Uradni list

Številka 16
Uradni list RS, št. 16/2026 z dne 27. 2. 2026

Prikazana vsebina je v skladu s 33. členom ZoUL arhivska. Izdaje uradnega lista, izdane po 28.2.2026, so dostopne na PISRS.

Uradni list

Uradni list RS, št. 16/2026 z dne 27. 2. 2026

Kazalo

623. Odlok o spremembah Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Celje, stran 1813.

  
Na podlagi 23. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16, 21/18 – ZNOrg, 78/23 – ZUNPEOVE in 131/23 – ZORZFS) in 19. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 106/13, 93/15, 5/19, 101/14, 50/25 in 94/25) je Mestni svet Mestne občine Celje na 22. redni seji dne 11. 2. 2026 sprejel
O D L O K 
o spremembah Odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Celje 
1. člen
V Odloku o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena na območju Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 54/02 in 15/16) se 1. člen spremeni tako, da se glasi:
»1. člen 
(1) Za kulturne spomenike lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno-zgodovinskega spomenika se razglasijo naslednje enote dediščine, ki imajo zaradi kulturnih, umetnostno-zgodovinskih in arhitekturnih lastnosti poseben pomen za Mestno občino Celje:
– Celje – Kapucinski samostan s cerkvijo sv. Cecilije (EŠD 2918),
– Celje – Hiša Kosovelova 1 (EŠD 11902),
– Celje – Hiše Ljubljanska 6, 8, (EŠD 14685),
– Celje – Vila Hrašovec (EŠD 14683),
– Celje – Hiša Glavni trg 2 (EŠD 10261),
– Celje – Šubičev paviljon (EŠD 10612),
– Celje – Vila Trubarjeva 13 (EŠD 11903),
– Celje – Westnova vila z vrtom (EŠD 11905).
(2) Za kulturne spomenike lokalnega pomena z lastnostmi etnološkega spomenika se razglasita naslednji enoti dediščine, ki imata zaradi kulturnih, etnoloških, umetnostnih in arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Mestno občino Celje:
– Celje – Luhnova domačija (EŠD 14682),
– Brezova – Domačija Brezova 3 (EŠD 14681).
(3) Za kulturne spomenike lokalnega pomena z lastnostmi tehniškega spomenika se razglasi naslednja enota dediščine, ki ima zaradi tehniških, kulturnih, etnoloških in arhitekturnih ter zgodovinskih lastnosti poseben pomen za Mestno občino Celje:
– Celje – Kretniška postavljalnica (EŠD 3057).«.
2. člen 
2. člen se spremeni tako, da se glasi:
»2. člen 
Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenike lokalnega pomena:
– Domačija Brezova 3 in Luhnova domačija imata velik pomen za proučevanje načina življenja, načina gospodarjenja ter gradbenega razvoja. Vsak objekt posebej predstavlja etnološko kulturno kvaliteto, kot celota pa redko ohranjen domačijski ambient.
– Kretniška postavljalnica sodi med najstarejše, celovito ohranjene primere tehnično-arhitekturne dediščine v srednji Evropi iz začetka 20. st.
– Kapucinski samostan predstavlja najstarejšo arhitekturo kapucinskega reda na Slovenskem.
– Ljubljanska 6, 8, delo slovenskega arhitekta Vladimira Šubica iz leta 1938, je kvaliteten primer zmernega funkcionalizma v slovenski arhitekturi iz obdobja med obema vojnama.
– Vila Hrašovec, ki jo je dal leta 1930 zgraditi znani celjski advokat Milko Hraševec, je odličen primer ambicioznega arhitekturnega snovanja slovenskega arhitekta Vladimira Šubica.
– Hiša Kosovelova 1, današnja Gimnazija center, ki je bila zgrajena 1910–1912 je celovita reprezentančna secesijska arhitektura javnega značaja, zgrajena po tedanji najnovejši gradbeni tehnologiji.
– Vila Trubarjeva 13, ki je bila zgrajena 1936–1937 po načrtnih inž. arh. Antona Umeka, se po zasnovi in oblikovanju uvršča med vidnejše primere funkcionalistične arhitekture v slovenskem prostoru in je v Celju zaradi svoje kvalitete edinstvena.
– Šubičev paviljon je bil zgrajen med leti 1929–1930 po naročilu arh. Vladimira Šubica, kot značilna modernistična arhitektura tridesetih let. Njena tipološka izjemnost ji daje pomen tudi v širšem slovenskem prostoru.
– Westnovo vilo z obsežnim vrtom je dal med leti 1924–1925 zgraditi celjski industrialec Westen. Predstavlja odličen primer reprezentančno zasnovane celovite arhitekture z ohranjeno notranjo opremo.
– Glavni trg 2 je najizrazitejši primer secesijske zunanjščine v Celju, ki je nastala v letu 1906 po načrtu graškega arhitekta Hansa Prucknerja.«.
3. člen 
(1) V 3. členu se v prvem odstavku črta dvanajsta alineja.
(2) V prvem odstavku se v enajsti alineji vejica na koncu alineje nadomesti s piko.
KONČNA DOLOČBA 
4. člen 
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 620-3/2010-28
Celje, dne 11. februarja 2026
Župan 
Mestne občine Celje 
Matija Kovač 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti