Na podlagi prvega odstavka 97. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21, 18/23 – ZDU-1O, 78/23 – ZUNPEOVE, 95/23 – ZIUOPZP, 23/24, 109/24, 25/25 – odl. US in 75/25) Vlada Republike Slovenije izdaja
o državnem prostorskem načrtu za ekodukt na odseku avtoceste Unec–Postojna
I. POGLAVJE SPLOŠNI DOLOČBI
(podlaga državnega prostorskega načrta)
(1) S to uredbo se sprejme državni prostorski načrt za ekodukt na odseku avtoceste Unec–Postojna (v nadaljnjem besedilu: državni prostorski načrt).
(2) Grafični del državnega prostorskega načrta je v prostorskem informacijskem sistemu objavljen pod identifikacijsko številko 2604.
(3) Državni prostorski načrt je v marcu 2025 pod št. 22033 izdelalo podjetje ZUM urbanizem, planiranje, projektiranje d. o. o.
(1) Ta uredba določa načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja, pogoje glede križanj oziroma prestavitev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra ter priključevanja prostorskih ureditev nanje, merila in pogoje za parcelacijo, pogoje celostnega ohranjanja kulturne dediščine, ohranjanja narave, varstva okolja in naravnih dobrin, upravljanja voda, varovanja zdravja ljudi in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, prostorske izvedbene akte občin, na katere uredba neposredno vpliva, druge pogoje in zahteve za izvajanje državnega prostorskega načrta, dopustna odstopanja in nadzor.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so grafično prikazane v državnem prostorskem načrtu, ki je skupaj s spremljajočim gradivom v tiskani obliki na vpogled na ministrstvu, pristojnem za prostor, in pri službah, pristojnih za urejanje prostora v občinah Cerknica in Postojna.
(3) V skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, postopka celovite presoje vplivov na okolje ni bilo treba izvesti.
II. POGLAVJE NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE
(načrtovane prostorske ureditve)
S tem državnim prostorskim načrtom se načrtujejo naslednje prostorske ureditve:
– ekodukt za prehod prostoživečih živali,
– ureditev pripadajoče in prilagoditev obstoječe prometne in komunalne infrastrukture ter omrežja elektronskih komunikacij,
– odstranitev objektov,
– krajinska ureditev na območju ekodukta,
– drugi ukrepi in ureditve, povezani z načrtovanimi ureditvami.
III. POGLAVJE OBMOČJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(območje državnega prostorskega načrta)
(1) Območje državnega prostorskega načrta v skladu z geodetskim načrtom obsega zemljišča ali dele zemljišč s parcelnimi številkami v naslednjih katastrskih občinah:
– k. o. Rakov Škocjan (2700): *49, *80, *81, 1682/4, 1682/5, 1765/2, 1766, 1767, 1768, 1769, 1770, 1771, 1772, 1773, 1774/2, 1775, 1776, 1777, 1778, 1779, 1780, 1929/1, 2909/2, 3025, 3026/2, 3029/1, 3030, 3033, 3034/1;
– k. o. Kačja vas (2471): 1682/1.
(2) Območje državnega prostorskega načrta je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prikaz meje tega območja v naravi. Koordinate tehničnih elementov so razvidne iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Območje državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, list št. 3).
IV. POGLAVJE POGOJI GLEDE NAMEMBNOSTI POSEGOV V PROSTOR, NJIHOVE LEGE, VELIKOSTI IN OBLIKOVANJA
(1) Ekodukt se uredi znotraj južnega migracijskega koridorja v km 4+156 avtocestnega odseka Unec–Postojna. Ekodukt premošča tri prometnice: regionalno cesto RT-914 na odseku 1372 Postojna–Rakov Škocjan, avtocesto A1 na odseku 0055/0655 Unec–Postojna in železniško progo E 69 na odseku Ljubljana–Divača.
(2) Skupna dolžina ekodukta je približno 110 m, širina uporabne površine za prehod prostoživečih živali pa na najožjem delu vsaj 120 m. Ekodukt premošča prometnice s skupno premostitvijo regionalne ceste in avtoceste s pokritim vkopom in s samostojno premostitvijo železnice prav tako s pokritim vkopom. Pokriti vkop preko obeh cest se izvede kot enovita armiranobetonska obokana konstrukcija okvirnih dimenzij: dolžine 72 m in širine med 132 in 147 m. Pokriti vkop preko železniške proge se izvede kot armiranobetonska obokana konstrukcija okvirnih dimenzij: dolžine 26,5 m in širine 150,5 m. Robova pokritega vkopa nad cestama in železnico sta v simetričnih enovitih blagih krožnih potezah, tako da tvorita tlorisno obliko prehoda v obliki lijaka. Centralna ločna konstrukcija preko obeh cest in manjši obok preko železniške proge se pneta v plitvem loku, ki mu s položnejšima dostopnima brežinama sledi tudi kontura nasipa za prehod živali.
(3) Na obeh robovih objekta se izvedeta robna venca s hodnikom. Na obeh robnih vencih se vgradita kovinski ograji za vzdrževalce višine najmanj 1,2 m. Na oddaljenosti približno 6 m od ograj za vzdrževalce se postavita protihrupni oziroma protislepilni ograji višine najmanj 2 m, ki morata biti polni in urejeni tako, da se prepreči plezanje medvedov. Za usmerjanje živali k ekoduktu in za preprečitev dostopa živalim do državnih cest in železniške proge se postavijo ograje ali drugi objekti ali se uredijo nasipi. Električni pastir, če se postavi, se mora nadaljevati najmanj 100 metrov na vsaki strani ekodukta proti vznožju.
(4) Ekodukt in vse spremljajoče prostorske ureditve se izvedejo tako, da so mogoče:
– širitev avtoceste v šestpasovnico (simetrična ali asimetrična širitev) z naslednjimi elementi: vozni pas 3 x 3,75 m, odstavni pas 3,5 m in sredinski ločilni pas 4 m (polni profil),
– nadgradnja železniške proge E 69 na odseku Ljubljana–Divača,
– gradnja daljinske kolesarske povezave vzdolž regionalne ceste.
(dovozna pot, deviacije gozdnih cest in prepusti)
(1) Do ponikovalnega polja v vrtači se uredi makadamska dovozna pot, ki se priključi na regionalno cesto. Dostop do dovozne poti se zavaruje z varovalno ograjo z dvokrilnimi vrati. Pri priključku dovozne poti na regionalno cesto se uredi servisna ploščad za težka tovorna vozila okvirnih dimenzij: dolžine 30 m in širine 4 m.
(2) Odseki gozdnih cest št. 050101 (Unška cesta (del)), št. 052901 (Unška cesta) in št. 050125 (Škrbčeva pot) se deviirajo ob zgornji rob zasipnega območja ekodukta. Odsek gozdne ceste št. 053011 (Podkale (del)) se deviira ob jugozahodni rob ekodukta.
(3) Na priključku deviacije gozdne ceste št. 050125 se uredi prepust dimenzije premera najmanj 50 cm.
Odstranijo se naslednji objekti:
– obstoječi železniški objekt na severni strani železniške proge na zemljišču s parcelno št. 1682/5, k. o. Rakov Škocjan (2700),
– zadrževalni bazen za odpadne vode na zemljišču s parcelno št. 3026/2, k. o. Rakov Škocjan (2700).
(pogoji za krajinsko oblikovanje)
(1) Zasaditev ekodukta sledi osnovni funkciji objekta, z njo se ustvari strukturiran prostor, ki živali ne bo odvrnil od prehajanja.
(2) Objekt ekodukta se zasuje z zemljino in se prekrije z naravnim substratom (prstjo) debeline najmanj 0,3 m za travnato rušo/zeliščni sloj, 0,6 m za grmičevje in 1,5 do 2 m za drevesa. Območje se v celoti zatravi. Za usmerjanje divjadi in členitev prostora se zasadijo posamezne gruče dreves in grmovnic. Robne površine ob ograji se intenzivno zasadijo z grmovno vegetacijo in na posameznih mestih tudi z drevesi.
(3) Na območju preseke sklenjenega gozda se obnovi gozdni rob.
(4) Za vse zasaditve se izberejo avtohtone, lokalno prisotne rastlinske vrste, s plitvejšimi koreninskimi sistemi.
V. POGLAVJE POGOJI GLEDE KRIŽANJ OZIROMA PRESTAVITEV GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE IN GRAJENEGA JAVNEGA DOBRA TER PRIKLJUČEVANJA PROSTORSKIH UREDITEV NANJE
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajenem javnem dobru)
(1) Skupni pogoji glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so:
– projektiranje in gradnja posameznih križanj, vzporednih potekov, morebitnih začasnih ali trajnih prestavitev, zaščita gospodarske javne infrastrukture in priključitve nanjo se izvedejo v skladu s projektnimi pogoji upravljavcev in strokovnimi podlagami, ki so sestavni del spremljajočega gradiva državnega prostorskega načrta, in v skladu z geološko-hidrološkimi razmerami območja;
– trase vodov gospodarske javne infrastrukture se uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih ali grajenih struktur;
– gospodarska javna infrastruktura se ne prestavlja na območja kulturne dediščine, križanja pa morajo biti izvedena tako, da te dediščine ne prizadenejo;
– odstranijo se priključki objektov na gospodarsko javno infrastrukturo, ki se ne uporabljajo več za ta namen.
(2) Novogradnje in prestavitve objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra in priključki nanjo ter vsa križanja z objekti gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra so razvidni iz grafičnega dela državnega prostorskega načrta (Ureditvena situacija gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, list št. 2.2).
(odvajanje padavinskih voda)
(1) Odvajanje padavinskih voda s površine ekodukta poteka disperzijsko. Betonske kanalete se izvedejo vzdolž hodnikov in ob protihrupnih oziroma protislepilnih ograjah. Pri objektu preko obeh cest se nad stikom oboka in severnega temelja izvede vzdolžni drenažni sistem, ki se odvodnjava prek PVC cevi v revizijske jaške s ponikovalnim izpustom. Na južni strani objekta preko cest in severni strani objekta preko železniške proge se pronicajoča voda izteče preko oboka in naklonskega betona na temelju ter ponika v propustna tla. Pri objektu preko železniške proge se nad odvodnima jarkoma uredita brežini s kamnito oblogo v betonu.
(2) Zadrževalni bazen z lovilcem olj z identifikacijsko številko DARS 0287 v km 4+200 avtoceste A1/0055 Unec–Postojna se odstrani. Zgradi se nov zadrževalnik ob južni strani regionalne ceste približno 180 m vzhodneje. Izvede se kot dvocevni zadrževalnik DN3600 mm, okvirne dolžine 33 m, skupne zmogljivosti najmanj 660 m3. Ob njem se uredi prostor za izvedbo še enega cevnega zadrževalnika ob morebitni širitvi avtoceste v šestpasovnico, in sicer dodatne zmogljivosti najmanj 190 m3, pri čemer je treba upoštevati morebitno povečanje zmogljivosti odvajanja vode zaradi pričakovanih podnebnih sprememb. Iztok iz cevnega zadrževalnika se uravnava s preprosto dušilko (cev DN 200 mm), ki zagotavlja nadzorovan odtok največ q = 4 l/s. Na iztoku se vgradi lovilec olj z zmogljivostjo najmanj 34 l/s oziroma NS 30 pri dveh cevnih zadrževalnikih, v primeru dodatnega cevnega zadrževalnika pa z zmogljivostjo najmanj 44 l/s oziroma NS 50. Na iztoku odpadne vode iz zadrževalnika se zagotovi, da koncentracija mineralnih olj ne presega 0,67 mg/l. Odtok čistih voda se vodi prek cevi do ponikovalnega polja v obstoječi vrtači, ki se uredi s filtrsko plastjo iz nasutja, katerega prepustnost ne sme biti večja od 1 x 10–3 m/s in ki mora ustrezati kriteriju po Sichardtu (k(1/2)/30) proti spiranju zasipa. Kanalizacija za odvajanje padavinskih voda se prilagodi lokaciji zadrževalnika in se dogradi s potekom južno od regionalne ceste.
(omrežje elektronskih komunikacij)
Telekomunikacijski vod, ki prečka južni del ekodukta, se prestavi na traso regionalne ceste.
VI. POGLAVJE MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
(1) Parcelacija se izvede v skladu s prikazom območja državnega prostorskega načrta z lomnimi točkami in tehničnimi elementi za prenos meje območja kot meje parcel v naravo, ki je v grafičnem delu državnega prostorskega načrta (Območje državnega prostorskega načrta z načrtom parcel, list št. 3).
(2) Parcele, določene s tem državnim prostorskim načrtom, se po izvedenih posegih lahko delijo v skladu z izvedenim stanjem na podlagi lastništva ali upravljanja ter se po namembnosti sosednjih območij pripojijo k sosednjim parcelam.
