Na podlagi 74. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24) in 4. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost obvezne socialne varnosti – tarifni del (Uradni list RS, št. 60/08, 106/15, 46/17, 80/18, 136/22, 99/24 in 109/24 – popr.)
Vlada Republike Slovenije kot stranka na strani delodajalca, ki jo zastopajo mag. Franc Props, minister za javno upravo, Klemen Boštjančič, minister za finance, dr. Valentina Prevolnik Rupel, ministrica za zdravje, in Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti,
in
Sindikat socialnega zavarovanja Slovenije, ki ga zastopa Katarina Kralj Marinček,
kot stranka na strani delojemalcev,
skleneta
h Kolektivni pogodbi za dejavnost obvezne socialne varnosti – tarifni del
S tem aneksom se določajo kriteriji in merila za določitev dela plače za delovno uspešnost.
I. KRITERIJI IN MERILA ZA DOLOČITEV DELA PLAČE ZA DELOVNO USPEŠNOST
(obdobje izplačevanja delovne uspešnosti)
Del plače za delovno uspešnost se izplačuje mesečno. Po predhodno pridobljenem mnenju reprezentativnih sindikatov v zavodu se lahko del plače za delovno uspešnost izplačuje tudi trimesečno ali polletno.
(priporočena uporaba delovnega pripomočka)
Z namenom zagotovitve enotne prakse pri izplačilu delovne uspešnosti se lahko proračunski uporabnik odloči za uporabo delovnega pripomočka, ki ga je pripravilo ministrstvo, pristojno za javno upravo, za delitev delovne uspešnosti po novih pravilih in uokvirjanje dodeljenih sredstev za posameznega javnega uslužbenca v razpoložljivo maso.
(kriteriji in merila za izplačilo dela plače za delovno uspešnost)
(1) Doseganje nadpovprečnih rezultatov dela javnega uslužbenca se presoja na podlagi kriterijev iz prvega odstavka 30. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 95/24; v nadaljnjem besedilu: ZSTSPJS).
(2) Kriterij kakovosti doseže javni uslužbenec, če izpolni vsaj enega od naslednjih meril:
1. pri opravljanju dela presega pričakovano strokovnost,
2. prevzema in strokovno opravi zahtevno in odgovorno delo v okviru svojega delovnega mesta,
3. podaja predloge, ki v praksi pomenijo dvig kakovosti izvedbe dela in spodbuja izboljšave delovnih procesov,
4. na svojem delovnem področju predlaga uvedbo inovativnih metod dela,
5. izkazuje poglobljeno strokovno znanje in ga stalno nadgrajuje,
6. s svojim delom pozitivno vpliva na sodelavce in krepi sodelovalno kulturo v delovnem kolektivu.
(3) Kriterij natančnosti doseže javni uslužbenec, če izpolni vsaj enega od naslednjih meril:
– prepoznava možne napake in jih prepreči še pred nastankom oziroma jih pravočasno odpravi,
– ohranja natančnost tudi v zahtevnih okoliščinah (npr. pri opravljanju dela pod časovnim pritiskom, nadpovprečnem obsegu dela ali izvajanju zelo kompleksnih nalog),
– prepoznava skrite neskladnosti ali tveganja pri izvajanju dela in predlaga učinkovite rešitve zanje,
– deluje kot referenčna oseba za sodelavce, ki jim svetuje in zagotavlja pomoč pri zagotavljanju in preverjanju pravilnosti in kakovosti njihovih ravnanj in sprejemanju odločitev v okviru delovnega procesa.
(4) Kriterij samostojnosti doseže javni uslužbenec, če izpolni vsaj enega od naslednjih meril:
– opravlja delo z visoko stopnjo zanesljivosti in odgovornosti,
– aktivno pristopa k izvajanju nalog, ki prispevajo k uspešnejšemu opravljanju nalog organizacije,
– samostojno opravlja zahtevne redne ali dodatne naloge,
– pravočasno prepozna izzive, ki ovirajo delovni proces ali preprečujejo doseganje ciljev organizacije, samoiniciativno pristopi k reševanju težav oziroma predlaga učinkovite rešitve zanje.
(5) Kriterij obsega dela doseže javni uslužbenec, če izpolni vsaj enega od naslednjih meril:
– opravlja povečan obseg dela in pri tem ohranja pričakovan standard stroke,
– uspešno usklajuje svoje redno delo z dodatnimi obveznostmi (npr. mentorstvo, projekti, komisije),
– prevzema zahtevne ali posebne naloge, ki presegajo okvir njegovega delovnega mesta,
– tudi v času večjih dodatnih obremenitev izvaja svoje delo nemoteno.
(6) Kriterij učinkovitosti dela doseže javni uslužbenec, če izpolni vsaj enega od naslednjih meril:
1. učinkovito opravi tudi nujne ali nepričakovane dodatne naloge,
2. je nadpovprečno učinkovit pri opravljanju rednih delovnih nalog,
3. prevzema tudi nepredvidene ali nujne naloge ter jih učinkovito opravi,
4. išče in predlaga rešitve za izboljšanje učinkovitosti opravljanja dela,
5. s svojim delom prispeva k večji učinkovitosti tima ali organizacije,
6. s svojim delom prispeva k povečanju prihodkov oziroma zmanjšanju stroškov organizacije.
Poseben kriterij izpolni javni uslužbenec, ki poleg svojih rednih delovnih nalog opravlja dodatno delo ali večji obseg dela zaradi odsotnih javnih uslužbencev ali nezasedenih delovnih mest.
(višina dela plače za delovno uspešnost)
Javnemu uslužbencu, ki pri katerem koli kriteriju iz 4. člena tega aneksa doseže nadpovprečne rezultate oziroma izpolni kriterij iz 5. člena tega aneksa, se lahko v ocenjevalnem obdobju določi delovna uspešnost največ v višini 30 odstotkov osnovne plače javnega uslužbenca v posameznem mesecu.
(prva določitev dela plače za delovno uspešnost)
Delovna uspešnost se v skladu s tem aneksom prvič določi za januar 2026.
Ta aneks začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-10/2026
Ljubljana, dne 21. januarja 2026
EVA 2026-2711-0008
Vlada Republike Slovenije | Reprezentativni sindikati javnega sektorja |
mag. Franc Props minister za javno upravo | Sindikat socialnega zavarovanja Slovenije Katarina Kralj Marinček |
Klemen Boštjančič minister za finance | |
dr. Valentina Prevolnik Rupel ministrica za zdravje | |
Luka Mesec minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti | |
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je dne 28. 1. 2026 izdalo potrdilo št. 10101-10/2024-2611-17 o tem, da je Aneks št. 6 h Kolektivni pogodbi za dejavnost obvezne socialne varnosti – tarifni del vpisan v evidenco kolektivnih pogodb na podlagi 25. člena Zakona o kolektivnih pogodbah (Uradni list RS, št. 43/06 in 45/08 – ZArbit) pod zaporedno številko 37/6.
