simsom in napuščem; barva kritine in material morata biti enotna za celoten niz (svetlejši zemeljski toni),
– fasade so členjene, poudarjeni so vhodi v posamezni objekt, okna nimajo oblikovnih omejitev,
– barve fasad posameznih objektov v nizu lahko varirajo v največ dveh niansah istega barvnega tona.
Pomožni objekti ob vrstnih hišah se lahko izvajajo pod naslednjimi pogoji:
– vrtne ute se lahko izvajajo samo v okviru atrija hiše; bruto višina ute z zaprtimi stenami ne sme presegati višine ograje atrija. Ute s transparentno stensko konstrukcijo (najmanj 4 transparentne stene) so lahko max. tlorisne velikosti 15 m2 ter max. višine napušča 2,20 m,
– streha mora biti iz enakih materialov, barv in naklona kot osnovni objekt (lahko les),
– etažnost je max. P,
– plavalni bazeni so lahko max. tlorisne velikosti do 40 m2,
– pergola se lahko postavi tudi ob vhodu v objekte, max. dimenzij: d x š x v = 5 m x 3 m x 2,50 m.
Za vseh pet nizov je predvideno 6 zbirnih mest za odpadke.
16. člen
Novi mestni park je zasnovan kot javna zelena površina odprtega tipa – služi tako prebivalcem neposredno ob parku kot tudi tistim iz širšega območja:
– osnovna komunikacija parkovne površine je pešpot, ki sledi liniji ograje oziroma južni meji gradbenih parcel in poteka v smeri VZ,
– na pešpot, ki ima vlogo hrbtenice parka, se navezujejo sekundarne pešpoti, programi in urbana oprema – klopi za sedenje, koši za odpadke, svetilke javne razsvetljave, igrala, fontane,
– v parku je predvidena ureditev enega otroškega igrišča,
– zasaditev je izvesti pretežno z lokalnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami, z manjšim deležem neavtohtonih vrst; površina je ravna (razen v delu pri nadvozu, kjer je zatravljena brežina),
– ravnine je potrebno zatraviti, sprehajalne poti pa asfaltirati ali tlakovati z betonskimi tlakovci; površine otroških igrišč je ravno tako tlakovati z ustreznim materialom (npr. z lesenimi okroglicami),
– protihrupno bariero ob državni cesti je potrebno izvesti z gostim več-rednim pasom ustreznih velikolistnih dreves in grmovnic, s kombinacijo iglavcev odpornih na izpušne pline (npr. Picea omorika) ter z grajeno protihrupno ograjo,
– izbor drevesnih vrst, ki tangirajo parkirne površine mora biti tak, da drevesa ne smetijo s plodovi ali odpadlimi suhimi vejami; obvezen je izbor drevesnih vrst z velikimi listnimi površinami zaradi učinkovitejšega osenčenja,
– individualni vrtovi ob stanovanjskih hišah se oblikujejo prosto po investitorjevih potrebah in željah, vendar tako, da ne motijo sosednjih površin; zunanja ureditev mora biti obdelana s projekti zunanje ureditve kot sestavni del investicijske tehnične dokumentacije.
17. člen
Dovoljeno je postavljanje ograj in zidov ter žive meje. Izvedejo se lahko:
– ob vrstnih hišah iz lesenih lat, žične mreže, kovinske ali nepolno zidane,
– ob prostostoječih hišah velja isto kot za vrstne hiše, dodatno se lahko izvedejo še iz kovinskih elementov enostavnih oblik v kombinaciji z živo mejo ali parapetnim zidom.
V. POGOJI PROMETNEGA, KOMUNALNEGA IN ENERGETSKEGA UREJANJA
18. člen
(vodovod)
Vodovodno omrežje območja se lahko priključi na javni vodovod za oskrbo s pitno in požarno vodo. Izvede se priključitev na javni vodovod:
– v prvi fazi izvajanja zazidalnega načrta je potrebno izvesti novopredvideni primarni vod, fi 400 mm, ki bo potekal ob južnem robu državne ceste Celje-Ljubljana,
– vsi vodovodni priključki se izvedejo z obvezno vgradnjo cestnih zapornih ventilov,
– vodomeri bodo obvezno vgrajeni v zunanjih jaških,
– razvodno vodovodno omrežje mora zagotavljati požarno varnost z vgradnjo nadzemnih hidrantov.
19. člen
(elektro omrežje)
Za potrebe novogradenj v območju se postavi nova transformatorska postaja. Priključitev bo izvedena na obstoječi kablovod 20 kV, ki prečka območje obdelave med morfološkima enotama S in V. Električno omrežje v območju zazidalnega načrta mora biti izvedeno podzemno.
20. člen
(telefonsko omrežje)
V območju zazidalnega načrta ni telefonskega omrežja, zato bo potrebno za potrebe objektov na tem območju izgraditi telefonsko omrežje. V območju niza Vn2 je potrebno podzemni telefonski vod prestaviti. Priključki in razvod telefonskega omrežja se izvedejo v podzemni kabelski kanalizaciji.
21. člen
(kabelska TV)
Kabelsko TV omrežje se priključi na obstoječi kabelski vod, ki poteka preko območja (TKO, CATV). Priključki in razvod omrežja se izvedejo v podzemni kanalizaciji.
22. člen
(plinovod)
Za potrebe novih objektov je predviden nizkotlačni plinovod zemeljskega plina (20 mbar) s hišnimi priključki. Primarni plinovod mora potekati po javnih površinah (pod cestišči), na zemljiščih v privatni lasti se izvedejo samo sekundarni hišni priključki. Novi plinovod se z obstoječim v Kvedrovi in Pokopališki ulici poveže v krožni vod. Izgradnja plinovoda bo izvedena po inštalaciji ostalih komunalnih vodov in pred asfaltiranjem.
23. člen
(javna razsvetljava)
Osvetli se vse prometne površine, namenjene motornemu prometu in pešcem:
– svetilke javne razsvetljave je potrebno postaviti izven zasebnih površin tudi ob pešpoti v območju parka,
– svetilke morajo biti kvalitetne, lahko so tipske, pri čemer so za območje parka lahko drugačnega tipa; svetilke v celotnem območju obdelave so srednje visoke, na kovinskih ali plastičnih kandelabrih,
– napajajo se preko kablov, položenih v zemljo,
– priključitev se izvede po pogojih upravljavca.
24. člen
(kanalizacija)
Za območje zazidalnega načrta je predvidena novogradnja sekundarnega kanalizacijskega omrežja s priključitvijo na obstoječi primarni kanal 1001 na podlagi izdelanega hidravličnega izračuna ter ob naslednjih pogojih:
– zbirni fekalni kanal iz Ložnice se preveže na novo projektirano kanalizacijo v območju ZN,
– kanalizacija se izvede v delno ločenem sistemu; vse meteorne vode s cestnih in parkirnih površin se odvajajo preko lovilcev olj ločeno od ostalih vod objektov v meteorne odvodnike; čiste meteorne vode s strešnih površin se odvajajo mešano s fekalno kanalizacijo na kanal 1001,
– obstoječi meteorni kanal na južni strani območja ZN je potrebno sanirati; ohrani se za odvodnjavanje območja športnega igrišča zahodno od območja ZN Godomlja in ga je potrebno izločiti iz kanalizacijskega sistema Žalca; odvodnjava se skozi propust pod križiščem državne ceste Celje-Ljubljana.
Pred pričetkom priključevanja objektov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje v ZN Godomlja je potrebno dograditi centralno čistilno napravo Kasaze v sorazmernem deležu novih obremenitev.
25. člen
(komunalni odpadki)
Organiziran odvoz odpadkov se vrši po pogojih komunalne službe. Zbirna mesta kontejnerjev so označena na grafični prilogi “Zazidalna situacija“. Število posod za zbiranje odpadkov in njihov volumen je prilagoditi ločenemu zbiranju odpadkov gospodinjstev.