VII. POGLAVJE POGOJI CELOSTNEGA OHRANJANJA KULTURNE DEDIŠČINE, OHRANJANJA NARAVE, VARSTVA OKOLJA IN NARAVNIH DOBRIN, UPRAVLJANJA VODA, VAROVANJA ZDRAVJA LJUDI IN VARSTVA PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Enota iz registra kulturne dediščine Planina – spomenik Tomšičevi brigadi (EŠD 19414) se za čas gradnje ogradi, tako da se zaščiti pred poškodbami in prašenjem. Okolica spomenika se tlakuje.
(2) Za poseg v kulturno dediščino je treba pri pristojni območni enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine pridobiti kulturnovarstveno soglasje.
(1) Izvedejo se ukrepi za preprečitev dostopa motornih vozil na ekodukt, ki pa hkrati zagotavljajo nemoteno prehodnost prostoživečim živalim. Ob vznožju ekodukta se postavijo tudi opozorilne table, ki prepovedujejo vožnjo vozil ter hojo in zadrževanje ljudi na ekoduktu.
(2) Za čas gradnje se gradbišče ogradi tako, da se prepreči dostop živali na avtocesto in železnico.
(3) Obstoječa gozdna vegetacija se ohrani v čim večji meri. Les listavcev, ki se poseka med 15. majem in 15. avgustom, se čim prej odpelje iz gozda. Les, posekan po 15. avgustu, se iz gozda odpelje najpozneje do 1. maja naslednje leto.
(4) Za varstvo naravne vrednote državnega pomena jama Brezno pri Škrbcu (ID št. 42917) se izvedejo naslednji ukrepi:
– v območje jamskega vhoda in nad znanim tlorisom brezna se z deli ne posega ter se ne spreminja vegetacijska odeja;
– na ožjem območju vhoda v jamo se ne skladiščijo gradbeni odpadki;
– brezno je prepovedano zasipati z gradbenim ali drugim materialom in ga kakor koli drugače onesnaževati;
– vhod v jamo se za čas gradnje fizično ogradi ali prekrije;
– po končanih gradnji se okolica jame očisti in odstranijo se vsi morebitni ostanki gradnje, po potrebi se jama ogradi.
(5) Ob najdbi jame je treba gradnjo začasno ustaviti, najdbo zaščititi in o njej nemudoma obvestiti organizacijo, pristojno za ohranjanje narave.
(1) Filtrska plast iz nasutja v ponikovalnem polju v vrtači se izvede tako, da se lahko, če pride do onesnaženja ali morebitne preobremenitve z onesnaževali, v celoti odstrani in zamenja.
(2) Za vzdrževanje zadrževalnika in izpusta se v projektno dokumentacijo za izvedbo vključijo natančna navodila za vzdrževanje.
(3) Za zaščito pred razlitjem nevarnih snovi se izvedejo naslednji ukrepi:
– za zaščito pred posledicami razlitja ob nesrečah se pripravijo natančna navodila kot del projektne dokumentacije. Z navodili se seznani upravljavec vodovoda;
– vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v okolje;
– organizacija delovišča, prevoz strojev in snovi ter shranjevanje snovi in materiala morajo biti točno in natančno določeni;
– nujno servisiranje strojev in njihova oskrba z gorivom se izvedeta samo na neprepustni podlagi, ki lahko zadrži celotno količino mogočega izliva, ne da bi prišlo do izliva v tla;
– na gradbišču so stalno prisotni zabojniki za odstranitev morebitnega onesnaženega materiala, na vseh kritičnih mestih delovanja strojev z gorivi, mazivi in hidravličnimi olji pa sredstva za vpijanje razlitega onesnaževala. Ves onesnaženi material se takoj in v celoti odstrani. Vsaka izlita ali izgubljena količina izliva se natančno zabeleži. Za vse snovi morajo biti vedno na voljo varnostni listi;
– med betoniranjem se prepreči izcejanje strupenih betonskih odplak.
(1) Z ureditvami za čas gradnje se čim manj posega v obstoječi relief. Oblikovanje ekodukta se izvede s čim bolj neopazno navezavo na obstoječi teren.
(2) Za čas temeljenja ekodukta se zagotovi stalen geomehanski nadzor.
