Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3) ter 17. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 191/20) je Občinski svet Občine Ribnica na prvi izredni seji dne 5. 2. 2026 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Ribnica – spremembe št. 4 (SD OPN-4)
(predmet sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta)
S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve občinskega prostorskega načrta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 85/12, 55/16, 24/19, 39/19) – v nadaljnjem besedilu SD OPN 4.
(vsebina in oblika SD OPN)
(1) Spremembe in dopolnitve OPN spremembe št. 4vsebujejo tekstualni del in grafične prikaze, izdelane so v digitalni in analogni obliki.
(2) Tekstualni del SD OPN 4 je sestavljen iz poglavij:
I. Uvodne določbe
II. Strateški del
III. Izvedbeni del
IV. Posebne in končna določba
Priloga 1 – Posebni prostorski izvedbeni pogoji
(3) Grafični prikazi SD OPN vsebujejo:
a) strateški del:
1. Zasnova prostorskega razvoja občine (M 1:50.000),
2. Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000),
3. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, prikaz okvirnih območij naselij in razpršene poselitve ter razpršene gradnje (M 1:50.000),
4.a Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000),
4.b Usmeritve za obrambo in zaščito ter reševanje (M 1:50.000),
5. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000).
b) izvedbeni del:
1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste (M 1:50.000),
2. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000),
3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev ter prometne infrastrukture (M 1:5.000),
4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000),
5. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in območij enot urejanja prostora DPN in OPPN (M 1:5.000).
Obvezne priloge vsebujejo:
1. izvleček iz Resolucije o Strategiji prostorskega razvoja 2050,
2. prikaz stanja prostora,
3. strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve v SD OPN,
4. prva in druga mnenja nosilcev urejanja prostora,
5. obrazložitev in utemeljitev SD OPN,
6. povzetek za javnost in
7. okoljsko poročilo (elaborirano ločeno).
V 1. členu se spremeni poimenovanje Priloge 1, tako da se ta glasi: »Priloga 1 – Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezno enoto urejanja prostora«.
V 5. členu se na koncu sedmega odstavka črta besedilo v oklepaju »(v občini delujejo tri večja podjetja)«.
V 9. členu se v prvem odstavku drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »To je medobčinsko središče Ribnica, ki se z naselji Gorenja vas, Breg pri Ribnici na Dolenjskem, Grič, Dolenji Lazi, Hrovača in Goriča vas povezuje v soodvisno naselbinsko celoto, ter lokalno središče Dolenja vas s Prigorico.«
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) V ostalih naseljih ob osrednji prometni osi – Žlebič, Nemška vas Rakitnica, Otavice in Lipovec, ki predstavljajo drugi sklop naselij, se predvideva zmerni razvoj poselitve. Zmerno se bodo razvijala tudi naselja Velike Poljane, Kot pri Ribnici, Jurjevica in Lipovec. V teh naseljih se zagotavlja predvsem prostostoječa stanovanjska gradnja ter površine za pripadajoče kmetijske dejavnosti.«
V 10. členu se za naslovom člena črta besedilo »dopolnitev«.
Na začetku besedila se črta besedilo »Opredelitev pojmov:«.
Tretji, četrti in peti odstavek se spremenijo tako, da se glasijo:
»(3) Ostala naselja, ki jih opredeljuje predvsem stanovanjska dejavnost in dopolnilna dejavnost kmetij v Občini Ribnica so: Marolče, Maršiči, Velike Poljane, Sv. Gregor, Gorenji Lazi, Žlebič, Slatnik, Sušje, Breže, Jurjevica, Kot pri Ribnici, Dane, Sajevec, Bukovica, Nemška vas, Otavice, Prigorica, Lipovec, Zadolje, Blate, Rakitnica in Grčarice.
(4) Prostorsko in funkcijsko so nekatera naselja med seboj močno povezana. Prvo takšno območje naselbinske celote predstavlja Ribnica z naselji Gorenja vas, Breg, Grič, Dolenji Lazi, Hrovača in Goriča vas. Drugo območje pa Dolenja vas s Prigorico.
(5) Glede na pomen in velikost naselij se izdela urbanistična zasnove za osrednje poselitveno območje v občini, ki ga sestavljajo strnjeni deli naselij: mesto Ribnica in primestna naselja Breg, Grič, Dolenji Lazi, Hrovača, Goriča vas.«
V 11. členu se za drugim odstavkom doda, nov, tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Prek občine potekata dve glavni kolesarski povezavi: G8 Logatec–Cerknica–Ribnica in G9 Škofljica–Ribnica–Kočevje–Petrina.«
V 12. členu se četrti in peti odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(4) V Občini Ribnica se na treh pridobivalnih prostorih ob pogoju, da jim država podeli rudarsko pravico, omogoči gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin (Prigorica, Kot I pri Ribnici in Kot II pri Ribnici, za katerega je predvidena tudi širitev).
(5) V občini je zaprto odlagališče nenevarnih komunalnih odpadkov Mala Gora, ki se nahaja na pobočju Male gore pri naselju Ribnica.«
V 14. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Nadaljnji razvoj cest v občini se usmerja v njihovo rekonstrukcijo in modernizacijo, zlasti najbolj prometno kritičnih odsekov, ter odsekov skozi naselja. Za širitev profilov cestnega telesa na tehnično in varnostno sprejemljivo širino, ter za gradnjo površin za pešce in kolesarje se zagotavlja nove površine v obcestnem svetu, skladno z zahtevanimi tehničnimi standardi na podlagi Zakona o cestah, tako da se ranljivim udeležencem v prometu zagotovi ustrezen nivo prometne varnosti. V središčnih delih naselij z javnimi funkcijami, zlasti pa v občinskem središču, se zagotavljajo površine za parkiranje. Pri Žlebiču je urejeno večje parkirišče za potrebe »park&ride««.
Za osmim odstavkom se doda nov, deveti odstavek, ki se glasi:
»(9) Na območju občine se načrtujejo tudi državne kolesarske povezave, za katere je pristojna Direkcija RS za infrastrukturo.«
15. člen se spremeni, tako da se glasi:
(infrastruktura elektronskih komunikacij)
(1) Na območju občine so vključena vozlišča elektronskih komunikacij s pripadajočim medkrajevnim in krajevnim telekomunikacijskim omrežjem.
(2) Omrežje elektronskih komunikacij se prenavlja in dograjuje v skladu s potrebami in razvojem poselitve.
(3) Na območju občine se v skladu z državno strategijo razvoja informacijske družbe vsem gospodinjstvom zagotovi dostop do širokopasovnega interneta.
(4) Pri načrtovanju infrastrukturnih ureditev se omogoči vključevanje sočasnega načrtovanja elektronskih komunikacijskih omrežij (v nadaljevanju: EKO), pri čemer se omogoči enakopravne možnosti za gradnjo omrežij vsem lastnikom in investitorjem v EKO. EKO se načrtujejo tako, da bo omogočena njihova skupna uporaba, razen v primerih, kjer dejanske in tehnične možnosti tega ne dopuščajo.
(5) Preglednost nad načrtovanjem infrastrukturnih ureditev in usklajevanje gradbenih del za potrebe sočasnega načrtovanja, vzdrževanja in gradnje elektronskih komunikacijskih omrežij poteka skladno s predpisi s področja elektronskih komunikacij.
(6) Za zagotavljanje storitev širokopasovnih mobilnih komunikacij se gradi in dopolnjuje omrežje baznih postaj, tako da se zagotavlja ustrezna količina prenosa podatkov za potrebe interneta stvari. Ker se pričakuje povečanje števila baznih postaj, se umestitev v prostor ter pokrivanje območja s signalom skrbno načrtuje, predvsem na območjih izjemne ranljivosti naravnega okolja in izraženih krajinskih vrednot.
(7) V strnjenih naseljih se vzpodbuja izgradnja povezav, ki omogočajo širokopasovni dostop do interneta ter sistemov širokopasovnih mobilnih komunikacij. Predvidi se izgradnjo komunikacijskega omrežja s pripadajočimi kabli najsodobnejših tehnologij in ustrezno kabelsko kanalizacijo na področju kompleksnih novogradenj, širitev in zapolnitev, pa tudi posodabljanje komunikacijskih omrežij v sklopu prenov naselij. Zagotovi se izgradnja komunikacijskega omrežja tudi do vseh obstoječih objektov oziroma zgradb v smislu posodobitve omrežja z novimi kapacitetami in novimi tehnologijami.«
V 16. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Oskrba z električno energijo v Občini Ribnica poteka prek prenosnega visokonapetostnega elektroenergetskega omrežja v upravljanju ELES ter distribucijskega srednje in nizkonapetostnega omrežja. Na območju Občine Ribnica se nahajata pomembni energetski povezavi DV 110 kV Grosuplje–Ribnica ter DV 110 kV Ribnica–Kočevje.«
V drugem odstavku se oznaka daljnovoda spremeni, tako da glasi: »DV 2x110 kV«.
V tretjem odstavku se oznaka daljnovoda spremeni, tako da glasi: »DV 20 kV«.
Peti odstavek se briše.
Šesti odstavek postane peti odstavek in se spremeni tako, da se črta zadnji stavek, ki se glasi: »V letu 2010 je bil tako v naselju Ribnica zgrajen nov ogrevalni sistem na biomaso.«
Sedmi odstavek postane šesti odstavek.
17. člen se spremeni tako, da se glasi:
(infrastruktura s področij komunalnega in vodnega gospodarstva ter varstva okolja)
»(1) Glavna usmeritev zasnove oskrbe z vodo je, da se vsem naseljem v regiji zagotovi ustrezna vodooskrba. To pomeni, da se v največji možni meri vsa naselja opremi z javnim vodovodom in da se nanj priključi vse objekte. Ob upoštevanju značilne razpršene poselitve je možno v oddaljenih naseljih zagotoviti vodooskrbo tudi iz individualnih sistemov, ob pogoju vključitve v sistem javne oskrbe.
(2) Zasnova sistemov odvajanja in čiščenja odpadne vode zajema obstoječe in načrtovano kanalizacijsko omrežje s pripadajočimi čistilnimi napravami. Opremljanje naselij s sistemi odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode se ureja v skladu z operativnim programom.
(3) Sistem ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki v Občini Ribnica razvija javno komunalno podjetje Komunala Ribnica d.o.o. tako, da je zagotovljeno zbiranje in odvoz odpadkov v vseh naseljih v občini. Razvoj sistema temelji na zmanjševanju količin in ločenem zbiranju odpadkov na mestih izvora, uvajanju ekoloških otokov ter delovanju zbirnega centra v Goriči vasi na sedežu Komunala Ribnica. Odlaganje odpadkov se začasno izvaja na podlagi pogodb z upravljavcem na javnih odlagališčih, ki obratujejo v skladu z okoljevarstvenimi predpisi na območju osrednjeslovenske regije oziroma jugovzhodne Slovenije.
(4) V občini se ločeno zbiranje odpadkov ureja z ekološkimi otoki. Urejen je tudi sistem zbiranja kosovnih in nevarnih odpadkov iz gospodinjstev.«
Doda se nov, 17.a člen, ki se glasi:
(referenčne merilne postaje)
Na območju občine se izvajanje meteorološkega, hidrološkega in seizmološkega opazovanja izvaja v treh objekti gospodarske javne infrastrukture – referenčnih merilnih postajah Prigorica I – Ribnica, Blate – Rakitnica in Ribnica – Dolenji Lazi.«
V 18. členu se v prvem odstavku za besedilom »Prigorici« doda besedilo »Prigorici-Videm, Rakitnici«, črta pa se besedilo »in Lipovcu«.