26. člen
(prometna ureditev)
Za izvedbo novega cestnega priključka v podaljšku Trubarjeve ulice na državno cesto je potrebno zagotoviti radij zavijanja min. 10 m ob naslednjih pogojih:
– na državni cesti je potrebno uvesti dodatni pas za levo zavijanje; položaj priključka na državno cesto je razviden iz grafičnih prilog; rangiranje cest je izvedeno z oznakami, ki so razvidne iz prometne situacije,
– priključek na obvoznico se v primeru potrebe izvede semaforizirano,
– pred izvedbo povezave priključka na obvoznico in Trubarjeve ulice, je potrebno slednjo rekonstruirati,
– na območju je zagotovljeno 132 parkirnih mest za javno uporabo.
VI. REŠITVE IN POGOJI V ZVEZI Z VAROVANJEM OKOLJA
27. člen
(varstvo pred hrupom)
Razporeditev prostorov v vrstnih in prostostoječih stanovanjskih objektih je zasnovana tako, da so bivalni prostori večinoma obrnjeni na jug, proti parku in Kvedrovi ulici:
– prostori, obrnjeni proti državni cesti morajo imeti okna z ustrezno protihrupno zasteklitvijo,
– ob državni cesti se izvede kombinirana protihrupna bariera kot gosta zasaditev z drevesi in grmovnicami ter grajena protihrupna ograja.
Za stanovanjsko območje ob prometnici velja, da je ponoči dovoljena raven hrupa 55 dBA in podnevi s konicami 60 dBA.
28. člen
(varstvo pred požarom)
Pogoji protipožarne zaščite so podani v pogojih inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Varne cone in intervencijske poti so označene na posebnih grafičnih prilogah, ki so sestavni del tega odloka.
29. člen
(varstvo zraka)
Realizacija zazidalnega načrta ne bo poslabšala bivalnih razmer. Struktura pozidave omogoča ureditev zadostnih zelenih površin.
VII. ETAPNOST IZVEDBE ZAZIDALNEGA NAČRTA
30. člen
Dopustna je etapna izvedba zaključenih funkcionalnih enot znotraj posamezne morfološke enote, npr. izvedba posameznega niza vrstnih hiš, vendar mora biti ta zgrajen in urejen v celoti, po določilih zazidalnega načrta. Skladno z dinamiko realizacije posameznih nizov vrstnih hiš je dopustno etapno izvajati tudi obodno napajalno cesto. Pri etapnosti izvajanja je potrebno upoštevati naslednje:
– prva etapa obvezno zajema izgradnjo primarnega vodovoda fi 400 ter transformatorske postaje in priključek na obvoznico,
– za zagotavljanje faznosti ostale infrastrukture in z njo pogojenih objektov je potrebno slediti določilom programa opremljanja stavbnih zemljišč za to območje (tudi predvidenim rušitvam objektov kot jih prikazuje situacija št. 5a).
VIII. REŽIM IN NAMEMBNOST ZEMLJIŠČ, KI SE NE IZVAJAJO V ZAČETNIH FAZAH
31. člen
Do realizacije zazidalnega načrta se zemljišča koristijo za obstoječi namen. Dopustni posegi v tem območju so lahko samo tisti, ki so določeni v zazidalnem načrtu. Začasne ureditve in provizorični objekti niso dovoljeni – razen za potrebe realizacije zazidalnega načrta.
IX. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV PRI IZVAJANJU ZAZIDALNEGA NAČRTA
32. člen
Posegi iz zazidalnega načrta se morajo izvesti v celoti in kontinuirano:
– dopustna je izvedba v več fazah - kot zaključene celote (30. člen),
– vsi vodi in priključki komunalne infrastrukture morajo biti izvedeni pred nanosom zemlje in humusiranjem parkovne površine,
– glede na pričakovane razmere v tleh (talna voda) bo potrebno za posamezne skupine objektov izvršiti predhodne geomehanske raziskave temeljnih tal,
– investitorji so dolžni izvesti priključke in urediti okolico v skladu s projekti zunanje ureditve istočasno z objekti,
– ureditev pripadajočega zemljišča je pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja.
X. KONČNE DOLOČBE
33. člen
Zazidalni načrt za območje Godomlje je na vpogled na Občini Žalec, na Upravni enoti Žalec – oddelku za okolje in prostor in na Mestni skupnosti Žalec.
34. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
35. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35003/02/2000 02/02
Žalec, dne 14. junija 2001.
Župan
Občine Žalec
Lojze Posedel, univ. dipl. ek. l. r.