(3) Pri nadaljnjih geotehničnih raziskavah se izvedejo geotehnične preiskovalne vrtine ali izkopi na lokacijah geofizikalnih anomalij.
Za varstvo zraka se izvedejo naslednji ukrepi:
– med gradnjo se preprečijo emisije prahu z območja gradbišča in transportnih poti ter raznos materiala z območja gradbišč;
– omeji se intenzivnost gradnje v obdobjih izrazito neugodnih vremenskih razmer ter omeji se ali prepove gradnja, ko je uradno razglašeno čezmerno onesnaženje zraka z delci PM10 na širšem območju;
– hitrost vozil na gradbišču se omeji na največ 10 km/h;
– uporabljajo se le tiste naprave in gradbena mehanizacija, ki so na delovnih odprtinah, izstopnih mestih in mestih nastajanja prahu opremljene z napravami za odstranjevanje prahu;
– uporabljajo se prevozna sredstva in delovni stroji, izdelani v skladu s predpisi s področja preprečevanja in zmanjševanja emisije delcev z gradbišč.
(1) Dovoljena je uporaba delovnih naprav, gradbenih strojev in začasnih gradbiščnih naprav, ki so izdelane v skladu z zahtevami predpisov s področja emisij hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem.
(2) Intenzivna gradbena dela in prevoz za potrebe gradnje na javnem cestnem omrežju lahko potekajo ob delavnikih le med 6. in 18. uro, ob sobotah pa med 6. in 16. uro.
VIII. POGLAVJE ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
Prostorske ureditve, ki jih določa državni prostorski načrt, se izvedejo v eni etapi.
IX. POGLAVJE DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE DRŽAVNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(1) Sestavni del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je podroben program spremljanja stanja. Zavezanec za spremljanje stanja med gradnjo je izvajalec gradbenih del, med obratovanjem pa upravljavci v skladu z načrtom upravljanja in vzdrževanja.
(2) Spremljajo se funkcionalnost, učinkovitost in uspešnost prehajanja prostoživečih živali preko ekodukta. Če spremljanje stanja pokaže pomanjkljivosti glede funkcionalnosti ekodukta za nemoten prehod prostoživečih živali, se zagotovijo in izvedejo dodatni ukrepi v sklopu načrta upravljanja in vzdrževanja. Končno funkcionalnost ekodukta mora potrditi strokovnjak za velike zveri.
(3) V bližini ekodukta se vzpostavi videonadzor, ki omogoča spremljanje morebitnih motenj, ki jih povzroča človek. Če se izkaže, da gozdna cesta št. 052901 (Unška cesta) resno ovira oziroma moti uspešno prehajanje živali preko ekodukta, se določi dodatna omejitev njene uporabe.
(4) Spremlja se uspešnost zasaditve drevesne in grmovne vegetacije na ekoduktu ter preverja delovanje ograj oziroma drugih objektov in naprav za usmerjanje in varovanje živali na severni in južni strani ekodukta.
(5) Spremlja se prehajanje netopirjev preko ekodukta z ustaljenimi metodami.
(6) Spremljanje stanja v zadrževalniku se izvaja v skladu s potrjenim letnim programom obratovalnega monitoringa padavinskih voda iz zadrževalnih bazenov (LPOM) za ceste v upravljanju Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji. Redno se preverja koncentracija onesnaževal v izpustu iz zadrževalnika, ki ne sme presegati koncentracij, določenih v analizi tveganja zaradi gradnje objekta na vodovarstvenem območju. Občasno se preverjata delovanje filtrskega zasipa in stanje njegove obremenjenosti z onesnaževali.
(1) Gradbišče se uredi na območju državnega prostorskega načrta. Gradbišče se zavaruje. Uredi se kontrolirano odvodnjavanje gradbišča.
(2) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja se izdela podroben načrt gradbišča, parkirišč in pretakališč, vključno z načrtom poteka prometa in prevoznih poti med gradnjo.
(3) Za prevozne poti se uporabljajo obstoječe javne in gozdne ceste. Preveri se nosilnost nadvoza gozdne ceste št. 050101 preko avtoceste glede na predvidene obremenitve zaradi prevozov v času gradnje. Tehnologija gradnje in način prevoza se prilagodita ugotovljeni nosilnosti nadvoza.