Na koncu drugega odstavka se črta besedilo »Lipovcu« in doda besedilo »Prigorici-Videm«.
V 19. členu se črtata besedili »(razen posameznih ulic)« ter »(druga polovica noči)«.
26. člen se v celoti spremeni, tako da se glasi:
(usmeritve za prenovo poselitvenih območij)
(1) Za Dolenjo vas, Hrovačo in Gorenjo vas se načrtuje urejanje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom. Izdelava konservatorskega načrta za prenovo (KNP) ni potrebna, je pa potrebno izdelati posebne strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine kot podlago za pripravo OPPN, s katerimi bodo podrobneje opredeljene usmeritve za celostno ohranjanje kulturne dediščine v območju urejanja, vključno z opredelitvijo varovanih vrednot ter omejitvami in predlogi glede prostorskega razvoja dediščine; te strokovne podlage pripravi pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine.
(2) Za Prigorico in Ribnico se načrtuje urejanje z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, obvezna je tudi izdelava KNP kot sestavnega dela OPPN.
(3) Kot podlago za OPPN, ki je predviden za območje Dolenje vasi, Hrovače in Gorenje vasi, je potrebno izdelati posebne strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine.«
V 27. členu se v četrtem odstavku zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Nova so predvidena v naseljih Dolenji Lazi, Sajevec in Jurjevica«.
V petem odstavku se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Območja proizvodnih dejavnosti se nahajajo tudi v naseljih Jurjevica, Rakitnica in Dolenja vas s Prigorico«.
V 28. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Naselbinska struktura naselij v območju UZ (urbanistična zasnova) in severozahodno od njega v naseljih Jurjevica, Kot, Žlebič temelji na kakovostnih izvornih naselbinskih jedrih v geomorfološko relativno dinamični krajini«.
V 32. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) V Občini Ribnica so trije pridobivalni prostori: Prigorica, Kot I pri Ribnici in Kot II pri Ribnici, na katerih se ob pogoju, da jim država dodeli rudarsko pravico, omogoči pridobivanje mineralnih surovin in nelegalni kopi (Ugar (2), manjši kamnolom nasproti naselja Podpoljane in 4 manjši kamnolomi pod naseljem Poljane), ki so predvideni za sanacijo brez izkoriščanja mineralnih surovin.«
V 33. členu se za petim odstavkom doda nov, šesti odstavek, ki se glasi:
»Severno od Velikih Poljan je paintball poligon.«
Vsi naslednji odstavki se ustrezno preštevilčijo.
V 36. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Na območju občine se nahajata naslednji območji posebnega pomena za obrambo:
– Grmada nad Ortnekom – območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe,
– VPS Ribnica – Goriča vas – območje možne izključne rabe.«
Za tretjim odstavkom se doda nov, četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih in tehničnih razlogov.«
V 37. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Pretežni del občine leži na območju s projektnim pospeškom tal 0,150. Izjema je le severni del občine, ki leži na območju s projektnim pospeškom tal 0,175.«
V 38. členu se v petem odstavku zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Za deponijo ruševin se predvidi območje južno od naselja Ribnica.«
V 46. členu se tretji in četrti odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. Če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni pogoji.
(4) Za posamezno enoto urejanja so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega prostorskega načrta določeni tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. Če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni pogoji.«
V 47. členu se v petem odstavku Preglednica 2 spremeni tako, da se glasi:
»
OBMOČJA OSNOVNE NAMENSKE RABE | OBMOČJA PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE | Podrobneje prikazana podrobnejša namenska raba glede na tipologijo gradnje |
OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ | S – OBMOČJA STANOVANJ |
SS – stanovanjske površine | SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava |
SSv – urbana večstanovanjska pozidava |
| SSn – urbana strnjena stanovanjska pozidava |
| SSo – urbana stanovanjska pozidava raznoliketipologije |
SB – stanovanjske površine za posebne namene | SBv – večstanovanjske površine za posebne namene |
SK – površine podeželskega naselja | SKs – površine podeželskega naselja, mešano kmetije in stanovanjske hiše |
| SKg – površine podeželskega naselja za gradnjo kmetijskih objektov |
SP – površine počitniških hiš | SP – površine počitniških hiš |
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti | CU – osrednja območja centralnih dejavnosti |
CD – druga območja centralnih dejavnosti | CDo – trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene in gostinske dejavnosti, manjša obrt |
CDi – dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa |
CDk – kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom |
CDv – verski objekti s pripadajočimi ureditvami |
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI |
| IG – gospodarske cone |
IP – površine za industrijo |
B – POSEBNA OBMOČJA |
| BC – športni centri |
BT – površine za turizem |
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
| ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport |
ZP – parki |
ZD – druge urejene zelene površine |
ZK – pokopališča |
P – OBMOČJA PROMETNIH POVRŠIN |
| PC – površine cest |
PO – ostale prometne površine |
PŽ – površine železnic |
T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE |
| T – območja komunikacijske infrastrukture |
E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE |
| E – območja energetske infrastrukture |
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE |
| O – območja okoljske infrastrukture |
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
| A – površine razpršene poselitve |
Ao – razpršena poselitev z omejeno rabo |
Ag – površine razpršene poselitve za gradnjo kmetijskih objektov |
OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ | K – OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ |
| K – kmetijska zemljišča |
OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ | G – OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ |
| G – gozdna zemljišča |
Gv – varovalni gozd |
| Gr – gozd s posebnim namenom – rezervat |
OBMOČJA VODA | V – OBMOČJA VODA |
| VC – celinske vode |
VI – vodna infrastruktura |
OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ | L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN |
| LN – območja mineralnih surovin |
f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ |
| f – območja za potrebe obrambe zunaj naselja |
Za petim odstavkom se dodata dva nova odstavka, ki se glasita:
»(6) Na območjih podrobne namenske rabe prostora, kjer se obstoječi objekti na dan uveljavitve tega odloka zakonito uporabljajo za namen, ki s tem odlokom ni dopusten ali je omejen, se dopusti gradnja s povečanjem ali zmanjšanjem uporabne površine do 20 %, če je potrebna prilagoditev objekta funkcionalnim zahtevam za izvajanje dejavnosti ali oblikovno poenotenje objekta z objekti v okolici in se ne poslabšajo bivalne razmere in stanje okolja. Odstopanja morajo biti skladna in sprejemljiva z vidika varovanj, ki veljajo na teh območjih.
(7) Na območjih veljavnih izvedbenih prostorskih aktov in predvidenih OPPN so v grafičnih prikazih tega OPN okvirno (informativno) prikazane prevladujoče podrobne namenske rabe prostora.«
V 51. členu se v četrtem odstavku za prvim stavkom doda stavek, ki se glasi: »Gradbeno inženirski objekti, ki so namenjeni gospodarski javni službi, se lahko gradijo do parcelne meje (brez soglasja mejaša).«
V petem odstavku se za prvo besedo »Ograje« dodajo besede: »in oporne zidove«.
V 53. členu se v Preglednici 3 v stolpcu »Oblikovanje objektov: strehe« prva vrstica, ki se nanaša na tipe objektov z oznakami NP, NN in VP, spremeni tako, da se glasi: »Dovoljene strehe so:
– dvokapnica z naklonom 30°–45°,
– sestavljene strehe iz dvokapnice in enokapnice z naklonom 30°–45° ter ravnimi deli (terase),
– zelene strehe, terase ali nepohodne ravne strehe z naklonom do 15°«.
Črtajo se drugi, tretji in četrti odstavek.
54. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Objekti in prostorske ureditve se ob upoštevanju PIP tega odloka prilagodijo tradicionalnim oziroma sodobnim kvalitetnim objektom in ureditvam v okolici po stavbnih volumnih, višini in regulacijskih črtah, naklonu streh in smereh slemen, barvi in teksturi streh in fasad, višini kolenčnega zidu in dolžini napušča, oblikovanju frčad, načinu ureditve odprtega prostora, urbani opremi in drugim kakovostnim oblikovnim značilnostim prostora.
(2) Vsi objekti na gradbeni parceli ter znotraj EUP so medsebojno oblikovno usklajeni:
– Objekti na posamezni gradbeni parceli ter znotraj EUP morajo biti medsebojno oblikovno usklajeni in usklajeni z osnovnim objektom na gradbeni parceli glede gabaritov, naklonov in oblikovanja streh in fasad ter morajo biti praviloma manjši in nižji od osnovnega objekta. Izjema so EUP, v katerih so posebej dopustni višinski poudarki oziroma višji gabariti od obstoječih ter obstoječi objekti, ki se rekonstruirajo.
– Pri določanju višine stavb, vključno s kolenčnimi zidovi, se poleg predpisanih dopustnih višin upošteva tudi vertikalni gabarit kakovostnega oziroma prevladujočega tipa obstoječih stavb v EUP oziroma v vplivnem prostoru, da nove stavbe ne bodo izstopale iz silhuete naselja, da bodo ustrezno izkoriščene terenske danosti; na območjih varstva kulturne dediščine se upoštevajo tudi predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
– Oblikovanje nadzidav in dozidav mora biti podrejeno kvalitetam oblikovanja osnovne stavbe, tako da se načrtuje oblikovno skladen objekt. Prizidki morajo biti podrejeni osnovnemu objektu in ne smejo presegati tlorisnega ter višinskega gabarita osnovnega objekta. Pri nadzidavah se varuje silhueto naselja. Dozidave in nadzidave obstoječih objektov so dopustne do največjih dopustnih tlorisnih in višinskih gabaritov, določenih v podrobnejših PIP za NRP.
– Strehe: obliko, naklon, kritino in smeri slemen se prilagodi splošni oziroma kakovostni podobi v EUP. Dopustne so kritine temnih barv (opečne, sive, grafitno sive, rjave, črne), na območjih tradicionalne tipologije gradnje pretežno opečne. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta in praviloma vzporedna s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smer slemena prečno na plastnice. Dolžina napušča ne sme presegati tradicionalnih oziroma uveljavljenih, lahko pa je manjša. Kritine ne smejo biti svetleče oziroma trajno bleščeče. Kritine na območjih brez javnega vodovoda morajo biti le opečne ali nebarvane betonske, odvisno od tipologije gradnje na območju. Dopustne so travnate strehe.
– Osvetlitev mansard je dopustna s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od osnovne strehe in se na posamezni strehi poenoteno oblikujejo. Na stavbah in območjih kulturne dediščine je odpiranje strešin dopustno le s strešnimi okni.Nameščanje fotovoltaičnih naprav na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturni spomenik, načeloma ni dopustno. Dopustno je izjemoma, če ni druge možne rešitve za doseganje javne koristi proizvodnje električne energije z izrabo sončne energije ter je namestitev skladna z varstvenim režimom iz odloka o razglasitvi in z namestitvijo niso prizadete varovane vrednote. Skladnost z varstvenim režimom in sprejemljivost glede ohranjanja varovanih vrednot potrdi pristojni organ z izdajo kulturnovarstvenega soglasja. Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki ni razglašena za kulturni spomenik, in vplivnih območjihje umeščanje fotovoltaičnih naprav dopustno pod pogojem, da se jih namesti na način, da varovane vrednote niso prizadete, kar potrdi pristojna služba z izdajo kulturnovarstvenega soglasja.Morebitni sprejemniki sončne energije in fotonapetostne celice se vgradijo tako, da vizualno ne bodo izpostavljeni:
– izogibati se je treba različnim večkotnim in lomljenim oblikam ter usmeritvam in razdelitvi modulov na več manjših površin po strehi,
– pri strehah kritih s tradicionalnimi kritinami (bobrovec, zareznik, korec, eternit ipd.) naj se na vizualno izpostavljenih delih ohranja 2/3 strešine prekrite s strešniki,
– fotonapetostni moduli naj ne segajo čez robove strešine, kap oziroma stranski rob strehe, in ne smejo biti postavljeni pravokotno na strešino,
– oblika površine nameščenih fotonapetostnih modulov naj bo pravokotna (štiristrana) ter simetrično razporejena po strehi oziroma z enakimi odmiki od strešnih robov,
– glede barve fotonapetostnih modulov je priporočljivo, da so osnovne konstrukcije in okvirji enaki barvi kritine z matirano strukturo modulov.
– Fasade: pri oblikovanju fasad se upošteva kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v EUP glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje, fasadna dekoracija, barve oziroma drugo (struktura, materiali). Na fasadah stanovanjskih, kmetijsko-gozdarskih in infrastrukturnih objektov ter objekti družbenih dejavnosti ni dopustno oglaševanje, dopustni so napisi, ki oglašujejo dejavnost v objektu.
– Barve fasad: barve fasad naj bodo načeloma v odtenkih zemeljskih barv oziroma take, da se doseže kakovostna in usklajena barvna slika na samem objektu in njegovo skladnost s kakovostno oblikovanimi fasadami v okolici. Ni dopustna uporaba signalnih barv, ki so v prostoru izrazito moteče in niso tradicionalne (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo oziroma turkizno modra, živo rdeča, živo oranžna in podobne). Prav tako ni dopustna kombinacija navedenih in drugih signalnih oziroma izrazito živih barv med seboj. Žive barve so dopustne le izjemoma, kadar so tradicionalne (npr. oker, opečna) in če so kombinirane z nevtralnimi barvami (npr. siva, temno siva). Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov. Barva fasade mora biti skladna z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Barva fasade mora biti določena v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Ob javnih površinah se ob upoštevanju regulacijskih črt zagotovi glavna fasada stavbe, ki se oblikuje glede na pomen in značaj javnega prostora. Zadnje fasade objektov in servisne manipulacijske površine se načeloma (če je to možno urediti drugje na gradbeni parceli) ne urejajo ob javnih površinah, kot so pomembnejše ceste in ulice ter parki, trgi, igrišča.
(3) Izvedba kleti je dopustna pri vseh objektih, razen tistih, pri katerih gradnja kleti ne bi bila skladna z določili tega odloka. Gradnja kleti se dopusti na območjih, ki jih ne ogrožajo poplave in visoka podtalnica oziroma je treba na ogroženih območjih prilagoditi način gradnje kleti (npr. kesonska izvedba ipd.).
(4) Objekti in površine v javni rabi se načrtujejo brez grajenih in komunikacijskih ovir, tako da bo omogočen neoviran dostop funkcionalno oviranim osebam.
(5) Faktor izrabe gradbene parcele (FI) in faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) sta kot pogoja glede velikosti objektov določena v podrobnejših PIP za posamezno PNR. Odstopanje od faktorjev FI in FZ, določenih s tem odlokom, je dopustno, če gre za rekonstrukcijo obstoječih stavb. Kadar FI in FZ nista določena s tem odlokom, se glede izrabe in zazidanosti gradbene parcele upoštevajo normativi, standardi in načela dobre prakse za projektiranje objektov.
(6) Odstopanja od PIP o velikosti in oblikovanju objektov so dopustna:
– za kompleksne prostorske ureditve, katerih oblikovanje se določi v OPPN,
– pri dominantah v prostoru (cerkve, kapelice, spominska obeležja in podobno), pri objektih javnega pomena,
– skladno s posebnimi PIP za posamezne EUP,
– kadar se ustvarjajo nove povezave ali odprte površine v prostoru (cestni koridorji, trgi ipd.).«
V 55. členu se v prvem odstavku za zadnjim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Zagotovi se usklajena in medsebojno dopolnjujoča raba javnih in tudi zasebnih površin.«
(1) V 56. členu se Preglednica 4 spremeni tako, da se glasi:
»
NAMEMBNOST OBJEKTOV | ŠTEVILO PM za motorni promet (navedene so bruto etažne površine objektov) | ŠTEVILO PM za kolesarski promet (navedene so bruto etažne površine objektov) |
Stanovanjske stavbe |
1110 Enostanovanjske stavbe | 2,0 PM/stanovanje | |
1121 Dvostanovanjske stavbe | |
1122 Neprofitna stanovanja | 1,0 PM/stanovanje | |
1122 Tri- in večstanovanjske stavbe | 2,0 PM/stanovanje | 2 PM na stanovanje za stanovalce ter dodatno 1 PM/5 stanovanj za obiskovalce |
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja) | 1,0 PM/stanovanje dodatno 10 % vseh parkirnih mest za obiskovalce | 1 PM/2 stanovanji |
1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine | 1,0 PM/stanovanje ali 1 PM/6 postelj | 1 PM/3 postelje ali 1 PM/2 stanovanji |
Gostinske stavbe |
1211 Hotelske in podobne gostinske stavbe | | |
– hoteli | 1 PM/2 postelji | 1 PM/5 sob |
– restavracije | 1 PM/4 sedeži | |
– lokali | 1 PM/tm pulta | 1 PM/tm pulta |
1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev | 1 PM/4 postelje | 1 PM/4 postelje |
Poslovne in upravne stavbe |
12201 Stavbe javne uprave | 1 PM/40 m2 | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve) | 1 PM/30 m2 | 2 PM/100 m2 BTP objekta |
12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi) | 1 PM/30 m2 | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
1220 Poslovne in upravne stavbe | 1 PM/40 m2 | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
1230 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti: | | |
– Živilske trgovine | 1 PM/30 m2 (za trgovine, lokale pod 500 m2) | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
– Neživilske trgovine | 1 PM/60 m2 | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
– Storitvene dejavnosti | 1 PM/40 m2, ne manj kot 2 PM na lokal | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
– Nakupovalni center do 2500 m2 | 1 PM/40 m2 (od tega je najmanj 75 % parkirnih mest, namenjenih strankam) | 1 PM/100 m2 BTP objekta |
12303 Bencinski servisi | 1 PM/30 m2 prodajnih površin, ne manj kot 2 PM | 1 PM/200 m2 BTP objekta |
1241 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe | 1 PM/50 m2 | 10 PM na železniško postajo, 20 PM na avtobusni postaj |
Industrijske stavbe in skladišča |
1251 Industrijske stavbe | 0,5 PM/zaposlenega v najštevilčnejši oziroma v edini izmeni, vendar najmanj 5 PM | 1 PM/80 m2 BTP objekta |
1252 Rezervoarji, silosi in skladišča | 0,5 PM/zaposlenega v najštevilčnejši oziroma edini izmeni, vendar najmanj 3 PM | 3 PM |
12510 Delavnice za servis motornih vozil | 5 PM/popravljalno mesto | 1 PM/popravljalno mesto |
Stavbe splošnega družbenega pomena |
1261 Stavbe za kulturo in razvedrilo – dvorane, večje od 1000 m2 | 1 PM/40 m2 ali 1 PM/5 sedežev dodatno 1 PM za avtobuse | 1 PM/5 sedežev |
1262 Muzeji in knjižnice | 1 PM/40 m2 | 1 PM/60 m2 BTP objekta |
1263 Stavbe za izobraževanje in znanstveno raziskovalno delo | 1 PM/40 m2 | |
– šole | 1 PM/učilnico + 0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev | 0,5 PM/na učenca od vključno 5. razreda, v srednji šoli 1 PM/6 dijakov + 1 PM/6 zaposlenih |
– vrtci | 1,25 PM/igralnico + 0,5 PM/igralnico za kratkotrajno parkiranje staršev | 2 PM/oddelek |
1264 Stavbe za zdravstveno oskrbo | 1 PM/30 m2, ne manj kot 3 PM | 1 PM/20 m2 BTP objekta |
1265 Stavbe za šport | 1 PM/40 m2 | |
– dvorane, večje od 1000 m2 | 1 PM/60 m2 + 2 PM za avtobuse | 1 PM/15 sedežev |
– stavbe, namenjene velnesu, fizioterapiji, fitnesu ipd. | 1 PM/25 m2 | 1 PM/25 m2 BTP objekta |
Druge nestanovanjske stavbe |
1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe | 1 PM/80 m2 | / |
1272 Obredne stavbe | 1 PM/40 m2 ali 1 PM/10 sedežev | 1 PM/10 sedežev |
1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje | 1 PM/40 m2 ali 1 PM/zaposlenega | 1 PM/60 m2 BTP objekta |
Industrijski gradbeni kompleksi |
2302 Elektrarne in drugi energetski objekti | 1 PM/2 zaposlena v izmeni (ne manj kot 3 PM) | / |
Drugi gradbeni inženirski objekti |
2411 Športna igrišča: – igrišča do 1000 m2 | | |
1 PM/50 m2 površine igrišč | 2 PM/500 m2 |
– večja igrišča, stadioni | 1 PM/150 m2 | 1 PM/20 sedežev |
– igrišča za tenis | 3 PM/igrišče | 2 PM/igrišče |
2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas | 1 PM/500 m2 | 1 PM/600 m2 |
24204 Pokopališča | 1 PM/600 m2, ne manj kot 10 PM | 1 PM/50 grobov |
Črta se šesti odstavek, vsi naslednji odstavki pa se preštevilčijo.
Za osmim odstavkom se dodata dva nova odstavka, ki se glasita:
»(9) Če posebni predpis ne določa drugače, se pri določanju PM večstanovanjskih stavb zagotavlja na vsako deseto stanovanje eno PM za funkcionalno ovirane osebe.
(10) Na območjih, kjer zaradi zatečenega stanja (npr. strnjena tipologija gradnje v mestnem jedru, pomanjkljivo kolesarsko omrežje) PM ni možno zagotavljati na gradbeni parceli, se manjkajoča PM zagotavljajo na javnih ali zasebnih površinah, zagotovljenih za ta namen, ob soglasju lastnika ali upravljavca. Število zahtevanih parkirnih mest, navedeno v zgornji preglednici, je lahko tudi manjše, če se v obrazložitvi v dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja dokaže, da takšno število ni potrebno glede na druge ukrepe, v okviru zagotavljanja trajnostne mobilnosti ter glede na predpise in priporočila za urejanje mirujočega prometa.«
V 57. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»(1) Nezahtevni in enostavni objekti morajo biti grajeni skladno s predpisom, ki ureja vrsto objektov glede na namen. Vrste nezahtevnih in enostavnih objektov glede na namensko rabo so opredeljene v PIP-u. Kadar se v enoti urejanja prepletajo dejavnosti, je pri posameznem tipu objekta ali dejavnosti dopustno graditi le tisto vrsto nezahtevnih ali enostavnih objektov, ki je določena v PIP-u glede na namensko rabo in tip objekta. Nezahtevni in enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke. Nezahtevni in enostavni objekti se lahko gradijo le na gradbenih parcelah glavnega objekta (razen tistih, ki jih je skladno z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, dopustno postavljati na kmetijskih zemljiščih). Skupna površina zazidane površine enostavnih in nezahtevnih objektov – stavb na gradbeni parceli ne sme presegati zazidane površine glavne stavbe. Za oblikovanje in umeščanje nezahtevnih in enostavnih objektov na enotah kulturne dediščine veljajo določila 82. člena (celostno ohranjanje kulturne dediščine).
(2) Pri oblikovanju nezahtevnih in enostavnih objektov – stavb je treba upoštevati te prostorske izvedbene pogoje: strehe so bodisi dvokapne z nagibom, ki je usklajen z osnovno stavbo bodisi ravne ali v priporočenem minimalnem naklonu (do 10 % naklon); dovoljene so tudi oblike in nakloni streh, ki so predpisani za tip objekta v namenski rabi obravnavane EUP. Fasade nezahtevnih in enostavnih objektov za lastne potrebe morajo biti oblikovno (barva, material, fasadne odprtine) usklajene z osnovnim objektom. Nezahtevni in enostavni kmetijsko-gozdarski objekti so oblikovani kot objekti podeželskega tipa: NK in KG.«
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Začasni objekti sezonskega turističnega značaja ne smejo imeti novih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, lahko pa se priključijo na obstoječe priključke. Začasni objekti za prireditve se smejo v času trajanja prireditve postavljati tudi v območja kulturne dediščine s soglasjem pristojne službe. Na kmetijskih zemljiščih so dovoljeni začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone:
– oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov,
– cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni,
– začasna tribuna za gledalce na prostem,
– za izvajanje zimskih športnih aktivnosti (npr. objekt na smučišču, ki se uporablja za obratovanje smučišča, prostor za nadzor obratovanja smučišč in priročno skladišče za vzdrževanje žičniških naprav, prostor za reševanje, razsvetljavo smučišča, naprave za zasneževanje smučišča, montažne vlečnice z nizko vodeno vrvjo).
Po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili postavljeni.«
V štirinajstem odstavku se za prvo besedo »Enostavne« dodata besedi: »in nezahtevne«.
Za štirinajstim odstavkom se doda nov, petnajsti odstavek, ki se glasi:
»(15) Za objekte, ki so v preglednicah s podrobnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji po posameznih namenskih rabah prostora dopustni kot zahtevni ali manj zahtevni, velja, da so dopustni tudi kot nezahtevni ali enostavni, če niso izrecno prepovedani.«
V 58. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Plakatne stebre in panoje za oglase je dopustno postavljati na javnih površinah na območju stavbnih zemljišč, ne pa tudi na nezazidanih stavbnih zemljiščih, ki so po dejanski rabi kmetijska ali gozdna.«
V 59. členu se črta deveti odstavek. Vsi naslednji odstavki se ustrezno preštevilčijo.
60. člen se spremeni tako, da se glasi:
(velikost in oblika zemljišča, namenjenega za gradnjo)
(1) Za gradnjo stavbe se določi gradbena parcela, ki se ji določijo velikost, lega in oblika.
(2) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar je namenjena oblikovanju zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za določitev gradbene parcele v skladu z določili tega odloka in pogojem za določitev pripadajočih zemljišč. Pri določanju gradbene parcele ni dopustno oddeliti nepozidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo pogojem samostojne gradbene parcele, razen če so deli zemljišč namenjeni ureditvi dostopnih cest do zalednih zemljišč ali gradnji gospodarske javne infrastrukture.«
V 61. členu se v osmem odstavku zadnji stavek spremeni tako, da se glasi: »Za samooskrbne projekte se v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja obdela alternativni način, ki izkazuje zadnje stanje tehnike.«
V 63. členu se v drugem odstavku črta besedilo »iz 7. točke 61. člena tega odloka«.
V 64. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če je stavba na geografsko zaokroženem območju ali na območju razpršene gradnje, na katerem ni predpisano odvajanje odpadnih voda v javno kanalizacijo, se mora komunalna odpadna voda odvajati v malo čistilno napravo ali v nepretočno greznico, ki je v lasti in upravljanju lastnika stavbe.«
V 65. členu se prvi in drugi odstavek spremenita, tako da se glasita:
»(1) Občina Ribnica mora zagotavljati izvajanje storitev gospodarske javne službe na vseh njenih poselitvenih območjih, razen na poselitvenih območjih, kjer se oskrbuje iz posameznega vodnega vira manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem ali je letna povprečna zmogljivost oskrbe s pitno vodo manj kot 10 m3 pitne vode na dan.
(2) Lastna oskrba prebivalcev s pitno vodo se lahko izvaja na območju poselitve, kjer se oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru storitev gospodarske javne službe, če je vodovod v zasebni lasti, vodni vir pa oskrbuje poselitveno območje z manj kot 50 prebivalcev s stalnim prebivališčem in z letno povprečno zmogljivostjo oskrbe s pitno vodo, manjšo od 10 m3 pitne vode na dan.«
V 66. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Vsaka novogradnja mora imeti zagotovljen ustrezen dovoz do zemljišča, namenjenega za gradnjo Minimalna širina dovoza do individualnega objekta je 3,5 m.«
Za četrtim odstavkom se doda nov, peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Za priključevanje na državno cesto se k projektni dokumentaciji pridobi pozitivno mnenje/soglasje Direkcije RS za infrastrukturo.«
V 67. členu se v tretjem odstavku spremeni Preglednica 5: Varovalni pasovi infrastrukturnega omrežja tako, da se glasi:
»
INFRASTRUKTURNO OMREŽJE | ŠIRINA VAROVALNEGA PASU |
Vodovod | 3 m |
Kanalizacija | 3 m |
Kanalizacijsko omrežje dimenzije 1400 mm in več | 5 m – varovalni koridor |
Telekomunikacijski vodi s kabelskim razdelilnim sistemom | 3 m |
Drugi vodi, ki služijo namenu gospodarske javne službe | 3 m |
Elektroenergetski vodi nazivne napetosti: |
| 400 kV, 220 kV – nadzemni potek | 40 m |
| 400 kV – podzemni potek | 10 m |
| 110 kV, 35 kV – nadzemni potek | 15 m |
| 110 kV in 35 kV – podzemni potek | 3 m |
| 10 ali 20 kV – nadzemni potek | 10 m |
| 10 ali 20 kV – podzemni potek | 1 m |
Razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti: |
| 400 kV in 220 kV | 40 m |
| 20 kV | 2 m |
Plinovod: |
| prenosnega sistema zemeljskega plina | 65 m |
| distribucijskega sistema zemeljskega plina | 5 m |
V 68. členu se šesti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(6) V varovalnih pasovih vodovodnih objektov in cevovodov se ne sme graditi, postavljati objektov in nasipati materiala in saditi dreves, ki lahko povzroči poškodbe na vodovodu ali ovira njegovo delovanje in vzdrževanje. Sprememba nivelete terena nad vodovodom je možna le s soglasjem upravljavca vodovoda in pod pogoji, ki jih določi.«
69. člen se spremeni, tako da se glasi:
(varovalni pasovi prometnih omrežij)
(1) V varovalnih pasovih prometnih omrežij je dopustna gradnja objektov in naprav skladno z določbami tega odloka in drugih predpisov ter na podlagi pogojev in soglasja pristojnega upravljavca ceste. Posegi v varovalni pas prometnega omrežja ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja prometnega omrežja.
(2) Če so varovalni pasovi cest, opredeljeni v drugih predpisih, širši od tistih, ki so navedeni v tem prostorskem načrtu, se upoštevajo določila drugih predpisov.
(3) Širina varovalnih pasov cest, merjeno od zunanjega roba cestnega telesa na obe strani in širina varovalnih pasov železnice, merjeno od meje progovnega pasu na obe strani proge, mora biti takšna, kot je navedeno v preglednici 6: Varovalni pasovi prometne infrastrukture.
(4) V varovalnem pasu državne ceste je gradnja ali postavitev objektov in naprav ter gradnja cestnih priključkov občinskih in nekategoriziranih cest ter individualnih cestnih priključkov na glavne in regionalne ceste dopustna le ob soglasju Direkcije RS za infrastrukturo. S soglasjem ali mnenjem se na podlagi veljavne zakonodaje določijo tehnični in drugi pogoji gradnje ali postavitve objektov v varovalni pas državne ceste. Pred izdajo gradbenih dovoljenj za gradnjo v območju državnih cest je treba pridobiti pozitivno mnenje Direkcije RS za infrastrukturo za izvedbo del na podlagi predpisov o cestah in o graditvi.
(5) Posegi v varovalni pas državnih cest ne smejo biti v nasprotju z njihovimi koristmi, prav tako v varovalnem pasu niso sprejemljive dejavnosti, za katere bi bile emisije, ki so posledice prometa na državni cesti, moteče (obremenitve s hrupom, plini, prašni delci). Glede na ugotovljeno hrupno obremenitev okolja je treba podrobneje opredeliti protihrupne ukrepe, saj upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal nobenih dodatnih ukrepov varstva pred hrupom. Posegi na območju državne ceste in v njenem varovalnem pasu državne ceste ter posege, ki bi lahko vplivali na območje državne ceste, se utemeljijo v ustreznih strokovnih podlagah. Vsi ukrepi morajo biti dimenzionirani na način, da nudijo ustrezno protihrupno zaščito na podlagi predvidene povečane obremenitve državne ceste v 20-letnem planskem obdobju.
(6) Varovalni progovni pas je 100 m širok zemljiški pas, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh proge. Progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov v naselju 6 m in zunaj naselja 8 m. Če s predpisom ministra ni določeno drugače, je ob industrijskih tirih in progah drugih železnic progovni pas širok 4,5 m od osi skrajnih tirov, varovalni progovni pas pa 50 m od meje progovnega pasu na obeh straneh proge.
(7) Za vsako nameravano gradnjo v varovalnem pasu železniške proge, to je 108 m levo in desno izven naselja in 106 m levo in desno v naselju, merjeno od osi skrajnega tira, je treba predhodno skladno s predpisom o varnosti v železniškem prometu in predpisom o pogojih za graditev gradbenih in drugih objektov, saditev drevja in postavitev naprav v varovalnem progovnem pasu in varovalnem pasu ob industrijskem tiru ter predpisom o nivojskih prehodih ceste čez železniško progo pridobiti projektne pogoje in soglasje k projektni dokumentaciji s strani upravljavca železniške infrastrukture.
Preglednica 6: Varovalni pasovi prometne infrastrukture
»
VRSTA PROMETNE INFRASTRUKTURE | ŠIRINA VAROVALNEGA PASU (od roba vozišča oziroma osi tira) |
Glavna cesta | 25 m |
Regionalna cesta | 15 m |
Lokalna cesta | 10 m |
Javna pot | 5 m |
Železniška proga | 106 oziroma 108 m |
Industrijski tir | 50 m |
V 72. členu se na koncu četrtega odstavka doda nov stavek, ki se glasi: »Za državne kolesarske povezave je pristojna Direkcija RS za infrastrukturo kot upravljavec.«
V 76. členu se črtata četrti in šesti odstavek. Vsi preostali odstavki se ustrezno preštevilčijo.
V sedmem (po novem petem) odstavku se črta besedilo: »Na območju Občine Ribnica je predvidena izgradnja dvaindvajsetih TP 20/0,4 kV in dveh TP 1/0,4 kV v okviru novogradenj na distribucijskem omrežju.«
V 78. členu se spremenijo naslov člena ter prvi in drugi odstavek, tako da se glasijo:
(gradnja in urejanje omrežij elektronskih komunikacij)
(1) Omrežje elektronskih komunikacij, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski kanalizaciji. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna le obnova obstoječih nadzemnih vodov. Omrežje elektronskih komunikacij, razen sistemov brezžičnih povezav, mora biti izvedeno s podzemnimi kabli, in to praviloma v kabelski kanalizaciji, razen če gre za poseg na območju registrirane arheološke dediščine.
(2) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječih omrežij elektronskih komunikacij in predhodno pridobiti soglasje upravljavca k projektnim rešitvam. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitev tangiranih TK-kablov izvede upravljavec (ogledi, izdelava tehničnih rešitev in projektov, zakoličbe, izvedba del in dokumentiranje izvedenih del). Pri kakršnih koli posegih v prostor je treba v postopke vključiti upravljavca.«
Zadnji odstavek se preštevilči, tako da postane osmi odstavek.
V 79. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dostopnosti umeščen na območju obrtne cone Ugar ali industrijske cone Lepovče. Zagotovi se ustrezno površino v skladu z veljavno zakonodajo. Imeti mora najmanj vratarnico, nadstrešek in ograjo. Zbirni center je lahko izveden tudi kot zaprt objekt.«
81. člen se spremeni, tako da se glasi:
(naravni spomeniki, naravne vrednote in varovana območja narave)
(1) Območja naravnih vrednot, ekološko pomembnih območij in varstvenih območij (SCI) so prikazana v prikazu stanja, ki se posodablja.
(2) Gradnja objektov s težko gradbeno mehanizacijo na območju SPA Kočevsko–Kolpa naj se izvaja zunaj gnezditvene sezone ptic, ki traja od sredine aprila do sredine junija.
(3) Za preprečitev konfliktov z velikimi zvermi (človek – medved) naj bodo stanovanjski objekti odmaknjeni od gozdnega roba vsaj 20 m. Med objektom in gozdnim robom naj bo redno košen travnik brez grmičevja.
(4) Na območju naravnih vrednot, zavarovanih območjih narave, območjih biotske raznovrstnosti, posebnih varstvenih območjih ter varstvenih območjih (SCI) naj se cest zunaj območij naselij ne osvetljuje. Če je osvetljevanje nujno zaradi varnosti, naj bo osvetlitev omejena na največ 2200 k.
(5) Na varovanih območjih SCI Dolenja vas pri Ribnici in SCI Ribniška dolina izvajanje agrooperacij (melioracije, komasacije) ni dopustna.
(6) Pri izvajanju dejavnosti, povezanih s turizmom (pohodništvo, kolesarjenje), naj se udeležence usmerja na poti in mesta, ki so za medveda manj moteča in zlasti primerno oddaljena od pomembnih delov njegovega življenjskega prostora (brlog, mrhovišča).
(7) Za odlaganje odpadkov se namestijo medo-varni smetnjaki in po potrebi medo-varni kompostniki oziroma se odlaganje odpadkov uredi na način, da bo dostop rjavemu medvedu onemogočen in da ne bo prihajalo do konfliktov. Na bolj oddaljenih lokacijah od poselitve se smetnjaki sproti praznijo in odpadki odpeljejo na ustrezno komunalno deponijo.
(8) Pri urejanju pašnikov in varovanju živine na paši se upoštevajo priporočila za varno pašo, pripravljena v okviru različnih projektov (npr. DinAlpBear), da ne bo prihajalo do konfliktov z velikimi zvermi (rjavi medved, volk).
(9) Nove pašnike se prioritetno ureja na kmetijskih površinah v zaraščanju oziroma v zasmrečenem gozdu in izven habitatnega tipa HT_91K0 Ilirski bukovi gozdovi.
(10) Odvajanje komunalnih odpadnih voda se ureja tako, da ne bo prihajalo do onesnaževanja kraškega podzemlja. Pri nameščanju čistilnih naprav se zagotavlja terciarno čiščenje z denitrifikacijo.
(11) Zunanje osvetljevanje objektov v odprtem prostoru se izvede s svetilkami, ki ne svetijo nad vodoravnico. Namestijo se sijalke, ki ne prepuščajo UV svetlobe in svetijo v rumenem delu spektra maksimalne barvne temperature 2200 k.
(12) Pred začetkom obnovitvenih del v cerkvah se predhodno obvesti pristojno službo za varstvo narave, da se preverijo morebitne nove najdbe netopirjev v sakralnih objektih. V primeru potrjene prisotnosti netopirjev je potrebno uskladiti načrtovanje in izvedbo obnovitvenih del s pristojnim zavodom ter pridobiti potrebna dovoljenja in soglasja.
(13) Klavničnih odpadkov in kadavrov se ne odlaga v naravno okolje.
(14) Sanirajo se divja odlagališča gradbenih in drugih odpadkov v naravnem okolju, prepreči se njihovo nadaljnje odlaganje.«
V 83. členu se peti odstavek dopolni, tako da se za besedo »zraka« dodata vejica in beseda »tal«.
V 85. členu se doda nov, osemnajsti odstavek, ki se glasi:
»Vsi posegi v vodna in obvozna zemljišča morajo biti izvedeni tako, da ne omejujejo pridobljenih vodnih pravic.«
87. člen se spremeni, tako da se glasi:
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal. Pri vseh posegih v prostor je potrebno zagotoviti gospodarno ravnanje s tlemi. V največji možni meri je treba ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(2) Pri načrtovanju in izvajanju posegov se prednostno rabijo degradirana območja, varujejo se ekosistemsko boljša tla pred slabšimi.
(3) Prepovedano je nelegalno odlaganje odpadkov v tla in nekontrolirano odlaganje presežkov izkopanega materiala v tla; zagotovi se evidentiranje in sanacija vseh nelegalnih odlagališč.
(4) Na kmetijskih zemljiščih se dopusti izboljšava ekološkega stanja tal z vnosom zemeljskih izkopov in umetno pripravljenih zemljin v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov v primeru rekultivacije tal, nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal ali zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal.
(5) Pri načrtovanju in izvajanju posegov v tla ali na tla je treba preprečiti erozijo tal in njihovo onesnaževanje med izvajanjem posegov in izvajanjem dejavnosti. Vsa zaradi posegov ali gradnje degradirana tla se sanirajo, tako da se vzpostavi prvotno stanje ali pa se ureditve načrtujejo in izvedejo na način, ki ne poslabša prvotnega stanja tal. Sanirajo se tudi degradirana tla na poteh in začasnih gradbenih površinah. Za namene vzpostavitve stanja tal v prvotno stanje se pred začetkom del pregleda, popiše in fotodokumentira stanje tal ter izvede primerjava stanja tal pred posegom in po njem.
(6) Pri gradnji objektov, kjer se skladiščijo tekoče gorivo, naftni derivati oziroma nevarne snovi, morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali neposredno v podtalnico ali kanalizacijo. Za primer nezgodnih dogodkov mora biti pripravljen načrt ravnanja za takojšnje ukrepanje.
(7) Pri gradnji objektov je treba zgornji rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacijo, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(8) Pri trajnem odlaganju tal se zagotovijo ureditve, s katerimi se ohranja rodovitnost in količina prsti in tako, da je prst zaščitena pred onesnaženjem in erozijo.
(9) Pri krčitvah gozda, umeščanju objektov in naprav se izvedejo protierozijski ukrep, kot so zatravitev razgaljenih površin in kontrolirano odvajanje padavinskih vod.
(10) Prepovedano je nelegalno odlaganje odpadkov v tla.
(11) Vsa nelegalna odlagališča je treba evidentirati in sanirati.«
V 90. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Za vse posege v plazljivih območjih (s srednjo, veliko in zelo veliko verjetnostjo pojavljanja plazov) je treba v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja pridobiti strokovno mnenje s področja geomehanike, ki mora vsebovati usmeritve za obravnavane posege ter navedbo morebitnih potrebnih omilitvenih ukrepov.«
V 92. členu se za šestim odstavkom doda nov, sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Na območju občine so določena tudi območja zaščitnih razlivnih površin, ki so prikazane v prikazu stanja prostora. Na teh površinah gradnja objektov ni dopustna. Ni dopustno nasipavanje oziroma preoblikovanje terena, ki zmanjšuje retencijske sposobnosti območja. Dopustni so:
– rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih legalno zgrajenih objektih,
– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– gradnja javne komunalne in energetske infrastrukture v skladu z mnenjem oziroma vodnim soglasjem pristojne službe s področja upravljanja z vodami,
– vodnogospodarske ureditve.«
V 93. členu se v prvem odstavku spremeni tretja alineja, tako da se glasi:
»– z upoštevanjem možnosti vodovodnega sistema zagotoviti količine požarne vode iz obstoječega oziroma predvidenega hidrantnega omrežja; če obstoječ vodovodni sistem ne omogoča zagotovitve predpisane stopnje požarne varnosti, si investitor to zagotovi na druge načine, ki niso vezani na vodovodno omrežje oziroma sistem;«
Tretji odstavek se črta.
V 95. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Mejne vrednosti kazalnikov hrupa so določene z Uredbo o mejnih vrednostih kazalnikov hrupa v okolju. Ta prostorski načrt glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa določa stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine podrobnejše namenske rabe prostora.
II. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine enot urejanja prostora, na katerih ni dopusten noben poseg v okolje, ki je moteč zaradi povzročanja hrupa: Gr24, Gr25, Gr26, Gr27, Za05, Za06, Za07, Sa11, So29, So30, So31, So32. III. stopnja varstva pred hrupom je določena za površine podrobnejše namenske rabe prostora, na katerih so dopustni z vidika hrupa manj moteči posegi v okolje:
– na območju stanovanjskih površin: urbana prostostoječa stanovanjska pozidava (SS), stanovanjske površine za posebne namene (SB), površine podeželskega naselja (SK), površine počitniških hiš (SP),
– na posebnih območjih: površine za turizem (BT);
– na območju površin razpršene poselitve (A, Ao),
– na drugih območjih centralnih dejavnosti: dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa (CDi), kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom (CDk), verski objekti s pripadajočimi ureditvami (CDv), trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti in manjša obrt (CDo),
– na območju centralnih dejavnosti: osrednja območja centralnih dejavnosti (CU),
– na območju zelenih površin: pokopališča (ZK), površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), parki (ZP) in druge zelene površine (ZD);
IV. stopnja varstva pred hrupom je določena za stavbe na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe, na katerih je dopusten poseg v okolje, ki je lahko bolj moteč zaradi povzročanja hrupa:
– na posebnih območjih: športni centri (BC),
– na območjih proizvodnih dejavnosti: gospodarske cone (IG) in površine za industrijo (IP),
– na območjih prometnih površin (P): vse površine,
– na območjih telekomunikacijske infrastrukture (T): vse površine,
– na območjih energetske infrastrukture (E): vse površine,
– na območjih okoljske infrastrukture (O): vse površine,
– na območjih vodnih zemljišč (V): vse površine,
– na območjih mineralnih surovin (L): vse površine,
– na območju kmetijskih zemljišč (K): vse površine, razen na mirnem območju na prostem,
– na območju gozdov (G): vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča.«
Za četrtim odstavkom se doda nov, peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Upravljavec javne železniške infrastrukture ne bo zagotavljal dodatnih ukrepov varstva pred hrupom, kot tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja železnice za nove objekte in njihove funkcionalne površine niti ne za nova poselitvena območja oziroma za območja spremenjene rabe prostora. Izvedba vseh ukrepov za zaščito novih poselitvenih območij oziroma območij spremenjene rabe prostora ter novih objektov, pred negativnimi vplivi železniške proge, je obveznost investitorjev novih posegov. V vplivno območje infrastrukturnih objektov, kjer so mejne vrednosti kazalcev hrupa za takšne vire že presežene, ni dovoljeno umeščati stavb z varovanimi prostori.«
V 96. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Novogradenj, nadzidav in dozidav z varovanimi prostori ni dovoljeno umeščati v vplivno območje virov elektromagnetnega sevanja, ki obsega:
– za daljnovode 110 kV 14 m na vsako stran (merjeno od osi daljnovoda),
– za daljnovod 220 kV 24 m na vsako stran,
– za daljnovod 400 kV pa 46 m na vsako stran.«
V 98.c členu se črta prvi odstavek. Drugi odstavek postane prvi oziroma edini odstavek.
V 98.d členu se v preglednici v drugem odstavku na koncu doda nova vrstica, ki se glasi:
»
Kakovost tal in površina posegov v kmetijska zemljišča | Kazalec emisijskih vrednosti onesnaževal se spremlja na podlagi javno dostopnih podatkov državnega monitoringa kakovosti tal pri Agencija RS za okolje. Pristojne občinske službe: obseg sprememb kmetijskih v stavbna zemljišč (sprememba namenske rabe prostora v OPN). | Kazalec kakovosti tal za merilna mesta na območju občine ali v njeni bližini se spremlja 1 x letno po sprejemu plana. Kazalec obsega ukinitve kmetijskih zemljišč zaradi opredelitve stavbnih zemljišč se spremlja ob spremembah in dopolnitvah občinskih planskih aktov. |
V 101. členu se celotno besedilo spremeni tako, da se glasi:
Terminologija in hierarhična struktura dopustnih in pogojno dopustnih objektov je usklajena s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer velja:
– da so vrste objektov označene s šifro skladno z Uredbo o klasifikaciji vrst objektov in objektih državnega pomena z Metodološkim pojasnilom in navodili za razvrščanje objektov,
– če so po navedbi vrste objektov za dvopičjem našteti določeni objekti, to pomeni, da so od vseh objektov te vrste dopustni le konkretno našteti objekti,
– če je po navedbi vrste objektov ali posameznega naštetega objekta v oklepaju določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta – BTP), to pomeni, da so dopustni le-ti predhodno našteti objekti, ki ustrezajo pogoju iz oklepaja,
– če je pri navedbi vrste dopustnih objektov navedena kvadratura, se ta nanaša na bruto površino objekta,
– da je etažnost stavbe določena s številom polnih etaž nad urejenim terenom in vrsto zadnje etaže (podstrešje, mansarda, terasna etaža); etaža je prostor med talno in stropno konstrukcijo ali med dvema zaporednima stropnima konstrukcijama ali med zadnjo stropno konstrukcijo in streho (klet, pritličje, nadstropje, podstrešje, mansarda, terasna etaža); najvišja dopustna višina etaže je enaka računski višini polne etaže stanovanjske stavbe,
– če so pri posameznih podrobnih PIP navedeni dopustni zahtevni ali manj zahtevni objekti določene vrste ali za določen namen, se šteje, da so dopustni tudi nezahtevni ali enostavni objekti take vrste ali za tak namen.«
V 102. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Na območjih podrobnejše namenske rabe »SSs – urbana prostostoječa stanovanjska pozidava« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | S – območja stanovanj |
Podrobna namenska raba | SSs Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti ali z njimi. |
Vrsta objektov | Zahtevni, manj zahtevni: 1110 Enostanovanjske stavbe 1121 Dvostanovanjske stavbe 1242 Garažne stavbe 2411 Športna igrišča 2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 12112 Gostilne, restavracije, točilnice 1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 12203 Druge poslovne stavbe: samo v sklopu stanovanjskih stavb (do 50 % celotnega BTP) 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo v sklopu stanovanjskih stavb (do 50 % celotnega BTP) 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (otroški vrtci) |
| Enostavni in nezahtevni: – Majhna stavba – Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave – Pomožni objekt v javni rabi – Ograja – Podporni zid – Mala komunalna čistilna naprava – Nepretočna greznica – Rezervoar – Vodnjak, vodomet – Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja – Samostojno parkirišče – Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno – Pomol – Športno igrišče na prostem – Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje – Objekt za oglaševanje – Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost – Pomožni komunalni objekt – Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji | TIP | FZ | FI | DZP | etažnost |
NP, NN | največ 0,4 | / | najmanj 10 % | K + P + 1 + M |
V drugem odstavku se v tretji vrstici preglednice »Vrsta objektov« pod naslovom »Zahtevni, manj zahtevni« na koncu doda vrstica, ki se glasi: »12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (otroški vrtci)«
Za drugim odstavkom se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Na območjih podrobnejše namenske rabe »SSn – urbana strnjena stanovanjska pozidava« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | S – območja stanovanj |
Podrobna namenska raba | SSn Stanovanjske površine, ki so namenjene bivanju brez spremljajočih dejavnosti ali z njimi. |
Vrsta objektov | Zahtevni, manj zahtevni: 1110 Enostanovanjske stavbe 1242 Garažne stavbe 2411 Športna igrišča 2412 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 1212 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 12203 Druge poslovne stavbe: samo v sklopu stanovanjskih stavb (do 50 % celotnega BTP) 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti: samo v sklopu stanovanjskih stavb (do 50 % celotnega BTP) |
| Enostavni in nezahtevni: – Majhna stavba – Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave – Pomožni objekt v javni rabi – Ograja – Podporni zid – Mala komunalna čistilna naprava – Nepretočna greznica – Rezervoar – Vodnjak, vodomet – Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja – Samostojno parkirišče – Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno – Športno igrišče na prostem – Objekt za oglaševanje – Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost – Pomožni komunalni objekt – Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, promet in skladiščenje, trgovina na debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji | TIP | FZ | FI | DZP | etažnost |
NN | največ 0,6 | / | najmanj 10 % | K + P + 1 + M |
«
(4) Na območjih podrobnejše namenske rabe »SSo – urbana stanovanjska pozidava raznolike tipologije« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji: Pri načrtovanju v okviru OPPN na teh območjih se smiselno upoštevajo PIP za SSs in/ali SSv in/ali SSn. Določitev, katere od teh treh PNR se uveljavi v konkretni EUP in kakšno naj bo površinsko razmerje znotraj EUP med njimi, je predpisana s posebnimi PIP za posamezno EUP. Če to razmerje v EUP ni določeno, je treba vsako od predpisanih PNR načrtovati v deležu najmanj 20 % celotne EUP.«
V 103. členu se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Na območjih podrobnejše namenske rabe »SBv – večstanovanjske površine za posebne namene« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:«
V 104. členu se v preglednici v prvem odstavku v drugi vrstici »Vrsta objektov« pod naslovom »Zahtevni, manj zahtevni objekti« deveta vrstica spremeni tako, da se glasi: »12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (otroški vrtci)«
V preglednici v prvem odstavku se spremeni zadnja vrstica (Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji), tako da se glasi:
»
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji | TIP | FZ | FI | DZP | Etažnost oziroma višina |
NP, NK, KG, U | največ 0,4 | / | najmanj 10 % | stanovanjske K + P + 1 + M nestanovanjske K + P + M Silosi, dimniki in tehnološki objekti (dvigala ipd.) so lahko tudi višji |
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Na območjih podrobnejše namenske rabe »SKg – površine podeželskega naselja za gradnjo kmetijskih objektov« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | S – območja stanovanj |
Podrobna namenska raba | SKg Površine, ki so namenjene kmetijskim objektom. |
Vrsta objektov | Zahtevni, manj zahtevni: 1242 Garažne stavbe 1271 Nestanovanjske kmetijske stavbe 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje: nadstrešnice Enostavni in nezahtevni: – Majhna stavba – Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave – Pomožni objekt v javni rabi – Ograja – Podporni zid – Mala komunalna čistilna naprava – Nepretočna greznica – Rezervoar – Vodnjak, vodomet |
| – Priključek na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja – Samostojno parkirišče – Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno – Vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje – Objekt za rejo živali – Pomožni kmetijsko-gozdarski objekt – Objekti za kmetijske proizvode in dopolnilno dejavnost – Pomožni komunalni objekt – Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov |
Izključujoče dejavnosti | Proizvodne dejavnosti, ki niso vezne na kmetijstvo ali gozdarstvo in trgovina na debelo |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji | TIP | FZ | FI | DZP | etažnost |
NK, KG | največ 0,4 | / | najmanj 10 % | K + P + M |
V 105. členu se v preglednici v tretji vrstici »Vrsta objektov« črtata prvi dve alineji:
»– Majhna stavba
– Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave«
in doda nova alineja:
»– Nadstrešnica ali garaža, samo kot enostavni objekt«.
V 107. členu se v prvem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDo – trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene in gostinske dejavnosti, manjša obrt« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:«.
V prvem odstavku se v preglednici s podrobnimi PIP za namensko rabo CDo v vrstici »Vrsta objektov« črta besedilo:
»1110 Enostanovanjske stavbe
1121 Dvostanovanjske stavbe
1122 Tri- in večstanovanjske stavbe«
in v vrstici z navedbo 126 Stavbe splošnega družbenega pomena se črta navedba v oklepaju: »(do velikosti 200 m2)«.
V drugem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDi –dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:«
V drugem odstavku se v preglednici s podrobnimi PIP za namensko rabo CDi v vrstici »Vrsta objektov« za navedbo »1220 Poslovne in upravne stavbe« doda nova navedba »12301 Trgovske stavbe«.
V drugem odstavku se v preglednici s podrobnimi PIP za namensko rabo CDi v vrstici »Vrsta objektov« pri navedbi »126 Stavbe splošnega družbenega pomena (do velikosti 400 m2)« črta besedilo v oklepaju.
V tretjem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDk – kulturna dejavnost, javna uprava, gasilski dom« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:«.
V četrtem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Na območjih podrobnejše namenske rabe »CDv – verski objekti s pripadajočimi ureditvami« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:«.
V četrtem odstavku se v preglednici s podrobnimi PIP za namensko rabo CDv v vrstici »Vrsta objektov« za navedbo »123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (do velikosti 100 m2)« doda nova vrstica, ki se glasi: »126 Stavbe splošnega družbenega pomena«.
V 108. členu se v preglednici s podrobnimi PIP za namensko rabo IG v vrstici »Vrsta objektov« za navedbo »125 Industrijske stavbe in skladišča« doda nova navedba, ki se glasi: »126 Stavbe splošnega družbenega pomena«.
V preglednici s podrobnimi PIP za namensko rabo IG se v vrsticah z navedbo enostavnih in nezahtevnih objektov v prvi alineji za navedbo »Majhna stavba« črtajo dvopičje in »samo garaža«, v drugi alineji pa se za navedbo »Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave« črtajo dvopičje in »nadstrešek in vetrolov«.