(4) Po končanih delih se na območjih gradbišč zunaj načrtovanih stalnih objektov ali ureditev vzpostavi prvotno stanje. Na gozdnih površinah se prvotno stanje vzpostavi s sanacijo površin z zasaditvijo avtohtone vegetacije.
(5) Na gradbišču se z odpadki in inertnim materialom ravna v skladu s predpisi, ki urejajo področje ravnanja z odpadki. Pri rekultiviranju in zasipavanju se uporablja zemeljski material, ki izpolnjuje zahteve predpisa, ki ureja področje obremenjevanja tal z vnašanjem odpadkov.
(1) Poleg vseh obveznosti, navedenih v 20. in 21. členu te uredbe, so obveznosti investitorja tudi, da:
– pred gradnjo obvesti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove;
– pravočasno seznani in obvešča prebivalstvo o morebitnih omejitvah prometa;
– zagotovi ali nadomesti dostope in dovoze do obstoječih zemljišč;
– naredi posnetek ničelnega stanja cest, ki se med gradnjo uporabljajo za prevozne poti na gradbišča, in izvede rekonstrukcijo teh cest v skladu s predpisi, ki urejajo področje cest.
(2) Investitor pripravi ustrezne razmejitve, preda potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem in poskrbi za primopredajo vseh gozdnih zemljišč in gospodarske javne infrastrukture ter grajenega javnega dobra, ki jih v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnih cest, ne bo prevzel v upravljanje, upravljavci pa so jih v upravljanje in vzdrževanje dolžni prevzeti.
X. POGLAVJE DOPUSTNA ODSTOPANJA
(1) Pri pripravi projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja so dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev, določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega ali funkcionalnega ali okoljevarstvenega vidika, ki upoštevajo zadnje stanje tehnike. Znotraj območja iz 4. člena te uredbe je dopustno:
– širiti objekt ekodukta za največ 15 odstotkov,
– spremeniti potek deviacij gozdnih cest.
(2) Odstopanja iz prejšnjega odstavka ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. Z dopustnimi odstopanji morajo soglašati mnenjedajalci, v katerih pristojnost ta odstopanja spadajo.
XI. POGLAVJE PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI OBČIN
(prostorska izvedbena akta občin Cerknica in Postojna)
Ta uredba neposredno vpliva na naslednja občinska prostorska izvedbena akta:
– Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Cerknica (Uradni list RS, št. 48/12, 58/13, 1/14, 76/14, 38/16, 67/18, 101/20, 121/21– popr., 19/24 in 13/25 –teh. popr.),
– Odlok o Občinskem prostorskem načrtu Občine Postojna (Uradni list RS, št. 84/10, 90/10 – teh. popr., 110/10 – teh. popr., 105/11– teh. popr., 79/12, 80/12, 102/12 – teh. popr., 14/13 – teh. popr., 58/13 – obv. razl., 27/16 – NPB1, 9/17, 27/18 in 3/19).
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
XIII. POGLAVJE PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA
(dopustni posegi in dejavnosti do začetka gradnje prostorskih ureditev)
(1) Na območju državnega prostorskega načrta iz 4. člena te uredbe je do začetka gradnje prostorskih ureditev iz 3. člena dopustno opravljanje kmetijskih in gozdarskih dejavnosti na obstoječih kmetijskih in gozdnih zemljiščih, gradnja, rekonstrukcija in vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, izvajanje ukrepov pred škodljivim delovanjem voda in ukrepov za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter vzdrževanje in vse druge dejavnosti, ki jih je mogoče izvajati v skladu z merili in pogoji te uredbe.
(2) Posegi iz prejšnjega odstavka so dopustni, če se zaradi njih ne poslabšajo razmere za ureditev, ki so predmet državnega prostorskega načrta. Z njimi morajo soglašati investitorji načrtovanih prostorskih ureditev oziroma upravljavci.
(3) Za vse posege na območjih kulturne dediščine, na območjih, pomembnih za ohranjanje narave, in na območjih varstva voda je treba pridobiti soglasje mnenjedajalcev, v katerih pristojnost ti posegi spadajo.
Ne glede na drugi odstavek 1. člena te uredbe se do začetka uporabe storitev za elektronsko poslovanje na področju prostorskega načrtovanja v skladu z zakonom, ki ureja prostor, grafični del državnega prostorskega načrta objavi na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-46/2026
Ljubljana, dne 25. februarja 2026
EVA 2025-2560-0037
Vlada Republike Slovenije