V prvem odstavku se v preglednici s podrobnimi PIP za namensko rabo IG zadnja vrstica spremeni tako, da se glasi:
»
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji | TIP | FZ | FI | DZP | etažnost |
VV, T | 0,8 | največ 2,4 | najmanj 10 % | do višine 15,00 m Silosi, dimniki in tehnološki objekti in naprave (dvigala ipd.) so lahko tudi višji |
V drugem odstavku se v preglednici s podrobnimi PIP za namensko rabo IP v vrsticah z navedbo enostavnih in nezahtevnih objektov v prvi alineji za navedbo »Majhna stavba« črtajo dvopičje in »samo garaža«, v drugi alineji pa se za navedbo »Majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave« črtajo dvopičje in »nadstrešek in vetrolov«.
V drugem odstavku se v preglednici s podrobnimi PIP za namensko rabo IP zadnja vrstica spremeni tako, da se glasi:
»
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji | TIP | FZ | FI | DZP | etažnost |
VV, T | 0,8 | največ 2,4 | najmanj 10 % | do višine15,00 m Silosi, dimniki in tehnološki objekti in naprave (dvigala ipd.) so lahko tudi višji |
V 110. členu se v prvem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Na območjih podrobnejše namenske rabe »ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:«
V 111. členu se v prvem odstavku v preglednici s podrobnimi PIP za namensko rabo PC v tretji vrstici »Vrsta objektov« besedilo spremeni tako, da se pri navedbi enostavnih in nezahtevnih objektov doda nova, prva alineja:
»– Garažna stavba«.
V 112. členu se v preglednici s podrobnimi PIP za namensko rabo PŽ v tretji vrstici »Vrsta objektov« besedilo spremeni tako, da se pri navedbi enostavnih in nezahtevnih objektov v alineji – Kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobno doda oklepaj z navedbo: »(samo v skladu z železniško zakonodajo in predpisi, s pridobljenimi pogoji/mnenjem upravljavca ter ob ureditvi pravnih razmerij)«.
V 113. členu se v prvem odstavku prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Na območjih podrobnejše namenske rabe »T – območja komunikacijske infrastrukture« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:«
V 115. členu se v preglednici s podrobnimi PIP za namensko rabo O v tretji vrstici »Vrsta objektov« besedilo spremeni tako, da se pri navedbi zahtevnih in manj zahtevnih objektov za navedbo 1220 Poslovne in upravne stavbe, vezane na osnovno dejavnost EUP doda navedba: »1252 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe«
V 116. členu se v prvem odstavku v preglednici s podrobnimi PIP za namensko rabo A zadnja vrstica spremeni tako, da se glasi:
»
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji | TIP | FZ | FI | DZP | etažnost |
NP, NK, KG, U | / | / | najmanj 10 % | stanovanjske K + P + 1 + M nestanovanjske do višine 14,0 m |
V drugem odstavku se v preglednici s podrobnimi PIP za namensko rabo Ao zadnja vrstica spremeni tako, da se glasi:
»
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji | TIP | FZ | FI | DZP | etažnost |
NP, NK, KG, | / | / | najmanj 10 % | stanovanjske K + P + 1 + M nestanovanjske do višine 14,0 m |
Za drugim odstavkom se doda nov, tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Na območjih podrobnejše namenske rabe »Ag – površine razpršene poselitve za gradnjo kmetijskih objektov« veljajo podrobni prostorski izvedbeni pogoji za površine, ki so namenjene kmetijskim objektom (SKg), razen FZ, ki pri Ag ni omejen.«
117. člen se spremeni tako, da se glasi:
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih kmetijskih zemljišč)
Na območjih namenske rabe »K – kmetijska zemljišča« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | K – območja kmetijskih zemljišč |
Podrobna namenska raba | K1 in K2 – površine najboljših in drugih kmetijskih zemljišč |
Vrsta objektov | Zahtevni, manj zahtevni, nezahtevni in enostavni objekti: |
| 2112 | Rekonstrukcije: državnih in lokalnih cest, javnih poti, nekategoriziranih cest in gozdnih cest, vse v skladu z zakonom, ki ureja ceste, in železniške proge v skladu z zakonom, ki ureja železnice. Dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste ali železnice (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarske površine in površine za pešce, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, cestni silos, urbana oprema), ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je na območju ceste ali železnice treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije ceste ali železnice. Dopustna je gradnja dovozov do objektov, skladnih s tem aktom, če gre za objekt, ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, je prepoznan kot razpršena gradnja ter objekt, ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve. Dovoljena je rekonstrukcija cest in železnice, kar vključuje preureditve in prestavitve cest in poti za potrebe preureditve nivojskih križanj z regionalno železniško progo 82 na odsekih Grosuplje–Ribnica in Ribnica–Kočevje. Nadomestne ceste in poti potekajo v 30 m pasu (od zunanjega roba tirnic) ali po obstoječih poljskih poteh kot rekonstrukcija le-teh. |
214 | Mostovi, viadukti, predori in podhodi, le ob rekonstrukciji ceste ali železnice |
2153 | Agrarne operacije, razen osuševanja, ter sistemi in vodni zadrževalniki za namakanje kmetijskih zemljišč (odvzemni objekti, dovodno omrežje in namakalna oprema), ob predhodni pridobitvi vodnega dovoljenja in vodnega soglasja po zakonu s področja urejanja voda. |
221 | Gradbeno-inženirski objekti: daljinski cevovodi, daljinska komunikacijska omrežja in daljinski elektroenergetski vod |
222 | Lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja |
22232 | Čistilne naprave: za čiščenje komunalne odpadne vode kot enostaven objekt z zmogljivostjo do 50 PE |
24201 | Obrambni objekti: posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; dopustne so le začasne ureditve za te namene v skladu s predpisom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
24202 | Drugi kmetijski gradbeni inženirski objekti: dopustni so koritasti silos, gnojišča, napajalna korita, krmišča in hlevski izpusti, zbiralnik gnojnice in gnojevke prostornine do vključno 1.000 m3, če so zgrajeni v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, ter visoke preže kot opazovalnica kot netemeljena lesena konstrukcija do 10 m2 (npr. lovska preža). |
| 24205 | Objekti za preprečitev zdrsa in ograditev: samo oporni zidovi v okviru agromelioracij |
21520 | Jezovi, vodne pregrade in drugi vodni objekti in sicer le zadrževalniki za akumulacijo vode za namakanje kmetijskih zemljišč ter vkopani zadrževalniki in podobni objekti za akumulacijo vode, namenjeni namakanju kmetijskih zemljišč in drugi kmetijski rabi, ob predhodni pridobitvi vodnega dovoljenja in vodnega soglasja po zakonu o vodah. |
24122 | Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas: dopustna opazovalnica kot netemeljena lesena konstrukcija do 10 m2 (npr. ptičja opazovalnica). |
|
| Začasni objekti skladno s predpisi s področja varovanja kmetijskih zemljišč (vezano na šesti odstavek 57. člena tega odloka). Po odstranitvi objektov na kmetijskih zemljiščih se vzpostavi prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil zgrajen oziroma postavljen. |
12711 | Stavbe za rastlinsko pridelavo: rastlinjaki za vrtnine in okrasne vrtnine, pokrite drevesnice in podobne stavbe, vsi tlorisne površine do vključno 150 m2. |
12712 | Stavbe za rejo živali: le čebelnjak kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen gojenju čebel, tlorisne površine do vključno 40 m2 ter staja kot lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m2. |
12713 | Stavbe za skladiščenje pridelka: dopustni so kmetijski silos in kozolci tlorisne površine do vključno 150 m2, če gre za rekonstrukcijo in novogradnjo kozolcev na lokacijah v radiju 50 m od predhodno odstranjenih kozolcev, če se s tem izboljša dostopnost ali raba kmetijskih zemljišč; v primeru prestavitve kozolca zaradi javnega interesa se kozolec lahko prestavi na drugo kmetijsko zemljišče istega kmetijskega gospodarstva, tudi več kot 50 m stran od prvotne lokacije. Dopustna so tudi skladišča pridelkov ob upoštevanju Drugih pogojev iz tega člena. |
12714 | Druge nestanovanjske kmetijske stavbe tlorisne površine do vključno 150 m2, ob upoštevanju Drugih pogojev iz tega člena. |
12520 | Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe: dopustne so skladiščne stavbe za skladiščenje lesnih goriv tlorisne površine do vključno 150 m2, ob upoštevanju Drugih pogojev iz tega člena. |
Pomožni objekti, namenjeni obrambi in varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami ter pomožni objekt za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov | Dopustni so le pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov (meteorološki objekt za monitoring kakovosti zraka, objekt za hidrološki monitoring površinskih voda, objekt za monitoring podzemnih voda, objekt za opazovanje neba, objekti za spremljanje seizmičnosti) ter začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v skladu s predpisom, ki ureja vrste začasnih ureditev za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. |
Urbana oprema | Označevalne in usmeritvene table učnih poti, obrazložitvene table projektov, če se nanašajo na projekte, financirane iz javnih sredstev, usmeritvene table za potrebe kmetij in kmetijskih dogodkov. |
Pomožna kmetijsko-gozdarska oprema | Npr. brajda, klopotec, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja in opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, zaščitna mreža, premični tunel, premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi, premična zavetišča za rejne živali na prostem, rastlinjaki, ki so kot celota dani na trg kot proizvod, ki izpolnjuje zahteve iz predpisov, ki urejajo splošno varnost proizvodov, ter je način pridelave neposredno vezan na kmetijsko zemljišče. |
Ureditve za raziskovanje mineralnih surovin in naprave za rabo obnovljivih virov energije | Ureditve za raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geotermičnega energetskega vira ter vetrne proizvodne naprave, ki ne zasedajo več kot 150 m2, če gre za kmetijsko zemljišče z boniteto do vključno 35 točk. |
Kulturna dediščina in stavbe za opravljanje verskih obredov | Objekti kulturne dediščine, ki se ne uporabljajo za druge namene, in sicer le spominska obeležja, skupaj s funkcionalnim zemljiščem, površine do vključno 10 m2. Stavbe za opravljanje verskih obredov tlorisne površine do vključno 10 m2. |
Izključujoče dejavnosti | Stanovanjske površine, centralne dejavnosti, promet in trgovina na debelo. |
Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji | TIP | FZ | FI | DZP | etažnost |
NP, NK, KG, T | / | / | / | / |
Drugi pogoji | Za posege v enotah kulturne dediščine je treba upoštevati določila 82. člena (celotno ohranjanje kulturne dediščine) in pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. |
Zaradi premajhne razpoložljive površine stavbnih zemljišč, ki je v lasti ali najemu kmetije, in je vpisana v register kmetijskih gospodarstev, se kozolci in zgoraj navedeni skladiščni objekt (12713) ter objekti s šiframa 12714 in 12520 lahko gradijo na kmetijskih zemljiščih v 40 m pasu, ki obkrožajo območja stavbnih zemljišč te kmetije ali naselja, v katerem so osnovni objekti te kmetije s PNR SKs in SKg ter A. Pri tem se upošteva pogoj, da na istem območju stavbnih zemljišč graditelj izkaže lastništvo gradbene parcele ter da je zgornja meja faktorja zazidanosti te gradbene parcele že izpolnjena ali pa se v projektni dokumentaciji dokaže, da sta konfiguracija terena ali oblika parcele neprimerna za postavitev dodatnih objektov in pod pogojem, da je tak objekt nujen za delovanje kmetije in da ne ruši prostorskega reda na skladno oblikovanih robovih naselij, kar utemelji projektant v projektni dokumentaciji. |
Staje lahko gradi investitor, ki ima v lasti oziroma v zakupu najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine in druge kmetijske površine ali najmanj 5000 m2 zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade. Na kmetijskih zemljiščih niso dopustni trajni nasadi smreke, topola, pavlovnije in okrasnih vrst dreves in grmovnic, razen če gre za drevesnico. Gradnje in drugi posegi na kmetijska zemljišča, npr. postavitev ograj, ne smejo prekinjati koridorjev gibanja prostoživečih živali. Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka kmetijska zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena. Na kmetijskih zemljiščih, ki neposredno mejijo na območja stanovanj, se ne izvajajo dejavnosti in se ne uporabljajo fitofarmacevtska ali druga sredstva, ki imajo škodljiv vpliv na zdravje ljudi. Oblike podpiranja in stabiliziranja terena in ograjevanja prostora morajo biti umeščene po tradicionalnem vzorcu. Pri posegih v okviru agrarnih operacij se v največji možni meri ohranjajo obdelovalne terase, njihova odstranitev je dopustna le v utemeljenih primerih, ko se dokaže, da naklon zemljišč omogoča ustrezno zadrževanje tal in ne bodo povzročena erozijska žarišča. |
V 118. členu se spremeni prvi stavek v drugem odstavku, tako da se glasi: »Na območjih podrobnejše namenske rabe »Gv – varovalni gozd« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:«
Za drugim odstavkom se doda nov, tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Na območjih podrobnejše namenske rabe »Gr – gozd s posebnim namenom – rezervat« veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Namenska raba | G – območja gozdnih zemljišč |
Podrobna namenska raba | Gr – gozd s posebnim namenom – rezervat |
Vrsta objektov | Gradnja objektov na območju podrobne namenske rabe Gr ni dovoljena. |
Izključujoče dejavnosti | Vse dejavnosti. |
V 119. členu se v prvem odstavku v preglednici v tretji vrstici »Vrsta objektov« črta besedilo:
»2153 Sistemi za namakanje in osuševanje
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov
24201 Obrambni objekti«.
V prvem odstavku se v preglednici v zadnji vrstici (Stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji) doda besedilo: »Za vse posege v območja z oznako VC je treba pridobiti soglasje organa, pristojnega za varnost plovbe, organa, pristojnega za urejanje voda, varstva narave in kulturne dediščine oziroma tudi vodno pravico za rabo vode.«
V drugem odstavku se v preglednici v tretji vrstici »Vrsta objektov« črta besedilo:
»2141 Mostovi
2151 Pristanišča in plovni kanali – zapornice, mostni kanali, kanalski predori
2153 Sistemi za namakanje in osuševanje
24201 Obrambni objekti
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje: ograje, oporni zidovi, škarpe, stabilizacijski objekti za zadrževanje plazov«.
V 121. členu se v preglednici pred navedbo »Vojaški vadbeni objekti ter objekti zaščite in reševanja« doda besedilo: »21301 Letališke steze in ploščadi (samo heliport)«.
123. člen se spremeni, tako da se glasi:
(enote urejanja prostora s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji)
(1) Za posamezne enote urejanja poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev veljajo tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji.
(2) Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora so določeni v Prilogi 1.«
Za 123. členom se doda nov, 123.a člen, ki se glasi:
(zagotavljanje nadomestnih kmetijskih zemljišč)
(1) Za namen ohranjanja kmetijskih zemljišč se vzpostavljajo nadomestna kmetijska zemljišča. Nadomestna kmetijska zemljišča se vzpostavi na površinah, ki so po dejanski rabi prostora v nekmetijski rabi oziroma se jih trenutno ne more uporabljati v kmetijske namene, z agromelioracijami pa se jih usposobi za kmetijsko rabo. Po površini in kvaliteti (boniteti) morajo biti primerljiva s kmetijskimi zemljišči, ki so predmet spremembe kmetijske namenske rabe.
(2) Za poseg, za katerega se zagotavlja nadomestna kmetijska zemljišča, skladno s prvim odstavkom tega člena, je treba do pridobitve gradbenega dovoljenja izdelati elaborat ravnanja z rodovitnim delom tal, ki ga izdela agronom, ki ima pooblastilo za bonitiranje. V elaboratu mora biti opredeljeno:
– na katerih zemljiščih se bodo izvedli ukrepi vzpostavitve nadomestnega kmetijskega zemljišča;
– ukrepi za vzpostavitev nadomestnega kmetijskega zemljišča;
– ukrepi ravnanja z rodovitnimi delom tal med odstranjevanjem, začasnim hranjenjem in njegovo ponovno uporabo;
– količine rodovitnega dela tal, ki se jih odstrani, ponovno uporabi znotraj gradbišča in uporabi na površini vzpostavitve nadomestnega kmetijskega zemljišča.
(3) Rodovitni del tal, odstranjen pri gradbenih posegih, za objekte katere se zagotavlja nadomestna kmetijska zemljišča, se lahko uporabi le za vzpostavitev nadomestnih kmetijskih zemljišč in za izvedbo zunanje ureditve novo zgrajenih objektov (na primer brežine, zelenice).
(4) Vsa dela, vezana na odstranitev, skladiščenje in navažanje rodovitnega dela tal na površino nadomestnega kmetijskega zemljišča, morajo potekati po navodilih in pod nadzorom strokovnjaka kmetijske stroke – pedologa.
(5) Pogoji za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo objektov na območjih stavbnih zemljišč, za katera je potrebno nadomeščanje kmetijskih zemljišč, so:
– pravnomočna odločba o uvedbi zahtevne agromelioracije, če gre za zahtevno agromelioracijo v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča,
– soglasje ali dovoljenje pristojnih organov, če se bo nezahtevna agromelioracija izvedla na območjih varovanj in omejitev po posebnih predpisih,
– pravnomočna odločba o krčitvi gozda v kmetijske namene, če se nadomestna kmetijska zemljišča vzpostavljajo na zemljiščih, ki so po dejanski rabi gozd.
(6) Pogoja za pridobitev uporabnega dovoljenja za zgrajene objekte na območjih stavbnih zemljišč, za katera je potrebno nadomeščanje kmetijskih zemljišč, sta:
– izjava agronoma, ki ima pridobljeno pooblastilo za bonitiranje, o ustreznosti izvedenih ukrepov vzpostavitve nadomestnega kmetijskega zemljišča in
– izdelava elaborata spremembe bonitete zemljišč za območje vzpostavitve nadomestnega kmetijskega zemljišča, v kolikor se zaradi izvedbe ukrepov vzpostavitve nadomestnega kmetijskega zemljišča spremeni boniteta.«
V 125. členu se spremeni prvi odstavek, tako da se glasi:
»(1) Na območjih, kjer je s tem prostorskim načrtom predvidena izdelava podrobnega prostorskega načrta, so do njegove uveljavitve dopustni naslednji posegi:
– rekonstrukcije, redna in investicijska vzdrževalna dela na obstoječih objektih,
– prizidave, nadzidave, spremembe namembnosti obstoječih legalno zgrajenih objektov v skladu z določili tega odloka o podrobnejših PIP za posamezne PNR in posebnih PIP za posamezne EUP,
– novogradnja kmetijsko gozdarskih objektov na mestu obstoječih odstranjenih objektov na obstoječih gradbenih parcelah kmetij,
– gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov na obstoječih gradbenih parcelah ter postavitev začasnih objektov,
– odstranitev obstoječih objektov,
– rekonstrukcija, vzdrževanje in odstranitev komunalne in prometne infrastrukture ter drugih omrežij in objektov v javni rabi, ki niso v nasprotju z načrtovanimi gradnjami v OPPN,
– gradnja objektov in naprav za potrebe obrambe in zaščite ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– tematske raziskave za namen določitve varstvenih režimov in evidentiranja stanja,
– začasna raba prostora, namenjena javni rabi prostora.«
Spremeni se tretji odstavek, tako da se glasi:
»(3) V primeru posegov iz prvega odstavka tega člena je treba v okviru dokumentacije za gradnjo določiti oziroma rezervirati površine za javne programe, predvsem površine za ceste, druge potrebne prometne površine, površine za osnovno komunalno infrastrukturo ter skupne zelene površine in zelene ločnice. Namenska raba objektov v območju mora biti skladna z načrtovano namensko rabo. Če gre v tem območju za objekte, varovane s predpisi s področja kulturne dediščine, je treba za kakršne koli posege pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine.«
V 131. členu se na koncu četrtega odstavka doda nova alineja, ki se glasi:
»– Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Ri_24 (Ri102) – industrijska cona Lepovče (Uradni list RS, št. 56/22).«
Priloga 1 – Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezno enoto urejanja prostora se nadomesti s Prilogo 1 – Posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki je kot priloga sestavni del tega odloka.
Grafični prikazi strateškega dela OPN: »1. Zasnova prostorskega razvoja občine (M 1:50.000)«, »2. Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)«, »3. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, prikaz okvirnih območij naselij in razpršene poselitve ter razpršene gradnje (M 1:50.000)«, »4a. Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000)«, »4b. Usmeritve za obrambo in zaščito ter reševanje (M 1:50.000)« in »5. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000)« se nadomestijo z grafičnimi prikazi strateškega dela OPN: »1. Zasnova prostorskega razvoja občine (M 1:50.000)«, »2. Zasnova gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)«, »3. Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo, prikaz okvirnih območij naselij in razpršene poselitve ter razpršene gradnje (M 1:50.000)«, »4a. Usmeritve za razvoj v krajini (M 1:50.000)«, »4b. Usmeritve za obrambo in zaščito ter reševanje (M 1:50.000)« in »5. Usmeritve za določitev namenske rabe zemljišč (M 1:50.000)«, ki so kot grafični del sestavni del SD OPN 4.
Grafični prikazi izvedbenega dela OPN »1. Pregledna karta občine«, »2. Pregledna karta občine Ribnica s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)«, »3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev (M 1:5.000)«, »4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000)« in »5. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in območij enot urejanja prostora DPN in OPPN (M 1:5.000)« se nadomestijo z grafičnimi prikazi izvedbenega dela OPN: »1. Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste«, »2. Pregledna karta občine Ribnica s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture (M 1:50.000)«, »3. Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe in prostorskih izvedbenih pogojev ter prometne infrastrukture (M 1:5.000)«, »4. Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture (M 1:5.000)« in »5. Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in območij enot urejanja prostora DPN in OPPN (M 1:5.000)«, ki so kot grafični del sestavni del SD OPN 4.
IV. POSEBNI IN KONČNA DOLOČBA
IV.1 Posebni določbi
(vpogled v akt in hramba)
Odlok z vsemi prilogami se hrani in je na vpogled javnosti na sedežu Občine Ribnica. V digitalni obliki je odlok na vpogled na spletni strani Občine Ribnica. Odlok je posredovan Upravni enoti Ribnica in Ministrstvu za naravne vire in prostor.
Nadzor nad SD OPN Občine Ribnica opravljajo pristojna ministrstva.
IV.2 Končna določba
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3500-0008/2018
Ribnica, dne 5. februarja 2026
